REPUBLIKA SLOVENIJA USTAVNO SODIŠČE

REPUBLIKA SLOVENIJA
USTAVNO SODIŠČE
Številka: Up-103/97
Datum: 26.2.1998
S K L E P
Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe M. P. iz K. na seji senata dne 26.
februarja 1998
s k l e n i l o :
Ustavna pritožba M. P. zoper sklep Višjega sodišča v Kopru št. Cpg 451/96 St 1/93-673 z dne
23.1.1997 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Kopru št. 1/93 z dne 5.7.1997 ter zoper sklep
Višjega sodišča v Kopru št. Cpg 451/95 St 1/93-671 z dne 23.1.1997 v zvezi s sklepom Okrožnega
sodišča v Kopru št. St 1/93-138 z dne 5.7.1996 se ne sprejme v obravnavo.
O b r a z l o ž i t e v
1. V stečajnem postopku je s prvim izpodbijanim sklepom je višje sodišče potrdilo sklep sodišča prve
stopnje, da se zavrne predlog pritožnika za oprostitev plačila sodnih taks. Z drugim izpodbijanim
sklepom pa je višje sodišče potrdilo sklep sodišča prve stopnje za povrnitev stroškov postopka, ki so
nastali z vložitvijo predloga za ugotovitev neveljavnosti prodaje dela premoženja stečajnega dolžnika.
2. V ustavni pritožbi pritožnik navaja, da bi glede na njegovo premoženjsko stanje sodišče moralo
ugoditi predlogu za oprostitev plačila sodnih taks. Sodišče naj bi nepravilno štelo, da so sodne takse v
stečajnem postopku nizke, moralo pa bi tudi upoštevati veliko število pritožnikovih vlog v tem postopku
in s tem veliko število zapadlih sodnih taks. Meni, da je s takšnim ravnanjem sodišča onemogočen pri
uveljavljanju sodnega varststva svojih pravic. Pritožnik izpodbija tudi sklep višjega sodišča glede
povrnitve oz. obveznosti plačila stroškov, ki so nastali zaradi njegovega predloga za ugotovitev
neveljavnosti prodaje dolžnikovega premoženja. Meni, da so sodišča njegov predlog neutemeljeno
zavrnila, saj bi morala upoštevati, da je on s pritožbo v tem postopku uspel. Nepravilno naj bi bilo tudi
sklicevanje pritožbenega sodišča, da se o povrnitvi stroškov v stečajnem postopku uporabljajo pravila,
ki veljajo v nepravdnem, ne pa v pravdnem postopku.
3. Ustavna pritožba ni utemeljena.
4. Iz pravice do sodnega varstva po 23. členu Ustave izhaja tudi zahteva, da mora država omogočiti
dejansko in učinkovito izvrševanje te pravice. Slednje med drugim predpostavlja, da osebam slabega
premoženjskega stanja višina sodnih stroškov ne sme predstavljati nepremostljive ovire za dostop do
sodišča - to izhaja tudi iz pravice do enakosti pred zakonom in prepovedi diskriminacije po 14. členu
Ustave. V funkciji učinkovitega izvrševanja pravice do sodnega varstva je tudi možnost oprostitve
stroškov postopka, vključno z oprostitvijo plačila sodnih taks.
Vendar je ob tem potrebno upoštevati, da sme v skladu s 15. členom Ustave zakon predpisati način
izvrševanja pravic med drugim tudi tedaj, kadar je to nujno zaradi same narave pravice. Takšen zakon
je tudi Zakon o pravdnem postopku oziroma določbe tega zakona o oprostitvi plačila sodnih taks, o
pogojih, ki jih mora predlagatelj ob tem izpolnjevati, ter o potrdilih, ki jih mora ob tem predložiti.
5. Iz ugotovitve, da institut oprostitve plačila sodnih taks služi enakopravnemu izvrševanju ustavne
pravice do sodnega varstva, pa ne sledi, da bi Ustavno sodišče lahko v smislu instančne presoje
odločalo, ali je sodišče v pravdnem postopku ob odločanju o predlogu za oprostitev plačila sodnih taks
pravilno uporabilo materialno in procesno pravo ter pravilno ugotovilo dejansko stanje, ki je

2
pomembno za odločitev. Ustavno sodišče lahko sklep pravdnega sodišča o zavrnitvi predloga za
oprostitev plačila sodnih taks razveljavi le, če ugotovi, da je bil sprejet v postopku, v katerem so bila
kršena ustavna jamstva procesne narave, ali če ta odločitev sodišča temelji na kakšnem, z vidika
varstva človekovih pravic nesprejemljivem pravnem stališču, ali če je tako očitno napačna ter brez
razumne pravne obrazložitve, da jo je mogoče oceniti za arbitrarno oz. samovoljno.
6. Takšnih kršitev pa v obravnavanih sklepih sodišč prve in druge stopnje ni. Obe sodišči sta
upoštevali vse okoliščine, ki jih je pri odločanju o predlogu za oprostitev plačila sodnih taks v skladu z
zakonom o pravdnem postopku potrebno upoštevati. Obe sodišči sta upoštevali in ob odločitvi tudi
ustrezno obrazložili tako obstoj okoliščin glede pritožnikovih dohodkov kot tudi njegovega siceršnjega
premoženja (ki presega zgolj njegovo stanovanje) ter dohodke, potrebe in število vzdrževanih
družinskih članov. Ustavnoskladno je tudi stališče sodišč, da je pri predlogu za oprostitev plačila
sodnih taks potrebno upoštevati, da so sodne takse v stečajnem postopku že po zakonu nizke.
Sodišče naj ob presoji vseh okoliščin ob odločanju o predlogu za oprostitev plačila sodnih taks sicer
upošteva tudi pričakovano število strankinih procesnih dejanj, za katera bi morala v tem postopku
plačati sodne takse, vendar to ne pomeni, da bi moralo predvideti in upoštevati takšno povsem
nesorazmerno veliko število vlog in predlogov, kot jih je v obravnavanem stečajnem postopku vložil
pritožnik. Ob tem je tudi sicer potrebno upoštevati, da institut oprostitve sodnih taks ni namenjen temu,
da bi izničil enega izmed legitimnih in z vidika uresničevanja pravice do sodnega varstva celo
zaželenih namenov sodnih taks - namreč da vsebovan finančni riziko stranke pred opravo procesnih
dejanj sili k oceni njihove možnosti za uspeh ter da jih odvrača od vlaganja očitno neutemeljenih
predlogov in pritožb.
7. Glede drugega izpodbijanega sklepa (v zvezi z odločitvijo o tem, ali ima pritožnik pravico do
povrnitve stroškov, nastalih v postopku odločanja o predlogu za ugotovitev neveljavnosti prodaje) pa
je potrebno ugotoviti, da ni naloga Ustavnega sodišča, da bi samo po sebi presojalo pravilnost in
zakonitost odločitev sodišč o tem, kdo je dolžan plačati stroške postopka in kdo ter do katere višine je
upravičen do njihove povrnitve. Problematika določitve, obveznosti plačila ter oprostitve sodnih
stroškov je lahko v presoji pred Ustavnim sodiščem relevantna le z vidika učinkovitega in dejanskega
izvrševanja pravice do sodnega varstva. Da pa v obravnavani zadevi ne gre za tak primer, je razvidno
že iz prejšnje točke te obrazložitve.
8. Ker z izpodbijanima sklepoma očitno niso bile kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine,
Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo.
9. Senat Ustavnega sodišča je ta sklep sprejel na podlagi prve alinee drugega odstavka 55. člena
Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS št. 15/94) v sestavi: predsednik senata mag. Janez Snoj
ter sodnika dr. Lojze Ude in Franc Testen.
Predsednik senata
mag. Janez Snoj