Avgust 2012 - Univerzitetni Klinični Center Ljubljana

More documents

Recommendations

Info

Služba za odnose z javnostmi, Polona Mateja Lečnik Wallas »Lepa beseda in nasmeh veliko pomenita« Intervju z Andrejem Jamnikom, informatorjem na KO za otroško kirurgijo in intenzivno terapijo UKCL smo ljudje 14 Ko sem vas prvič srečala, me je presenetil vaš odnos; ste strogo profesionalni, a hkrati prijazni, topli, človeški. Vam to pomaga pri delu? »Absolutno. Lepa beseda in nasmeh veliko pomenita. Pred intenzivno terapijo velikokrat sedijo starši ali svojci in jim je težko. Imeti težko bolnega otroka je hudo, zato stopim izza pulta, jih objamem ali spregovorim besedo dve. Morda sem v tistih trenutkih edini, ki jih na neki način lahko potolažim. Pri delu, v komunikaciji s sodelavci, zdravniki, medicinskimi sestrami pa tudi starši sem pa vedno korekten in profesionalen.« Kakšno je še vaše področje dela? »Informator na kliničnem oddelku je prvi stik s starši hudo bolnega otroka. Poleg komunikacije z njimi sprejemam »Leta 2001 sem v Radencih prvič odtekel polovičko (21 kilometrov) s časom 1:32:55. Bil sem presenečen nad rezultatom. Lahko rečem, da me rezultat motivira za naprej, vendar nikoli ne pretiravam,« pove Andrej Jamnik. naročila zdravnikov, medicinskih sester in drugih zdravstvenih delavcev. Velikokrat je treba poklicati tudi specialiste v UKC <strong>Ljubljana</strong> ali pediatre po Sloveniji, včasih tudi v tujino. Prav tako moram urejevati medicinsko dokumentacijo, faksiram dokumente ali jih fotokopiram.« V prostem času pa ste ljubitelj teka. »Od leta 2001 sem pretekel že 11 maratonov, tudi v tujini – Padova, Budimpešta, Trst, Firence, kjer mi je bilo tudi najbolj všeč. Moj najboljši čas maratona je 3 ure 9 minut in 59 sekund.« »Tek je način premagovanja stresnih položajev v službi. Tečem že dvajset let in več, rad se sprostim v naravi ali pa uživam v družbi drugih. To je moj odklop.« Veliko tekmujete. Za vami so Zdravniški tek v Murski Soboti, Mali kraški maraton v Sežani in Poletni medicinski tek na Brdu pri Kranju. Kaj vam pomenijo rekreativna tekmovanja? »Za tekmovalno plat me je navdušila Anita Pevc, nekdanja srednja medicinska sestra na našem oddelku in ultramaratonka. Leta 2001 sem v Radencih prvič odtekel polovičko (21 kilometrov) s časom 1:32:55. Nad rezultatom sem bil presenečen. Lahko rečem, da me rezultat motivira za naprej, vendar nikoli ne pretiravam. V svoji starostni skupini sem zmeraj v prvi tretjini, kar je zame super.« Kje najraje tečete in koliko kilometrov naredite na teden? »Od leta 2001 sem pretekel že enajst maratonov, tudi v tujini – Padova, Budimpešta, Trst, Firence, kjer mi je bilo tudi najbolj všeč. Moj najboljši čas maratona je 3 ure 9 minut in 59 sekund. Tekel sem tudi daljše razdalje, recimo 50-kilometrsko razdaljo alpskega maratona. Spomnim se 45. kilometra, ko so me začeli dajati krči v mišicah. Nasvet moje mame, da naj si poslinim
kožo na bolečem mestu, je deloval. Zdaj sem maratonske preizkušnje prepustil mlajšim, na sv. Ano bom namreč star 57 let, tečem pa še zmeraj trikrat na teden, kar znese približno 35 do 40 kilometrov.« Kaj je še pomembno pri teku – ali pazite na prehrano? Tatjana Markelj in sodelavci Naša »Tanči« Sodelavci se ob upokojitvi zahvaljujejo Tatjani Kos za ves čas, ki ga je z njimi preživela v Operacijskem bloku »Vsak tekač mora imeti določen prehranski režim. Vsega tega ne bi bilo brez moje mame, ki mi še vedno kuha in pripravlja tako hrano, kot si jo želim. Testenine, riž, s a d j e , »Vsak tekač mora imeti določen prehranski režim. Vsega tega ne bi bilo brez moje mame, ki mi še vedno kuha in pripravlja tako hrano, kot si jo želim.« veliko zelenjave, enkrat na teden meso, dvakrat ribe. Uživam manj mastno hrano, malo sladkorja. Pomembna je še hidracija telesa in raztegovalne vaje. Jaz preprosto v teku uživam, če pa so rezultati na tekmah dobri, pa je še toliko bolje.« Pa načrti za prihodnost? »Jeseni se nameravam udeležiti polovičke (21 kilometrov) še na Eko maratonu v Mariboru in oktobra na Ljubljanskem maratonu.« Tatjana Kos, rojena leta 1955, ki jo v Operacijskem bloku poznamo kot »Tanči«, je delala z nami 37 let in pol. Na VŠZD je diplomirala leta 1977, smer zdravstvena nega. Med Za Tanjo je veljalo, da je z vsemi sodelavci imela dobre odnose. Bila je poštena in človeška, znala je motivirati zaposlene, k delu je pristopala z odprtostjo in predanostjo. Znanje in izkušnje je rada dajala mlajšim kolegicam. »Ob upokojitvi bo imela za svoje prijatelje in hobije več časa, mi pa se ji zahvaljujemo za vsa njena leta, ki jih je preživela z nami v Operacijskem bloku. Hvala, Tanči!« so zapisali njeni sodelavci. študijem je prek študentskega servisa delala v UKC <strong>Ljubljana</strong>. Z delom operacijske medicinske sestre je začela leta 1978 v travmatološki operacijski sobi in ob sprejemu bolnika v Operacijski blok. Strokovni izpit je opravila leta 1980 v CIT-u. Kmalu je začela opravljati tudi dežurno službo, najprej na travmatološkem in nato na nevrokirurškem področju. Leta 1987 je odšla v Kuvajt kot inštruktorica za operacijsko zdravstveno nego na področju plastične kirurgije. To je bila prijetna izkušnja, saj se je srečevala z različnimi ljudmi in kulturami. Tam je spoznala tudi svojega življenjskega sopotnika, s katerim sta si ustvarila dom. Po vrnitvi je delala v nevrokirurški operacijski sobi, kjer je leta 1998 postala nadzorna operacijska medicinska sestra. Za Tanjo je veljalo, da je z vsemi sodelavci imela dobre odnose. Bila je poštena in človeška, znala je motivirati zaposlene, k delu je pristopala z odprtostjo in predanostjo. Znanje in izkušnje je rada dajala mlajšim kolegicam. Rada je sprejemala nove predloge in kompromise za izboljšanje dela v operacijski sobi. Prijazno in potrpežljivo je poslušala naše težave in nam skušala pomagati. UKCL smo ljudje Izguba partnerja je bila zanjo težka življenjska preizkušnja. Pogum, duhovna moč in pozitivne misli so ji pomagali v novem življenjskem položaju. Kljub temu še vedno rada hodi na morje, sprehode in obiskuje zdravilišča. Ob upokojitvi bo imela za svoje prijatelje in hobije več časa, mi pa se ji zahvaljujemo za vsa njena leta, ki jih je preživela z nami v Operacijskem bloku. 15
Page 1 and 2: INTERNO Interno glasilo Univerzitet
Page 3 and 4: Uvodnik Dragi sodelavci, spoštovan
Page 5 and 6: Kdo smo mi Simulacijski način je z
Page 7 and 8: Ksenija Ševerkar Še večje varče
Page 9 and 10: PRIJAVNICA: Mednarodna konferenca Z
Page 11 and 12: S celostno podobo želimo zaposleni
Page 13: Mag. Peter Pustatičnik Priprave v
Page 17 and 18: Karin Birk, prim. Ciril Triller, Ja
Page 19 and 20: sadjem za večanje odpornosti, za o
Page 21 and 22: Služba za odnose z javnostmi, Blan
Page 23 and 24: Služba za odnose z javnostmi , Sab
Page 25 and 26: O danes 80-letnem prof. dr. Božu K
Page 27 and 28: Prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec Re
Page 29 and 30: NAGRADNA KRIŽANKA Rešitev nagradn
Page 31 and 32: Kaj menijo o nas Ginekološka klini

Avgust 2012 - Univerzitetni Klinični Center Ljubljana

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?