oglejte si del knjige - VED

»Potni list, prosim!« je končno zaslišal ukaz in njegova
roka je kar sama izpolnila povelje ter položila zahtevano na
pult.
»Ali imate kaj za carinit«
»Ogrdrk ge drurr,« je zagrulil Patrik.
»Orožje, alkohol, divje živali …«
»Gr, go grr,« se je spet oglasil Patrik.
V tem trenutku je nujno in neodložljivo razložiti nekaj
nepomembnih podrobnosti. Patrik je bil, kljub temu, da bi
morda kdo sumil drugače, čisto normalno inteligenten fant.
Kadar so se pojavili resni dvomi v zvezi s tem in ti dvomi so se
brez izjeme nanašali na njegov način komunikacije z
nasprotnim spolom, se je imel navado sklicevati na svoj
doktorat iz fizike, ki naj bi vsaj malo potolažil njegovo precej
obupano samozavest. Rahlo rdečkasto zardevanje iz otroških
let se je pri njem žal počasi stopnjevalo do višnjevordečega
zardevanja v najstniških letih skoraj ob vsakem stiku z
nasprotnim spolom in se končalo v rahlo neartikuliranem
govoru v srednjih letih ob vsaki že opisani neprijetni
priložnosti.
Nasprotni spol s tem ni imel posebnih težav in ni opazil, da
bi bilo s Patrikovim govorom karkoli narobe. Kazalo je, da
vsebina moških odgovorov na ženska vprašanja v tem vesolju
tako ali tako nima posebnega pomena. Patrika bi nedvomno
pomirilo vedenje, da je enak način govora redno nehote
uporabljalo 42 odstotkov odrasle moške populacije na Zemlji,
ostali pa večino časa, kadar niso govorili o avtomobilih,
nogometu ali pivu. Vendar Patrik o tem ni imel niti
najmanjšega pojma.
Prometne zveze se v štirih letih Patrikove odsotnosti niso
prav nič izboljšale, zato je moral do domače ulice zamenjati
pet avtobusov, za kar pa presenetljivo ni porabil več kot tri ure
in pol. Med vožnjo po dobro znanih luknjastih cestah se je vse
bolj mrščil, ko je opazoval, kako mesto s svojimi betonskimi
škatlami, neokusnimi reklamnimi panoji in divjim
hrumenjem avtomobilov steguje kremplje tja, kjer so se še
včeraj razprostirali travniki in gozdovi. Iz avtobusa je izstopil
10