oglejte si del knjige - VED

Prolog
Ni človek postavljen proti drugim ljudem in ni človek
postavljen proti naravi, niti proti svetu, temveč stoji sam
nasproti sebe, nasproti svojih slabosti in svojih strahov. Vse
je v nas. Odgovori na vsa vprašanja so nam dani kot
popotnica in zapuščina naših prednikov. Če jih lahkomiselno
zavržemo, izgubimo globino znanja, ki jo nezavedno nosimo
v sebi.
Zato je pomembno biti včasih sam s seboj, poslušati
odmeve svojih misli, se spuščati v globine svojega jaza in
odjadrati v neskončnost znotraj sebe. Živimo samo v teh
poglobljenih trenutkih, ko se zlijemo s svetom v eno. Svet
doživljamo skozi sebe in če ni ničesar vrednega v nas, je
takšen tudi svet, v katerem živimo. Ob rojstvu stopimo na pot
skozi življenje, dano nam je spoznati resnico, naš cilj je
postati eno s svetom, iz katerega smo se rodili zato, da se ob
smrti spet zlijemo z njim v celoto. Zato nam ni težko umreti,
spremenimo se v prst in iz nas vstane novo življenje.
Veselimo se, da bo jutri znova šumela trava v vetru in oblaki
bodo mirno plavali nad nami. Toplota poletnega dežja bo
objemala svet, medtem ko se bo mavrica razlila čez nebo. Ali
nimamo res vsega že zdaj, v tem trenutku svojega življenja
Človek proti samemu sebi in nazadnje, človek s seboj in
skupaj s svetom eno.
Tako preprosta je lepota tega sveta in ko jo doživimo,
spoznamo smisel svojega obstoja in cilj našega življenja.
Odgovori na naša vprašanja so v nas, le odkriti in razumeti
jih moramo. Življenje postopno umiri naše želje, kot voda
zgladi ostre skale, in v starosti dosežemo modrost, ki nam je
dana – razumeti in sprejeti.
Ob smrti se ozrimo nazaj v življenje. Čutili smo toplino
dotika ljubljenega bitja in bitje njegovega srca. Občutili smo
mrzel veter visoko v gorah, divjo lepoto skal in nežnost
planinskega cvetja. Potopili smo se v globino morja, njegova
hladna roka je objela naše telo, ki je spolzelo skozi sinjino do