oglejte si del knjige - VED

domačnosti Markusovega doma in samo pridušeno Krebsovo
cviljenje je preprečevalo, da ni postal ob tem rahlo otožen.
Doma je bilo nekam čudno tiho in prazno. Patrik je v
navalu čustvenosti pobožal po glavi Fina, ki je kot običajno
glasno smrčal na Magrateji. Za kratek trenutek mu je postalo
všeč, da ni čisto sam v vesolju. Samo zato, da se ne bi začel
smiliti samemu sebi, je potegnil iz torbe prenosni računalnik.
Ko se je v prijazni modri barvi zasvetil zaslon, je bil že boljše
volje. Ko pa se je na zaslonu prikazal še napis Tajfun, se je
počutil že skoraj normalno.
Tajfun je poimenoval svoj računalnik iz zelo enostavnega
razloga, saj je v preteklih letih ob njem preživel večino
budnega časa in je zato v njegovi okolici eksponentno
naraščala entropija. Bolj zagnano kot je programiral, več
pločevink piva, umazanih nogavic in napol pojedenih pic je
ležalo naokoli. Soba je bila tako po nekajdnevnem skoraj
neprekinjenem programiranju še najbolj podobna
opustošenju po divjanju tajfuna.
Čudil se je, kako je zdržal celih pet dni, ne da bi enkrat
samkrat pogledal elektronsko pošto. V predalu se je nabralo
kar nekaj sporočil. Ker je bila večina označenih kot »spam« ali
»info«, jih je mimogrede pobrisal, še preden bi jih lahko
pomotoma odprl. Zanimivo je bilo sporočilo neke Neateye, za
katero ni še nikoli slišal. Imelo je naslov Gouranga in se je
glasilo:
»Call out Gouranga be happy!!!
Gouranga Gouranga Gouranga .…
That which brings the highest happiness!!«
Nekaj minut je strmel v sporočilo in poskušal dojeti njegov
pomen, potem pa je obupal in zaprl pošto.
Vrnil se je na namizje. Odsotno je drsel z miško po mizi in
se s kazalcem počasi premikal preko map z matematičnimi
programi. V preteklih letih je vso svojo energijo usmeril v
izdelavo programa z delovnim imenom Kvarkbum, ki naj bi
pomagal slediti nesledljivo gibanje nekaterih osnovnih delcev.
Za trenutek se je ustavil na ikoni, ki je predstavljala pisano
28