oglejte si del knjige - VED

č e t r t o p o g l a v j e
FIN IZGINE
Sedmo prošnjo za službo je poslal v bar Titanic, kjer so
iskali dva natakarja za strežbo v nočnem času. Do zdaj se
je že naučil, da je pametneje, če ne omenja svoje
izobrazbe in da se pri opisu delovnih izkušenj omeji na delo v
majhni podeželski lekarni, ki ga je opravljal nekoč davno
preko študentskega servisa. In po dveh mesecih
brezuspešnega branja oglasov in pisanja prošenj so ga končno
povabili na prvi razgovor. V povsem novih kavbojkah se je
tistega pretežno oblačnega dne odpravil v bar Titanic. Po
nesrečnem naključju pa se je natanko dva dni prej zmotil v
štetju datumov in izkazalo se je, da je prišel na razgovor dva
dni prepozno. Dejstvo, da je hkrati zamudil nekaj več kot
petnajst minut, ni igralo pomembnejše vloge. Rahlo obupan
nad samim seboj je zapustil zakajeno ozračje bara Titanic in se
spet znašel na cesti.
Če ne bi bil v tako nezavidljivem položaju, najbrž sploh ne
bi opazil vremenske opazovalnice na sosednjem dvorišču.
Prislonil je nos k ograji in z radovednim zanimanjem strmel v
čudno preproste napravice: aerometer, majhna množica
različnih termometrov in posode za lovljenje deževnice. V
primerjavi s pospeševalnikom delcev je bila ta opazovalnica
kot smetiščna kanta proti Space Shuttlu. Nesporno so bili
vremenski pojavi kljub nasprotnemu mnenju večine ljudi na
čelu z meteorologi krasno napovedljiva zadeva, vsaj če si jih
primerjal z gibanjem osnovnih delcev. Patrik je zavzdihnil ob
asociaciji na preproste stvari v življenju. Ob tem je pomislil, da
ima napovedovanje vremena vsaj nekaj zveze s fiziko in
predpostavil je, da se mu v takšni službi ne bi bilo potrebno
sramovati svojega doktorata iz fizike in tudi štirih let dela na
prestižnem švicarskem inštitutu ne.
33