utrinki--49_zima 20122.indd - Termoelektrarna Trbovlje

POTEPANJA
NANOS
Grega KLENOVŠEK, Boštjan SENČAR
P
o avgustovskem vzponu na Mangart se nam je porodila
ideja, da gremo na Nanos. In zopet se nas je
zbralo nekaj hribolazcev. Že zgodaj zjutraj smo jo
mahnili proti Nanosu. Vmes ni manjkala niti kavica in
že smo bili v vasi Razdrto, kjer smo pustili naše vozilo. Po krajši
pripravi smo jo mahnili v hrib. Po dokaj strmem začetku smo
prišli do razpotja, kjer se pot razdeli na dve smeri. Ena smer je
lažja, manj zahtevna in položna. Druga smer pa je težja in mestoma
plezalna. Po kratkem usklajevanju mnenj smo jo mahnili
desno navzgor po zavarovani, plezalni poti.
Na to pot smo bili dobro pripravljeni, saj imamo v naših gasilskih
vrstah Alana, ki rad grize kolena in uživa z dozo adrenalina v krvi.
Nekje na sredini poti se je jutranja meglica razblinila in nastal je
čudovit sončen dan, ki je nudil enkraten razgled po dolini, kjer
stoji prva vetrna elektrarna v Sloveniji. Z našo »vodičko« Mojco
smo le prišli do vrha skalovja ter nato prečkali strmo travnato
pobočje in že smo hiteli mimo RTV oddajnika proti Vojkovi koči.
Sledil je počitek in polnjenje baterij za spust. Naredili smo še eno
gasilsko fotografijo in jo mahnili po drugi, lažji poti proti dolini.
Pred samim spustom pa smo se povzpeli še na sam rob pobočja
planote Nanosa. Tu se pobočje res strmo lomi, odpre pa se
čudovit razgled proti Primorski in na Vipavsko ter Pivško dolino.
Tako vzpon kot tudi spust sta potekala v zelo sproščujočem
vzdušju, z obilico smeha in dobre volje. Bistvo vsega pa je bilo,
da skrbimo za kondicijo in druženje. Dogovorili pa smo se tudi
že za zimsko turo, ki nas bo vodila na Snežnik. Se že veselimo,
samo še kopico snega počakamo in gremo.
TA SVET JE LEP,
ČE NEKOMU NEKAJ DAŠ.
TA SVET JE LEP,
ČE NEKOGA RAD IMAŠ,
ČE STISNEŠ ROKO KOMU,
KI GA KAJ BOLI.
TA SVET JE LEP,
ČE SI ČLOVEK DO LJUDI.
ŽELIMO VAM VELIKO MOČI
ZA IZPOLNITEV VAŠIH ŽELJA!
PIGD TET
25