utrinki junij 06c.indd - Termoelektrarna Trbovlje

More documents

Recommendations

Info

V mesecu oktobru 2005 je bil sprejet Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti vibracijam pri delu (Ur.l. št. 94/05) (v nadaljevanju: Pravilnik). Na delovnem mestu je delavec izpostavljen različnim neugodnim vplivom delovnega okolja. Za večino teh dejavnikov, ki so določeni kot neugodne delovne razmere (prah, hrup, mikroklima,…) je določena zakonska periodika, v kateri je treba opraviti meritve. Rezultati nam pokažejo, če se gibljemo v pogojih, ki so še sprejemljivi za 8–urno izpostavljenost ali pa to presegamo in je potrebno uporabiti tehnične, organizacijske ali druge ukrepe in v končni fazi tudi osebno varovalno opremo. Problematika vibracij ter varovanje delavcev pred tveganji, ki izhajajo iz izpostavljenosti vibracijam, pa je bila prvič obravnavana v evropski direktivi v juniju 2002. V njej so določeni minimalni standardi za zagotovitev višje ravni varovanja zdravja in varnosti delavcev. Ta direktiva je bila obenem tudi podlaga za sprejem Pravilnika. Tako imamo sedaj zakonsko podlago in določena merila ter kriterije za merjenje vibracij na delovnih mestih. V TET bomo meritve vibracij priključili ostalim meritvam, ki jih opravljamo na delovnih mestih, kar pomeni, da bodo opravljene že v letošnjem letu. V Pravilniku so vibracije razdeljene na dve področji: - vibracije dlan-roka: mejna vrednost dnevne izpostavljenosti je 5 m/s 2 , opozorilna vrednost pa 2,5 m/s 2 VIBRACIJE NA DELOVNEM MESTU Mojca Turnšek - vibracije celotnega telesa: mejna vrednost dnevne izpostavljenosti je 1,15 m/s 2 , opozorilna vrednost pa 0,5 m/s 2 Kaj sploh so vibracije V fizikalnem smislu gre za pojav, zelo podoben zvoku. Razlika je v prenosnem sredstvu, ki je pri zvoku zrak, pri vibracijah pa trdna snov. Človek zaznava nižje frekvence vibracij, predvsem na intervalu med 1 in 80 Hz. Področje vibracij, ki posredno ali neposredno vplivajo na človekovo zdravje in počutje, je še dokaj neraziskano. Glede njihovega vpliva jih lahko razdelimo na tiste, ki jim je delavec neposredno izpostavljen zaradi vodenja in nadzora določenih strojev in naprav in tiste, ki se iz močnejših strojev ali naprav širijo v sosednje stavbe in prostore. Vibracije lahko povzročijo številna obolenja: obolenja hrbtenice, abdominalne bolečine, prebavne motnje, motnje v pogostosti uriniranja, prostatitis, hemoroide, motenost ravnotežja, nespečnost. Občutljivost človeškega organizma je sicer odvisna od številnih dejavnikov, vendar smo ljudje na spremembo v velikostih vibracijskih količin na splošno precej občutljivi. To se kaže predvsem v povečanju občutka za neudobje. V hujši obliki se lahko izpostavljenost vibracijam pokaže kot vibracijska bolezen. Lokalno vibracijsko bolezen povzročajo vibracije, ki se prenašajo na telo preko rok. Najbolj pogosto se pojavljajo ravno na mestih prenosa, to je na rokah in dlaneh. Izpostavljenost splošnim vibracijam pa zdravniki opisujejo z dvema sindromoma: - cerebovaskularni sindrom se kaže z napadi glavobola, ki jih lahko spremlja slabost, vrtoglavica, obnemoglost in izguba ravnotežja, - spinalni sindrom pa predstavlja najtežjo obliko vibracijske bolezni, to so organske okvare hrbtenjače. Seveda pa je potrebno mehanske vibracije, ki so jim delavci izpostavljeni, obvladati pri viru ali jih zmanjšati na najnižjo možno stopnjo. Če so predpisane opozorilne vrednosti na delovnih mestih presežene, je potrebno takoj izdelati in izvajati program tehničnih in organizacijskih ukrepov za zmanjšanje izpostavljenosti mehanskim vibracijam in s tem povezanih tveganj na najnižjo možno raven. Čeprav imajo ukrepi na samih virih prednost pred drugimi, je v nekaterih primerih možno tudi zmanjševanje njihovega vpliva oziroma prenosa do izpostavljenih delavcev oziroma prostorov. Tako skušamo najprej s tehničnimi ukrepi eliminirati nastanek oziroma prenos vibracij oziroma vsaj zmanjšati njihov vpliv na sprejemljivo raven. Če tehnični ukrepi ne dajejo zadovoljivih rezultatov, je treba upoštevati tudi druge ukrepe, zlasti medicinske, administrativne in organizacijske. Vibracijska bolezen je le še eden od številnih negativnih stranskih učinkov človekovega tehnološkega napredka. Res pa je tudi, da se dandanes vse več ljudi zaveda, da je zdravje posameznika vrednota, ki je ne moremo primerjati s trenutno produktivnostjo delavca ali ceno ergonomske izboljšave škodljivega delovnega mesta. Tako poznamo danes že vrsto tehnoloških, pravnoupravnih in organizacijskih ukrepov, ki varujejo izpostavljenega delavca. Naloga vseh, tako medicinca, delodajalca, kot tudi delavca samega, pa je, da ne ostanejo le pri poznavanju različnih možnosti varovanja, temveč jih tudi prenesejo v prakso. pospešek (m/s 2 ) manj kot 0,315 stopnja udobja ni moteno udobje 0,5 do 0,63 rahlo neudobje 0,5 do 1 srednja stopnja neudobja 0,8 do 1,6 neudobno 1,25 do 2,5 zelo neudobno več kot 2 ekstremno neudobno Kriteriji motenja udobja zaradi vibracij (vir: delo in varnost 1/2006) 20 junij 2006
V Državnem zboru RS je bil 4. aprila 2006 po razmeroma dolgotrajnem usklajevanju sprejet nov zakon o gospodarskih družbah. Ključni vsebinski poudarki prenove zakona so bili dani: evropski družbi, evru, prenovam organiziranosti v s.p. in d.o.o. in uvedbi enotirnega sistema upravljana v delniških družbah. Evropska družba je kapitalska družba, ki je bila v slovenski pravni red vnesena z uredbo Evropske skupnosti, ki je začela veljati 8. oktobra 2004. Njena bistvena prednost je, da bo lahko poslovala na notranjem trgu brez obveze ustanavljanja družb hčera ali podružnic v posameznih državah članicah z različno korporacijsko-pravno ureditvijo. Učinki takšnega olajšanega in cenejšega čezmejnega poslovanja sovpadajo z željo po oblikovanju EU kot najbolj konkurenčnega gospodarstva na svetu. V nadaljnji stopnji integracije v Evropsko monetarno unijo bo Slovenija morala svojo denarno valuto tolar nadomestiti s skupno valuto evro. Tem spremembam se bodo morale prilagoditi kapitalske družbe s prilagoditvijo svojega osnovnega kapitala ter nominalnih vrednosti delnic oziroma osnovnih vložkov. Za d.o.o. je ta prehod še posebej poenostavljen in prilagojen, d.d. pa je omogočena uporaba kosovnih delnic. Čas prehoda na evro je omejen na obdobje dveh let, po tem času pa bo nastopila blokada vpisa registrskih podatkov. Novi zakon vsebuje dopolnitve tudi v ureditvi podjetnika, ki jih je poslovna praksa izpostavila za še posebej problematične, ter rešitvi za nadaljevanje podjetja podjetnika v primeru njegove smrti. Uvedene so zelo želene določbe o možnosti statusnega preoblikovanja podjetnika v NOV ZAKON O GOSPODARSKIH DRUŽBAH Mateja Jordan kapitalsko družbo, rešena je problematika pragov za podjetnike normirance in drugo. Težavni primeri so bili povezani z nenadno smrtjo podjetnika – fizične osebe kot nosilca dejavnosti, ki je pravzaprav ex lege pogojevala prenehanje statusno pravne oblike podjetnika, ki ostane brez oblike in pogosto brez zakonitega zastopnika. Zakon tako ponuja rešitev podjetnikovemu dediču z nadaljevanjem zapustnikovega podjetja tako, da se zagotavlja kontinuiteta podjetja, pa čeprav z drugim nosilcem podjetja. Obenem zakon uvaja možnost imenovanja zastopnika za primer smrti že za časa življenja podjetnika. Zastopnik za primer smrti lahko opravlja samo posle, ki sodijo v redno poslovanje in sicer le, dokler dediči ne odločijo drugače, najdlje pa do pravnomočnosti sklepa o dedovanju. Poleg tega zakon sistemsko rešuje tudi problematiko t.i. podjetnikov malih zavezancev, katerim je bila s spremembo Zakona o dohodnini v začetku tega leta sicer dana možnost pridobitve statusa malega zavezanca, obdavčenega na podlagi normiranih stroškov, vendar pa je pravna zanka to možnost nato onemogočala. Zakon tako določa ključna merila, ki jih za male zavezance določa Zakon o dohodnini. Malim zavezancem ne bo treba voditi poslovnih knjig po Zakonu o gospodarskih družbah, temveč le ustrezne evidence, ki jih zanje določa davčna zakonodaja. Pri d.o.o. je celotna prenova usmerjena v poenostavitev ustanavljanja. Zakon ustanoviteljem omogoča, da družbeno pogodbo sklenejo tudi na obrazcu v fizični ali elektronski obliki, ki ga bo pripravilo Ministrstvo za gospodarstvo, in ustrezno overijo svoje podpise. S tem bo še posebej manjšim družbam omogočena enostavnejša in stroškovno bistveno olajšana ustanovitev družbe. Zelo pomembno je tudi, da je ustanoviteljem omogočena ustanovitev d.o.o. tudi samo s stvarnimi vložki ali stvarnim prevzemom, z uvedbo evra pa se znižuje zahtevani najmanjši osnovni kapital na 7.500 evrov. Ob že uveljavljenem dvotirnem sistemu upravljanja z upravo in nadzornim svetom zakon uvaja nekoliko bolj fleksibilen enotirni sistem upravljanja z upravnim odborom. S tem bo predvsem majhnim d.d. omogočena izbira bolj fleksibilnega in racionalnega sistema upravljanja. Zakon celovito in sistemsko dosledno prenavlja poglavje o organih delniške družbe, v katerem uvaja za vse oblike delniških družb možnost alternativne izbire med enotirnim in dvotirnim sistemom upravljanja, ki se določi v statutu. Najprej so predstavljene skupne določbe za vse organe vodenja in nadzora. Sledijo posebne določbe, ki se nanašajo na upravo, nadzorni svet in še neznani upravni odbor. Novost pomeni temeljitejša ureditev oblikovanja in nalog komisij nadzornega sveta ali upravnega odbora, ki imajo v slednjem še posebno vlogo v okviru soodločanja delavcev. Delavci bodo v vsako oblikovano komisijo upravnega odbora lahko imenovali enega predstavnika. Ob tem bodo lahko v upravni odbor imenovali enega ali več predstavnikov delavcev in sicer po naslednjem ključu: med vsakimi dopolnjenimi tremi člani upravnega odbora bodo imenovali enega. Predstavniki delavcev bodo v upravni odbor imenovani v skladu z določbami zakona, ki ureja sodelovanje delavcev pri upravljanju, o imenovanju predstavnikov delavcev v nadzorni svet. Poleg opisanih ključnih vsebinskih novosti pa je v nov zakon vključena še vrsta manjših sistemskih in tehničnih dopolnitev, ki jih je kot problematično izpostavilo tudi poslovno okolje. Prenovljeni in posodobljeni zakon je za vse poslovne subjekte nujna in predvsem dobrodošla novost ter je hkrati pomemben korak pri oblikovanju podjetjem prijaznega okolja. junij 2006 21
Page 1 and 2: junij 2006 1
Page 3 and 4: BODO V TRBOVLJAH RUSKE TURBINE Boja
Page 5 and 6: PREDSEDNIK NADZORNEGA SVETA O DELU
Page 7 and 8: ni ekonomisti napovedali, da je obd
Page 9 and 10: Pripravljen Letni poslovni načrt z
Page 11 and 12: POSLOVANJE V PRVEM ČETRTLETJU Nata
Page 13 and 14: DO MARCA SMO PRODALI... Planirano p
Page 15 and 16: skladu s Pravilnikom o ravnanju z o
Page 17 and 18: Balon, ki so ga napihovala največj
Page 19: V mesecu marcu je bil predstavljen
Page 23 and 24: z zniževanjem staleža zaposlenih,
Page 25 and 26: Primere in pogoje za odpoved kolekt
Page 27 and 28: PRIPRAVE NA JUNIJSKE LETNE IGRE Ale
Page 29 and 30: SPREHOD PO ITALIJI Peter Jamnik Ude
Page 31 and 32: V mesecu aprilu je potekal občni z
Page 33 and 34: Znanje o moči in zdravilnih učink
Page 35 and 36: KADROVSKE NOVICE Sabina Dolenc DEJA

utrinki junij 06c.indd - Termoelektrarna Trbovlje

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?