1. PDF document (4843 kB)

12-2007
Da se ne bi ponovilo
Žarko Rovšček
planinstvo
Naslednje leto bomo beležili 150-letnico
rojstva dveh klasikov, pomembnih za razvoj
gorništva na Slovenskem, dr. Henrika Tume
(roj. 9. 7. 1858, umrl 10. 4. 1935) in dr. Juliusa
Kugyja (roj. 19. 7. 1858, umrl 5. 2. 1944). Dovolj
dostojen jubilej za vsaj skromno obeležitev,
za kratek pogled v našo preteklost, ne da bi
globlje razglabljali o tem, da smo obema – vsaj
gorniki – dolžni še kaj več.
Nočem delati krivice svetovljanskemu dr.
Kugyju, katerega glavno in edino torišče je
bilo gorništvo, a vseeno bi rad poudaril, da je
dr. Henrik Tuma s svojim siceršnjim javnim
delovanjem za Slovence še posebej pomemben.
Delo za blaginjo slovenskega naroda si je
naložil prostovoljno in ga je jemal kot moralno
obveznost. Ko mu je leta 1924 italijanska vlada
zavrnila prošnjo za njihovo državljanstvo in je
moral s številno družino zapustiti Gorico, je v
slovo v Goriški straži zapisal: »Moram od vas
(Goričanov, Primorcev) po oseminštirideset
letih napornega dela med vami … Leta 1876
sem prišel iz Ljubljane kot učitelj v Postojno,
leta 1881 sem položil v Trstu zrelostni izpit za
gimnazijo, leta 1887 vstopil sem pri sodišču v
Trstu, leta 1890 šel sem za sodnika v Tolmin,
leta 1894 v Gorico, od leta 1890 sem odvetnik.
Stal sem neustrašeno na braniku. Bil sem
dvanajst let vaš deželni poslanec. Trgovski
dom, Mizarska zadruga, Pevsko in glasbeno
društvo, Šolski dom in vrsta zadrug in društev
so sledovi mojega dela.« To njegovo preskromno
podobo samega sebe je treba vsekakor
dopolniti. Učiteljsko službo v Postojni je izgubil
zaradi smele trditve, da bo Avstrija postala slovanska
republika ali pa je ne bo. Gimnazijsko
maturo in študij prava je zaključil tako, da se
je preživljal s poučevanjem. Pri tem se je učil
hkrati francoščino, angleščino in italijanščino,
v letih študija prava na Dunaju pa tudi slovanske
jezike. Niti v času odborniškega mandata
na Goriškem ni zanemarjal publicistike in predavateljstva.
Na Primorskem je govoril gotovo
na tisoč shodih in sestankih. Na večino se je
odpravil kar peš. Kot levo usmerjen politik
slovenskega meščanstva (Narodno napredna
stranka) je razvil koncept slovenske politike, ki
je temeljil na gospodarskem razvoju meščanskega
elementa v Trstu in Gorici. Leta 1908 je
že kot znan javni delavec vzbudil pozornost z
vstopom v Jugoslovansko socialdemokratsko
stranko (JSDS) in po odhodu Etbina Kristana
postal njen glavni predstavnik. V času svoje
velike življenjske preizkušnje po prvi svetovni
vojni je videl izhod iz razsula Avstro-Ogrske v
njeni presnovi v federacijo narodov (avstroslovanska
koncepcija), zavzemal pa se je tudi za
rusko revolucijo, socializem in oblast delavskega
razreda. Utopično se je oklepal ideje, da bi
moral po vojni tržaški (slovenski in italijanski)
proletariat prevzeti oblast in se organizirati v
Oton Naglost
1
V letu 2008 nameravamo dve temi meseca ob njuni
150-letnici rojstva posvetiti Henriku Tumi in Juliusu
Kugyju.
12