Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
12-2007<br />
skrilo za bližnje vrhove, smo prispeli do koče.<br />
Kljub nadpovprečno toplemu vremenu se je v<br />
trenutku močno ohladilo, sneg pa je dobil hrustljajočo<br />
skorjico.<br />
Zavetišče Toubkal je vgnezdeno v zgornjem,<br />
precej ozkem delu doline in je odlično izhodišče<br />
za zimski vzpon na najvišji vrh Atlasa –<br />
Jebel Toubkal, 4165 metrov. Ko smo prispeli,<br />
je bila koča sorazmerno prazna, lahko smo si<br />
izbrali najboljša ležišča na pogradih vlažne,<br />
nezakurjene sobe. Našo skupino je spremljal<br />
lokalni vodnik Brahim, imeli smo tudi svojega<br />
kuharja, ki je vse dni zares dobro skrbel za naše<br />
želodce z obilnimi obroki zelenjave, ogljikovih<br />
hidratov, malce mesa, slastnimi pomarančami<br />
ter nas crkljal z metinim in kamiličnim čajem,<br />
piškotki in celo ocvrtimi slanimi miškami. Jedilnici<br />
nista bili zakurjeni, skupni »salon« s<br />
kaminom pa je proti večeru postajal vedno bolj<br />
živahen. V kaminu so prasketala polena oljke,<br />
dišalo je po prepotenih nogavicah in čevljih,<br />
metinem čaju, praženi čebuli. Po večerji in kamiličnem<br />
čaju smo se kmalu zakopali v spalne<br />
vreče, saj nas je zjutraj čakal vzpon na najvišjo<br />
goro Toubkal.<br />
Vzpon na Toubkal<br />
Jutro je bilo obetavno, modro nebo, brezvetrje,<br />
ne premrzlo. Pred kočo smo se razdelili v<br />
Vzpon na Adrar<br />
dve skupini – polovica je krenila v strmino nad<br />
kočo z derezami in smučmi na nahrbtnikih, polovica<br />
pa z vodnikom Brahimom na smučeh. Že<br />
prva strmina nam je zavezala jezike, trdi sneg je<br />
zahteval popolno koncentracijo. Napredovali<br />
smo zlagoma, vsak s svojimi mislimi in željami<br />
v nahrbtniku, z vsakim korakom bližje cilju.<br />
Pobočja, ki smo jih puščali za sabo, so obetala<br />
lepo smuko, skalne gmote nad nami, ki so jih<br />
prekinjala strma snežišča, pa so zbujale spoštovanje<br />
in občudovanje. Temne bazaltne skale so<br />
se v čudovitih odtenkih bleščale v soncu. Na<br />
rami, kjer je svet postal strmejši in bolj skalnat,<br />
smo si oprtali smuči na nahrbtnike ter z derezami<br />
in cepini zagrizli v strmino. Kljub spoštljivi<br />
višini blizu 4000 metrov smo lepo napredovali<br />
in bili na vrhnjem platoju nagrajeni z najneverjetnejšimi<br />
razgledi. Nič se nam ni mudilo, drug<br />
za drugim smo počasi prispeli na vrh. Stiski<br />
rok, srečni nasmehi, čestitke, juhej … Nobene<br />
gneče, spokojnost, neskončni razgledi … Tam<br />
na vzhodu se začenja Sahara, proti severu neskončna<br />
ravnina, kjer slutim nasade oljk in pomaranč,<br />
na jugu in zahodu verige gora v odtenkih<br />
od temno rjave do svetlo peščene, pajčolan<br />
mrenastih oblakov na modrem nebu. Stala sem<br />
tam na vrhu, počutila sem se tako neznatno,<br />
srkala sem to nenavadno lepoto pokrajine<br />
vase. Bilo je kot v sanjah – brez sapice vetra,<br />
na zasneženem štiritisočaku, na vročem afriškem<br />
soncu. In čaka me<br />
spust na smučeh, ki sem si<br />
ga tako želela … Pa vendar,<br />
najbrž bo treba obleči<br />
velur, stati na zasneženem<br />
štiritisočaku v sami majici<br />
je malce lahkomiselno.<br />
Spočili smo se, podprli in<br />
pripravili na spust. Trikrat<br />
sem preverila, ali je vse na<br />
svojem mestu, pritrjeno,<br />
zapeto. Tam na strmini<br />
pod vrhnjim platojem si<br />
padca nikakor ne smeš<br />
privoščiti, saj se konča s<br />
skalnim skokom. Žiga je<br />
spretno vodil mimo skal,<br />
skozi kratek, ozek žleb na<br />
široko in strmo pobočje<br />
pod vrhom. Sneg je bil<br />
ravno pravšnji, brez kakih<br />
42
Change language