PDF formatu (2.3 Mb) - Kapucini

Uvodnik
Zaveza
Otroci in molitev
Mi, ki naše so oči
kakor Božja dva izvira,
kamor radost prihiti
in vodó za sanje zbira,
mi, ki naša še so lica
kot cvetovi sleča –
vemo še, kaj je molitev.
Bog nam jo šepeče.
Čisti prosi – dvakrat prosi:
ko nebesa ogovarja,
se molitev – kaplja rose –
sveti z ustnic kakor zarja.
In sam Bog, ki seje, žanje,
in modrost v njem prebiva,
si v tej čisti kaplji rose
utrujene oči umiva.
Milan Refus
Verjetno najprej pomislimo na zavezo
med Bogom in človekom, ki je popolna in
je vsaj s strani Boga ni mogoče pretrgati. Je
pa v tej popolnosti navzoč človek, ki ni popoln,
ki včasih tudi greši in s tem omehča ali
razveže kak vozel na tej naši vrvi (zavezi) z
Bogom. Za ta omehčanja ali odvezane vozle
pa je potrebno poskrbeti, da se popravijo,
da obnovimo to zavezo, da jo utrdimo in da
postane močna, saj le tako lahko zares živimo
kot pravi kristjani. Za obnovitev vozlov na
naši vrvi pa imamo na voljo različne priložnosti,
sploh zdaj v počitniškem času, ko
si lahko malo oddahnemo od vsakdanjega
dela, in lahko svoj »prosi čas« porabimo za
udeležbo na duhovnih vajah, mogoče romanju
v Assisi… Opravimo zakrament svete
spovedi, ki je idealna priložnost za obnovo
zaveze z Bogom ali pa se odločimo za kakšen
drugi način duhovnega počitnikovanja. Bog
je vedno za akcijo, da utrdita zavezo. Zato kar
zavihaj rokave in veselo na delo.
Obstaja pa tudi zaveza med dvema človekoma,
ki med seboj skleneta zavezo, pa
naj bo to zaveza prijateljstva ali pa zaveza
ljubezni, ki jo lahko z zakramentom svetega
zakona še močneje utrdita. Pri tej zavezi, pa
je bolj zapleteno, ker je za močno in trdno
vez potrebno prilagajanje, odločanje, odrekanje,
poslušanje, odpuščanje - dveh. Zavezo
po navadi narediš z nekom, ki ti je pri srcu,
ki ti veliko pomeni in s tem ko se povežeš z
njim, še bolj utrdiš svoj odnos do njega, ga
na nek način »privežeš« k sebi, ga želiš imeti
ob sebi, ko ti bo hudo ali ko boš vesel, ko boš
potreboval bližnjega ali ko bo on potreboval
tebe. Vsekakor tako pri zavezi Bog-človek,
kot zavezi človek-človek, mora biti odločitev
svobodna in ne prisiljena, saj le tako lahko
ta vozel zaveze dovolj močno zavežeš. Ko pa
skleneš tako svobodno zavezo, pride še Bog in
to zavezo utrdi in jo naredi zelo močno, da se
dobro upira stvarem, ki jo hočejo pretrgati. In
tako dobimo novo zavezo ki je sestavljajo človek-Bog-človek
in ta je tista prava zaveza.
Zato se v teh počitniških dneh, ki so pred
nami, potrudimo, da bomo gradili dobre
in močne zaveze, tako z Bogom kot tudi z
bližnjim. Stare, ki pa so potrebne obnove,
pa bomo obnovili in jih ponovno zatisnili,
da bodo držale. Torej, prepustimo se Bogu,
da bo preko svoje zaveze do nas naredil naše
življenje lepo in polno blagoslova ter veselja v
preprostih stvareh. Tako bodo vse naše zaveze
močne in odporne na udarce.
Tomaž Paljk
Fran~i{kov prijatelj • XIX/2 (168) • 2008
Izhaja {tirikrat na leto med {olskim letom • izdajajo bratje kapucini ter asi{ki romarji• urednik: br. Vlado Kolenko
uredni{ki sodelavci: Jana Podjavor{ek, Fani Pe~ar, br. Jože Smukavec, br. Jaro Kne`evi}, • naslov uredni{tva:
Fran~i{kov prijatelj, Mekin~eva 3, 1119 Ljubljana • elektronska po{ta: franciskov.prijatelj­@rkc.si • list se
vzdr‘uje s prostovoljnimi prispevki. Fotografija na naslovnici: Mitja Markovi~.
Grafi~na priprava: Salve, d.o.o., Ljubljana • tisk: Littera picta d.o.o., Ljubljana