PDF formatu (2.3 Mb) - Kapucini

Animatorski kotiček
Brat kapucin
da bi plaval v vesoljnem življenju in valoval z • Pomembne posle opravljajte, kadar ste
nežnostjo sveta.
najbolj učinkoviti.
• Izogibajte se prelaganju pomembnih ali
Stvari okoli sebe lahko tudi prosiš odpuščanja
zaradi zasužnjevanja, ki ga je zakrivil • Občasno naredite premor, kajti s tem
težkih nalog.
človek, in za mnogovrstna nasilja in krutosti, ponovno dvignete učinkovitost dela.
ki jih ljudje zagrešijo proti njim. Občuti in (Vsako uro 5 minut odmora.)
izrazi hvaležnost za tolikšno dobroto, ki jo • Določite časovne roke in se jih držite.
»Mi ga poznamo kot pravega redovnika,
34 stvari prispevajo za človekovo srečo.
• Preložite vse, kar ni pomembno.
kot velikega kapucina, enega največjih mož ga Bog kliče…«
35
S katero od stvari v svoji okolici (roža,
drevo, kamen, čista studenčnica…), lahko
v domišljiji vzpostaviš intimen dialog. Zastavljaj
ji vprašanja o njenem izvoru, o njeni
zgodovini, o njenem zdravju in jo pozorno
poslušaj. V intimni komunikaciji ji pripoveduj
zgodbo svojega življenja. Občuduj jo in se ji
zahvaljuj za njeno ljubkost, njen vonj, njen
doprinos k svetovni harmoniji.
Za takšno molitev z naravo, je dobro, da
si vzamete celo uro časa, na nek način pa jo
lahko izvajate ves čas svojega potepanja po
naravi. Morda pa vam narava spregovori,
vas poduči in približa Stvarnika. Morda se
vam ob tem celo zapiše kakšna lepa molitev
(hvalnica stvarstva, pogovor z drevesom…),
ki ste jo pripravljeni podeliti tudi z nami.
Pišite nam na dmz@rkc.si, z veseljem bomo
v prihodnji številki Frančiškovega prijatelja
objavili kakšen odmev.
Molitev z naravo je povzeta iz: Ignacio
Larrañaga, Srečanje-molitveni priročnik, Slovenska
kapucinska provinca
Več o DMŽ na dmz.rkc.si.
Pripravila Breda Bider
Zlata pravila za dobro
obvladovanje časa
• Analizirajte prekinitve. Ukrenite vse, da
jih zmanjšate.
• V določenem razumnem času delajte le
eno stvar.
• Če se okoliščine niso spremenile,
dokončajte vsako nalogo, ki ste se je lotili.
• Načrtujte telefonske klice in se načrta
držite.
• Ob sebi vedno imejte beležko, kamor
boste zapisovali ideje, informacije, naloge.
• Učite se reči »Ne«.
• Podobne vrste dela opravljajte ob istem času,
npr. vse telefonske klice opravite hkrati.
• Domov nosite delo le izjemoma.
• Delajte dobro in točno. Ne bodite
perfekcionist.
Določite si naloge za leto, mesec, teden,
dan in jih redno pregledujte. Bodite dosledni
v prizadevanju za boljšo organizacijo dela in
obvladovanje časa ter se stalno sprašujte, ali
ravnate prav. Če boste vztrajali pri tem, boste
kmalu že podzavestno ravnali pravilno.
O Marija, o Marija,
o Marija, angelska
gospa, prosi za nas!
Br. Odilon Mekinda
(12. 5. 1884 - 17. 10. 1967)
naše province. Četudi je bil zelo učen in je
opravljal najvišje službe v našem redu, je
celo življenje ostal pravi manjši brat: ponižen,
enostaven, skromen, prijazen, pristopen
za vsakogar, predvsem pa zelo pobožen.
V pobožnosti nam je bil vsem res najlepši
zgled! Posebno se je odlikoval v pobožnosti
do Matere Božje, ki jo je otroško ljubil, častil
in rad v pridigah širil njeno slavo. Bil je pravi
Marijin otrok…«
S temi besedami se je 19. oktobra 1967
takratni predstojnik slovenskih kapucinov
br. Boleslav Polanski poslovil od br. Odilona
Mekinde, brata kapucina, ki s svojim svetlim
zgledom vabi tudi nas k še bolj pogumnem
darovanju Bogu in bližnjemu. Njegov življenjski
zgled, ki bi ga lahko povzel z mislijo
»rad bi porabil vse svoje sposobnosti, da bi
zapel hvalno pesem tebi«, zato ne sme ostati
pozabljen; prav je da zasveti tudi nam, ki br.
Odilona osebno nismo poznali.
V tem preprostem spominu nanj, naj njegov
svetniški lik ponovno zaživi pred nami po
besedah tistih, ki so z njim živeli, ga poslušali,
občudovali.
p. Boleslav Polanski
»Mali Mekinda je kot šolarček stanoval v
Ljubljani blizu cerkve sv. Jakoba. Hodil je k sv.
maši in poslušal pridige tedanjega g. župnika
Rozmana.
Pred šentjakobsko cerkvijo so tedaj imeli
posebno mokarji svoje štante. In ko je mali
šolarček odhajal domov od sv. maše in pridige
– je nekajkrat stopil na vrečo moke in
radovednim poslušalcem dobesedno ponovil
pridigo, ki jo je ravnokar slišal v cerkvi.
Naravno, da je žel veliko občudovanje in
odobravanje… Že v teh letih se je videlo, kam
»Neko poletno nedeljo sva se srečala v
okolici Škofje Loke. Bil sem na poti domov,
brez družbe, pa sem bratu omenil, da mi ni
nič dolgčas, če sem sam. Br. Odilon mi je
rekel: ‘Pogovarjajte se z Bogom in svojim
angelom varuhom!’ Te besede se mi zdijo
zanj zelo značilne. Kadar ste ga kje videli ali
srečali, je vedno napravljal vtis človeka, ki je
ves zbran, ves poglobljen v svoje misli. Ni
se brigal za okolico, ni se oziral ne na desno
ali levo. Če ste ga nagovorili, vas je pogledal
s tako ljubeznivim pogledom, kakor ste
ga doživeli redkokdaj; imeli ste vtis, da ste
ga zmotili, ko se je ves srečen pogovarjal z
Bogom.«
»Zelo velikokrat smo ga opazovale kot dijakinje,
kako je v kapucinski cerkvi pri oknu v
bližini prižnice zelo zbrano molil. Velikokrat
tudi pozneje v samostanu, ko je prihajal maševat
ali pred konferencami. Čutilo se je, da je
globoko prežet z živo vero in tesno povezan s
svojim Bogom. Maševal je izredno pobožno
in natančno.«
F. K.
prof. Ivan Dolenc
s. Marija Ljudmila Ravnikar OSU