Odvetnik - Odvetniška Zbornica Slovenije
Odvetnik - Odvetniška Zbornica Slovenije
Odvetnik - Odvetniška Zbornica Slovenije
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
10 Članki<br />
<strong>Odvetnik</strong> 51 / marec 2011<br />
kar je precej nedosledno, saj bi tako lahko lastninsko<br />
pravico dokazala tudi oseba, ki stanovanja nima v lastniški<br />
posesti, na primer najemnik. Dobrovernost, ki je<br />
drugi pogoj za uveljavitev priposestvovanja po določilih<br />
SPZ, se tudi ne zahteva. Neposredna posest je izkazana,<br />
če jo pridobitelj izkaže s potrdilom pristojnega organa o<br />
prijavi prebivališča oziroma o registraciji sedeža pravne<br />
osebe, posredna posest pridobitelja pa je izkazana, če z<br />
najemno pogodbo ali z javno oziroma po zakonu overjeno<br />
listino izkaže, da je bil tisti, ki je izvrševal neposredno<br />
posest, nelastniški posestnik in je posest izvrševal<br />
za pridobitelja.<br />
Sporna dejstva<br />
V postopku za vzpostavitev etažne lastnine bo pogosto<br />
prišlo do spora o tem, kateri deli nepremičnine predstavljajo<br />
skupne dele stavbe, do spora pa lahko, čeprav<br />
najbrž redkeje, pride tudi glede posameznih delov stavbe.<br />
Da bi poenostavil odločanje, je zakon vzpostavil domneve:<br />
– skupni del stavbe je samo pripadajoče zemljišče,<br />
– posamezni deli stavbe so tisti posamezni deli, ki so vpisani<br />
v kataster stavb,<br />
– solastninski delež vsakokratnega lastnika posameznega<br />
dela na skupnih delih je enak razmerju med<br />
površino posameznega etažnega dela in skupno površino<br />
vseh posameznih delov po podatkih iz katastra<br />
stavb.<br />
V primeru spornih dejstev torej sodišče ne prekine postopka,<br />
kot sicer velja v nepravdnem postopku, pač pa odloči<br />
na podlagi domnev oziroma v korist tistega udeleženca,<br />
katerega pravico šteje za bolj verjetno.<br />
Ohranitev solastninske skupnosti po<br />
vzpostavitvi etažne lastnine<br />
Zakon v 11. členu določa, da se v primeru, kadar je<br />
nepremičnina v solastnini, ob vzpostavitvi etažne lastnine<br />
na tistih posameznih delih, ki ne pripadajo posameznim<br />
pridobiteljem etažne lastnine, ohrani solastninska<br />
pravica v korist oseb, ki so bile vpisane v zemljiški<br />
knjigi kot solastniki celotne nepremičnine, razen<br />
če se zemljiškoknjižni lastniki ne sporazumejo drugače.<br />
Do te situacije bo prišlo v tistih primerih, ko ne<br />
bo mogoče ugotoviti lastništva določenih delov stavbe,<br />
ker lastniki ne bodo sodelovali v postopku, sodišče<br />
pa tudi ne bo moglo najti nobenih drugih podatkov,<br />
s katerimi bi si lahko pomagalo pri določitvi lastnikov<br />
posameznih delov. V tem primeru bo preprosto<br />
uporabilo zemljiškoknjižno stanje in na tistih stanovanjih,<br />
na katerih lastništva ne bo mogoče ugotoviti,<br />
vknjižilo solastnike, ki so bili vknjiženi na zemljiški<br />
parceli, preden je prišlo do vzpostavitve etažne lastnine.<br />
Čeprav zakon govori samo o solastnikih, to seveda<br />
ne izključuje možnosti, da bi sodišče za stanovanja,<br />
za katera mu ne bi uspelo najti lastnika, določilo<br />
lastninsko pravico tistega edinega lastnika, ki je vpisan<br />
v zemljiško knjigo.<br />
Bremena<br />
Tista bremena, ki so bila ustanovljena na nepremičnini<br />
kot celoti, preidejo na vse posamezne dele. Kadar pa<br />
pridobitelj izkaže, da je pridobil lastninsko pravico na<br />
posameznem delu pred dnevom, od katerega učinkuje<br />
zemljiškoknjižni vpis bremena na nepremičnini, pa<br />
breme ne preide na tiste posamezne dele, na katerih je<br />
bila lastninska pravica pridobljena prej. Največkrat bo<br />
šlo za primere, ko bo nepremičnina kot celota predmet<br />
izvršilnega postopka proti zemljiškoknjižnemu lastniku.<br />
Določilo velja samo za hipoteke, pridobljene v izvršilnem<br />
postopku, ne pa za hipoteke, pridobljene na podlagi<br />
hipotekarnih sporazumov. Na prvi pogled gre za nasprotovanje<br />
načelu zaupanja v zemljiško knjigo, vendar je<br />
tudi Ustavno sodišče sprejelo stališče, da zastavna pravica,<br />
ki je pridobljena na podlagi sklepa o izvršbi, nima enakih<br />
posledic kot zastavna pravica, pridobljena s hipoteko.<br />
Na zemljiškoknjižno stanje in dobro vero se lahko sklicuje<br />
samo tisti, ki je na tej podlagi pridobil veljavno pogodbeno<br />
zastavno pravico, to pa ne more veljati v primeru, ko je<br />
upnik pridobil zastavno pravico šele z zaznambo sklepa o<br />
izvršbi v zemljiškoknjižnem postopku (odločbe Ustavnega<br />
sodišča RS, št. Up 323/02, Up 128/03 in Up 438/04).<br />
Po stališču Ustavnega sodišča, ki je bilo izraženo zlasti v<br />
odločbi št. U-I-110/03 z dne 4. novembra 2003, cilj izvršilnega<br />
postopka ne more biti, da upnik pride do poplačila<br />
svoje terjatve za vsako ceno, torej tudi tako, da se ne poplača<br />
iz premoženja dolžnika, ampak iz premoženja nekoga<br />
tretjega.<br />
Sklep o zavrnitvi predloga<br />
Če sodišče ugotovi, da predlagatelj ne izkazuje upravičenja<br />
do pridobitve lastninske pravice, njegov predlog zavrne.<br />
Pripravljalna opravila sodišča<br />
Ko sodišče ugotovi, da je predlog utemeljen, po uradni<br />
dolžnosti opravi naslednja pripravljalna opravila:<br />
– ugotovi identifikacijski znak stavbe;<br />
– ugotovi pripadajoče zemljišče k stavbi;<br />
– pri pristojnem upravnem organu zahteva izvedbo postopka<br />
za vpis stavbe in posameznih delov v kataster<br />
stavb;<br />
– pri pristojnem organu zahteva parcelacijo zemljiške<br />
parcele, če je to potrebno za ugotovitev pripadajočega<br />
zemljišča.<br />
Če stavba še ni vpisana v kataster stavb, bo, prav tako po<br />
uradni dolžnosti, sodišče pritegnilo v postopek izvedenca<br />
geodetske stroke, ki bo izdelal elaborat za vpis stavbe v<br />
kataster stavb.