Odvetnik - Odvetniška Zbornica Slovenije

20 Članki
Odvetnik 51 / marec 2011
Za to novost še sam nisem vedel, saj sem do zdaj običajno
postopal tako, da sem specifikacijo pravičnega zadoščenja
postavil že v osnovni pritožbi (application).
Zato še posebej opozarjam na to procesno posebnost!
Sodišče bo ugodilo pritožnikovemu zahtevku za pravično
zadoščenje le do višine, za katero presodi, da je utemeljena.
Sodišče lahko dodeli pravično zadoščenje iz teh
pravnih naslovov:
– premoženjska škoda – to je škoda, ki jo je pritožnik
utrpel kot neposredno posledico zatrjevane kršitve;
– nepremoženjska škoda – to je nadomestilo za fizično
ali psihično trpljenje, ki ga je povzročila zatrjevana kršitev;
– stroški in izdatki, ki so nastali pri uporabi sredstev
za preprečevanje ali popravo domnevnih kršitev Konvencije
znotraj domačega pravnega sistema ali pred
ESČP. Stroške je treba natančno opredeliti. Dodeljeni
bodo samo v primeru, če ESČP oceni, da so bili upravičeni
in nujno potrebni. Svojim zahtevkom za povrnitev
stroškov je treba priložiti ustrezna dokazila,
kot so na primer računi (taksi, hotel, kopiranje ipd.,
op. p.). Vlada bo nato pozvana, da pošlje svoje pripombe
na pritožnikov zahtevek za pravično zadoščenje
in morebitne dodatne pripombe o utemeljenosti
vloge.
Prepozna pisanja ali pisanja, ki jih
ESČP ni zahtevalo
V skladu s prvim odstavkom 38. člena Poslovnika v spis
zadeve ne bodo vloženi odgovori na pripombe vlade, ki
jih pritožnik ne bo poslal v postavljenem roku oziroma
v zvezi s katerimi ne bo pravočasno prosil za podaljšanje
roka. Ne glede na to pa velja, da mora pritožnik na lastno
pobudo obveščati ESČP o poteku zadeve in priložiti kopije
svojih vlog v domačem postopku in tudi vseh pomembnih
odločitev domačih organov.
Prijateljska poravnava (friendly
settlement)
Ko je vlada o vlogi obveščena, je hkrati pozvana, da izrazi
svoja stališča glede možnosti prijateljske poravnave
in da pošlje svoje predloge (62. člen Poslovnika). Ko
pritožnik prejme stališča vlade, ima priložnost odgovoriti
na predlog vlade o prijateljski poravnavi. V skladu
z drugim odstavkom 62. člena Poslovnika je postopek
prijateljske poravnave tajen. To pomeni, da morajo
biti vsi dokumenti v zvezi s tem postopkom poslani posebej.
Prav tako njihova vsebina ne sme biti omenjena
v dokumentih, ki jih pritožnik posreduje v glavnem postopku.
Če pritožnik neupravičeno zavrne predlog prijateljske
poravnave, ki jo predlaga tajnik oddelka, sme vlada
sprejeti enostransko deklaracijo in primer se lahko
zbriše s seznama zadev (prvi (c) odstavek 37. člena
Konvencije). 4
Tudi ta (huda procesna) sankcija do zdaj ni bila v navadi,
zato tudi nanjo posebej opozarjam!
Uporaba jezikov
Vsa komunikacija s pritožniki ali njihovimi predstavniki
(drugače kot prej) v tej fazi postopka pred ESČP praviloma
poteka v enem izmed uradnih jezikov ESČP, tj. v francoščini
ali angleščini, kot to določa tretji odstavek 34.
člena Poslovnika. Kljub temu pa lahko predsednik senata
dovoli nadaljnjo uporabo uradnega jezika države pogodbenice
(na primer slovenščino).
Pravno zastopanje in pravna pomoč
V skladu z drugim in četrtim odstavkom 36. člena Poslovnika
mora imeti v tej fazi postopka vsak pritožnik
pravnega zastopnika. Če ima težave pri iskanju zastopnika,
se lahko obrne na Odvetniško zbornico Slovenije.
Če nima sredstev za pravno zastopanje, lahko zaprosi
ESČP za pravno pomoč po sistemu dodeljevanja pravne
pomoči (100. člen in naslednji členi Poslovnika). Vendar
opozarjam, da je pravna pomoč dodeljena le izjemoma
in samo v zahtevnih primerih, in ne v primerih,
kjer gre za ponavljajočo se vrsto kršitev. 5 Opozoriti pa
moram tudi, da plačila za zastopnika, ki jih po sistemu
dodeljevanja pravne pomoči lahko izplača ESČP, običajno
ne krijejo stroškov zastopanja v celoti in so bolj prispevek
h kritju teh stroškov.
Posredovanje druge države
pogodbenice
Če je pritožnik državljan druge države pogodbenice, in ne
tiste, zoper katero se pritožuje, bo tudi vlada te države povabljena,
da sodeluje v postopku (glej prvi odstavek 36.
člena Konvencije in 44. člen Poslovnika). O morebitnem
odgovoru vlade druge države pogodbenice bo pritožnik
obveščen. Slovenija je do zdaj že imela nekaj stranskih intervencij.
Na koncu naj dodam samo še tole: ESČP že kar
nekaj časa pritožnikom pošilja deset nalepk
(barcode labels), in sicer z namenom, da bi
bil postopek s pritožbo učinkovitejši. Seveda
je treba vsakršno pisanje (letter or any other
correspondence) v zgornjem desnem kotu na
prvi strani sodne vloge ali korespondence z ESČP
opremiti s tako nalepko.
4 Glej Van Houten proti Nizozemski (črtanje s seznama primerov), št. 25149/03,
ESČP 2005-IX.
5 Sem se še zlasti uvrščajo primeri, kjer je kršena pravica do sojenja v razumnem
roku.