Odvetnik - Odvetniška Zbornica Slovenije

Odvetnik 51 / marec 2011
Mediji o odvetništvu
P. S.: Ko sem pisal prispevek, sem ga dal v pregled znancu,
da mi pove svoje mnenje v zvezi z morebitno objavo.
Ko ga je prebral, mi je zgrožen rekel: »Kaj ti pa je? Marsikdo
lahko tvoj članek resno vzame in še leta bodo ljudje
govorili, da se zavzemaš za ukinitev sodišč!« Zato izjavljam,
da se seveda ne zavzemam za ukinitev sodišč, niti
za ukinitev tožilstev in pravnih fakultet, prav tako ne za
odprt lov na »tajkune«. Mislim pa, da si pisanje o tem,
da naj se zamenja vse sodnike in tožilce, da naj se ukinejo
slovenske pravne fakultete itd., preprosto ne zasluži resnega
komentarja.
(Čeferin, R., v rubriki Poštni predal 29, Sobotna priloga
Dela, 11. 12. 2010, str. 37)
6. Obtožnica, ki ljubljanski odvetnici S. G. očita jemanje
podkupnine, je nedavno postala pravnomočna. Skoraj
dve leti po spektakularni aretaciji ljubljanske odvetnice S.
G. je dokončno postalo jasno, da bo morala pred sodnika.
Tožilstvo ji očita dve kaznivi dejanji jemanja podkupnine.
Če bo G. sodišče spoznalo za krivo po obeh točkah obtožnice,
jo lahko doleti dolgoletna zaporna kazen, saj je za
prvo dejanje zagroženih celo do osem let zapora, medtem
ko je za drugo kaznivo dejanje jemanja podkupnine predvidena
do petletna kazen zapora.
Klobčič domnevnega podkupovanja se je začel razpletati konec
januarja lani, ko je lastnik podjetja M B. Š. S. G. prijavil
koprskim kriminalistom. Trdil je, da sta odvetnica kot stečajna
upraviteljica in njen sodelavec S. Č. od njega zahtevala
podkupnino, menda pa je G. celo posnel na mobilni telefon,
ko mu je grozila in v zameno za prirejeno bilanco njegovega
podjetja v stečaju zahtevala denar. Že nekaj dni zatem,
natančneje 6. februarja 2010, je prijavi sledila spektakularna
policijska akcija, med katero so koprski kriminalisti G. aretirali
v njeni ljubljanski odvetniški pisarni. Policisti so v pisarno
vdrli takoj zatem, ko je Š. odvetnici v zameno za prirejeno
bilanco izročil podkupnino v višini 20.000 evrov. Bankovci
so bili označeni, podjetnik pa ozvočen, kar kaže, da preiskovalci
ničesar niso prepustili naključju … Odvetnici zaradi
domnevnih nečednosti grozi dolgoletna zaporna kazen, če
jo bo sodišče spoznalo za krivo in če bo tudi pravnomočno
obsojena na prestajanje kazni za rešetkami, pa ji grozi še odvzem
odvetniške licence. Kadar namreč sodišče odvetnika
obsodi na kazen zapora šest mesecev ali več, obenem pa gre
za obsodbo za naklepno kaznivo dejanje, ki se preganja po
uradni dolžnosti, ga Odvetniška zbornica Slovenije (OZS)
avtomatsko izbriše iz imenika odvetnikov. G. je bila prejšnji
mesec razrešena kot upraviteljica prisilne poravnave družbe
P. Š. in kot stečajna upraviteljica Turističnega centra J.
(Berdon, S., v članku Kdaj bo sojenje odvetnici, še ni znano,
Dnevnik, 13. 12. 2010, str. 16)
7. Minister za pravosodje zavrača očitke, da so razmere v
pravosodju dramatične ... Čeprav so slovenska sodišča lani
prejela v reševanje rekordno število zadev v zadnjih dvajsetih
letih, kar 925.000, se je število nerešenih zadev ob
koncu prejšnjega leta zmanjšalo na najnižjo raven po letu
1996, saj so jih rešili dobrih 939.000. To se kaže tudi v tem,
da so sodišča povprečni čas reševanja posamezne zadeve s
14 mesecev leta 1998 skrajšala na pol leta. Zato nikakor ne
drži ocena, da so razmere v sodstvu kritične. Tako je po
naših informacijah izhajalo iz predloga mnenja, ki so ga za
današnjo korespondenčno sejo Vlade pripravili na Ministrstvu
za pravosodje … Število nerešenih zadev se je od
septembra 2008, ko je ministrstvo vodil še nekdanji minister
L. Š., do septembra letos zmanjšalo za 24 odstotkov.
To pomeni, da je konec septembra letos sodiščem ostalo
v delu malo več kot 400.000 zadev … Učinkovitost pregona
glede na delež obtoženih in obsojenih pa je (kot izhaja
iz poročila o delu tožilca leta 2009) nizka. Tako so, na primer,
za korupcijska kazniva dejanja obravnavali 130 oseb,
samo osem je bilo obsojenih, kar 79 odstotkov ovadb pa
je bilo zavrženih. Pravosodni minister Zalar naj bi očitke
skupine poslancev, da streže odvetniškemu lobiju in lobiju
stečajnih upraviteljev, med drugim zavrnil s sklicevanjem
na strožje določbe glede disciplinske odgovornosti odvetnikov
in da se lahko odvetniške tarife zvišajo le ob predhodnem
soglasju ministra. Tega pa minister ob zadnjem
predlogu odvetniške zbornice ni podal.
(Vukelić, M., v članku Razmere niso kritične, zaostanki
kopnijo, Delo, 21. 12. 2010, str. 2)
8. Državni zbor je moral izvoliti nadomestnega člana Sodnega
sveta, ker je E. K. H. prenehal mandat, potem ko je
postala ustavna sodnica. Predsednik republike D. T. je Državnemu
zboru za to mesto predlagal dva kandidata, R. V.
z mariborske pravne fakultete in odvetnika R. Z. Poslanci
so s tajnim glasovanjem izbirali med obema kandidatoma
in več glasov, tj. 46, namenili R. V., odvetnik R. Z. pa je
prejel sedem glasov.
(v rubriki V ospredju, Dnevnik, 21. 12. 2010, str. 2)
9. Če bi uporabil glasbeno prispodobo, bi označil hitrost
delovanja slovenskih sodišč z »allegro ma non troppo – hitro,
a ne preveč«, je minister za pravosodje Aleš Zalar v
Državnem zboru zavrnil očitke o neučinkovitosti sodišča.
(v rubriki Izjava dneva, Delo, 23. 12. 2010, str. 2)
10. »Rimsko pravo in Politična ekonomija sta bila moja
najljubša predmeta. Še zdaj se kakšnega pravniškega načela
spomnim iz učbenika Rimskega prava. Tisti, ki ne zmore
Rimskega prava, ni talentiran za pravo,« je prepričana
K. K. Kasneje se ji je priljubila tudi Zgodovina prava, vse
bolj pa jo je vleklo v gospodarsko pravo. A hotela je biti
sodnica, ne odvetnica. S povprečno študijsko oceno 8,2
je hitro prišla na vrsto za pravosodni izpit, ga opravila in
kandidirala za strokovno sodelavko na sodišču. Kmalu je
ugotovila, da ji pri reševanju gospodarskih sporov hudo
manjka prakse, zato se je zaposlila na KAD-u in kasneje
v VEGI. »Komaj 28-letni so mi ponudili vodenje pravne
službe, dvakrat višjo plačo in službeni avtomobil. Na
VEGI so načrtno dali priložnost mladim. Toda konkurenca
nam je dnevno pošiljala inšpekcije na vrat, mehanizmi
39