Odvetnik - Odvetniška Zbornica Slovenije

40 Mediji o odvetništvu
Odvetnik 51 / marec 2011
varstva konkurence pa so povsem zatajili. VEGA ni imela
nobene možnosti,« pove bolj z grenkobo, kot z jezo. In
zmagoslavno doda: »Na VEGI smo imeli pravno vse pospravljeno,
inšpektorji niso nikoli nič našli!« …
In se je zgodilo … Ne, se popravi, M. je prvič videla že v
študentskih letih, »ko nas je B. M. Z. (prof. Boštjan M. Zupančič,
op. p.) poslal na ogled neke kazenske obravnave«.
V dvorani so se vrstili govori tožilstva in odvetnikov, ko je
nastopil njen bodoči. Njegov govor je bil za svetlobna leta
boljši od drugih. Pomislila sem, aha, zato je tako znan …«
K. in njen nesojeni mož sta torej odšla na zabavo, toda tistega
12. decembra »se je stresla gora«, v dveh tednih sem
se preselila k M., 1. januarja praznujeva uradni začetek najine
zveze,« z nasmehom modrooke K. pove K. K.
In otroci?, sem vseeno radovedna za konec. »Otroke imava
zelo rada, ampak pri 28 sem si rekla, za to je čas pri 30.
Potem sem razmišljala: Ah, saj imam čas do 35. leta. Zdaj
imam 37 let in nobenega izgovora več. In ja: vse večkrat
pomislim, če bi … vsem težavam navkljub.«
(Ivelja, R., Spomini na mladost – Katarina Kresal: Srečni
otrok, Dnevnikov objektiv, 24. 12. 2010, str. 6 in 7)
11. Disciplinski tožilec OZS M. J. N. je zavrgel prijavo
Komisije za preprečevanje korupcije, ki jo je 19. novembra
vložila proti Odvetniški družbi Č. Predsednik komisije
G. K. je Č. odvetnikom očital hujšo kršitev dolžnosti
pri opravljanju njihovega poklica, ker je družba v začetku
novembra prevzela zastopanje S. D., nekdanje vodje
kabineta predsednika Vlade, v postopku pred komisijo
in Ustavnim sodiščem, čeprav je bila takrat še vedno v zaupnem
razmerju s komisijo, saj jo je zastopala v nekaj postopkih
… M. J. N. je poudaril, da bi tovrstno kršitev lahko
očitali odvetniku, ki bi v isti stvari zastopal nasprotno
stranko oziroma bi zastopal stranko, ki je v sporu z njegovo,
tudi če gre za drugo zadevo. V sklepu je zapisal, da
se strinja s stališčem P. Č., namreč da komisije ni mogoče
imeti za nasprotno stranko osebe, ki je v postopku pred
komisijo vabljena na zaslišanje. Če bi komisija kot samostojni
in neodvisni državni organ osebe, ki jih vabi na zaslišanja,
imela za nasprotne stranke, bi se celo lahko utemeljeno
postavljalo vprašanje njene nevtralne in objektive
vloge pri preiskovanju sumov korupcije (zaradi istega
vzroka ni gotovo, da sta sodišče ali na primer preiskovalni
sodnik nasprotna stranka osumljenca). Prav tako ni mogoče
reči, da so tisti, ki jih komisija preiskuje, z njo v sporu.
Ne glede na to pa iz prijave ni razvidno, da je odvetniška
družba v zadevi S. D. zastopala ali svetovala komisiji,
je še zapisal J. N. Pri tem se sprašuje, kako bi bilo to sploh
mogoče, saj za kaj takega ni podlage v zakonu. Ugotavlja
tudi, da zatrjevanje, češ da je imela odvetniška družba zaradi
zastopanja komisije privilegiran uvid v njeno delovanje,
ne more biti vzrok, zaradi katerega bi moral odvetnik
odkloniti zastopanje stranke. Po tej logiki bi bili odvetniki,
ki so bili vrsto let zaposleni na policiji, v koliziji zastopanja
vsakega policijskega osumljenca na policiji, kar je
po mnenju disciplinskega tožilca absurdno.
(Predanič, J., v članku Disciplinski tožilec v bran Čeferinu,
Delo, 30. 12. 2010, str. 3)
12. Pred Evropskih sodiščem za človekove pravice
(ESČP) je bila Slovenija največkrat obsojena leta 2006.
Do začetka decembra 2010 je naša država izplačala 6,3
milijona evrov odškodnin zaradi kršitve pravice do sojenja
brez nepotrebnega odlašanja, na podlagi sodb ESČP
in prijateljskih poravnav, tako na nacionalni ravni kot na
ravni zadev, ki jih je ESČP med postopkom reševanja odstopilo
državnemu pravobranilstvu na podlagi naše zakonodaje
... V letu 2006 je bila naša država pred ESČP v
169 zadevah obsojena na izplačilo dobrega pol milijona
evrov. Lani je morala država izplačati okrog 25.000 evrov,
do 7. decembra letos pa 4.000 evrov. Letos je bila Slovenija
obtožena tudi v zadevi Ribič (2.000 evrov odškodnine),
vendar sodba še ni dokončna in bo ta znesek izplačan
prihodnje leto … Slovenija je bila pred ESČP zaradi sojenja
v nerazumnem roku od leta 2005 do leta 2008 v 208
zadevah obsojena na malo več kot 700.000 evrov, od leta
2009 pa do konca leta 2010 pa v šestih zadevah na dobrih
29.000 evrov … Lani je državno pravobranilstvo prejelo
136 zahtevkov za izplačilo odškodnine zaradi nepravičnega
odvzema prostosti v kazenskem postopku v znesku
dobrih osem milijonov evrov … Vrednost poravnav je 85
odstotkov nižja od zahtevanih zneskov, ki so skupaj znašali
dobra dva milijona evrov, po sklenjenih poravnavah pa
je bilo lani izplačanih malo več kot 300.000 evrov. V zadnjih
štirih letih se priznava 300 evrov za začetne tri dni
odvzema prostosti in po 42 evrov za vsak nadaljnji dan.
Nekoliko višje odškodnine so na sodišču iztožili tisti, ki se
jim je zaradi neupravičenega odvzema prostosti poslabšalo
zdravstveno stanje oziroma so o njih poročali mediji.
(Ropac, I., v članku Zaradi nasilnega policista ostal brez
očesa – odškodnine za neupravičen odvzem prostosti in
policijsko nasilje, Delo, 4. 1. 2011, str. 8)
13. Brezplačna pravna pomoč (BPP) za socialno šibke je
najbrž korak k pravičnejšemu družbenemu sistemu, saj je
prav najrevnejšim večkrat le tako zagotovljena pomoč odvetnika,
za katerega bi drugače morali odšteti zajeten znesek
denarja. Če pristojno sodišče odloči, da je prosilec
upravičen do BPP, gredo stroški v breme države. Zaplete
pa se, če stranki v pravdnem postopku skleneta poravnavo.
Takrat mora vsaka plačati svoje stroške, tudi socialno
najšibkejše stranke, upravičene do BPP. Ta tako v teh
primerih sploh ni več brezplačna … Na spletnih straneh
OZS so objavljeni seznami odvetnikov, ki ponujajo BPP.
Prosilec si lahko pooblaščenca za izvajanje BPP izbere
sam. Če tega ne stori, ga določi pristojni organ za BPP po
uradni dolžnosti, in sicer po abecednem redu s seznama,
ki ga predloži Območni zbor odvetnikov … Od 1. januarja
do začetka decembra 2010 so na ljubljanskem okrožnem
sodišču izdali 116 odločb o razrešitvi odvetnika.
Statistike, zakaj in kdo predlaga razrešitev – je to stranka
ali odvetnik – ne vodijo … Izkušnje sodišča kažejo, da so