UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA ...
UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA ...
UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA ...
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
<strong>UNIVER<strong>ZA</strong></strong> V <strong>LJUBLJANI</strong><br />
<strong>FILOZOFSKA</strong> <strong>FAKULTETA</strong><br />
<strong>ODDELEK</strong> <strong>ZA</strong> PEDAGOGIKO IN ANDRAGOGIKO<br />
DIPLOMSKO DELO<br />
ANALI<strong>ZA</strong> SOCIALNEGA KAPITALA<br />
NA UNIVERZI <strong>ZA</strong> TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE<br />
LJUBLJANA, 2009<br />
URŠKA DOKL
<strong>UNIVER<strong>ZA</strong></strong> V <strong>LJUBLJANI</strong><br />
<strong>FILOZOFSKA</strong> <strong>FAKULTETA</strong><br />
<strong>ODDELEK</strong> <strong>ZA</strong> PEDAGOGIKO IN ANDRAGOGIKO<br />
DIPLOMSKO DELO<br />
ANALI<strong>ZA</strong> SOCIALNEGA KAPITALA<br />
NA UNIVERZI <strong>ZA</strong> TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE<br />
Študijski program:<br />
pedagogika – andragoška smer<br />
Mentorica: doc. dr. Dušana Findeisen<br />
URŠKA DOKL<br />
LJUBLJANA, 2009
<strong>ZA</strong>HVALA<br />
Hvala mentorici doc. dr. Dušani Findeisen za potrpežljivost, vzpodbudne besede, podporo<br />
in usmeritve pri pisanju in raziskovanju. Hvala tudi slušateljicam Univerze za tretje<br />
življenjsko obdobje, ker so bile iskrene in pripravljene sodelovati z menoj.<br />
Iskrena hvala staršem za izkazano ljubezen, potrpežljivost in tople besede. Hvala bratu<br />
Juretu za nasvete in ves njegov čas, ki mi ga je v času pisanja diplomske naloge posvetil;<br />
zahvaljujem se tudi sestri in bratu za potrpežljivost in vzpodbudne besede, ter vsem<br />
prijateljem, ki so me razumeli, spremljali, vzpodbujali in podpirali pri dokončanju<br />
zastavljenega. Hvala.
POVZETEK<br />
Avtorica preučuje koncept socialnega kapitala, sprva teoretično, nato ga analizira v<br />
povezavi z Univerzo za tretje življenjsko obdobje v Ljubljani. Socialni kapital so družbeni<br />
odnosi, pravi, v katerih se prepleteta nesnovna posest in dediščina (znanje, spretnosti,<br />
kultura, izkušnje) udeleženih. Avtorica ugotavlja, da univerza omogoča povezovanje z<br />
ljudmi sorodnega položaja, pa tudi premoščanje, to je povezovanje z neznanci, znanci,<br />
sodelavci; pletejo se odnosi z mlajšimi mentorji, z ljudmi, ki so v drugačnem položaju. Pri<br />
tem Urška Dokl poudari, da je socialni kapital inovativen način merjenja gospodarskega in<br />
družbenega razvoja, da družba, ki nima veliko socialnega kapitala zastane tudi v<br />
gospodarskem in ne le družbenem razvoju. Socialni kapital avtorica teoretično opredeli na<br />
temelju teorij najvidnejših piscev, predstavi značilnosti predstavnikov družbenih skupin, ki<br />
ga tvorijo. Urška Dokl opredeli tudi pojme kot so starost, staranje in tretje življenjsko<br />
obdobje. Našteje prebivalstvene spremembe in med njimi posebej poudari staranje<br />
prebivalstva. Avtorica predstavi poslanstvo Univerze za tretje življenjsko obdobje, njene<br />
cilje in namen; zanima jo, kako izobraževanje na Univerzi za tretje življenjsko obdobje<br />
povečuje znanje njenih slušateljev in kako vpliva na druge sestavine osebnostne rasti.<br />
Zanima jo tudi, kako vpliva na gradnjo socialnih omrežij, kaj pomeni univerza za starejše<br />
same in za njihovo socialno okolje. Poudari, da obstajajo pozitivne in negativne oblike<br />
socialnega kapitala.<br />
Ključne besede<br />
Socialni kapital, tretje življenjsko obdobje, univerza za tretje življenjsko obdobje,<br />
izobraževanje starejših odraslih, izobraževanje v poznejših letih življenja, zaupanje
ABSTRACT<br />
The author researches the concept of social capital, first theoretically and then analyses the<br />
concept in connection with The Third Age University in Ljubljana. The conclusion is that,<br />
social capital consist of social relationships containing non-material property and legacy<br />
(knowledge, skills, culture, experiences) of its participants. The author proves that The<br />
Third Age University enables linking between related site individuals as well as bridging,<br />
i.e. connecting with strangers, acquaintances, co-workers; relationships with younger<br />
mentors and with people in different life situations. By this Urška Dokl stresses, that social<br />
capital is a innovative way of measuring economical and social development and growth;<br />
society with low social capital lags behind in social as well as economical development. She<br />
theoretically defines the concept of social capital on the basis of the most recognised authors<br />
and presents its social groups’ representatives. Urška Dokl also defines the concept of old<br />
age, ageing, and the third age. She enumerates the demographic changes focusing on<br />
demographic ageing. The author presents the mission of The Third Age University, its goals<br />
and purposes. She researches the effect of The Third Age University education and its<br />
impact on knowledge of its students and how this infuences on other components of their<br />
personal growth. She also researches the influence on social networking; the meaning of<br />
University to elderly people and to their social environment. She stresses the existence of<br />
positive and negative forms of social capital.<br />
Key words<br />
Social capital, the third age, the third age university, education of older adults, education in<br />
later life, trust
KA<strong>ZA</strong>LO<br />
Uvod.............................................................................................................................. 1<br />
1. Opredelitev, vrste, značilnosti in teorije človeškega, kulturnega in socialnega kapitala... 6<br />
1.1. Opredelitev, značilnosti in vrste socialnega kapitala ............................................... 6<br />
1.2. Zaupanje kot bistvena lastnost socialnega kapitala................................................ 15<br />
1.3. Socialna omrežja kot nosilci človeškega, kulturnega in socialnega kapitala .......... 18<br />
1.4. Vrste socialnega kapitala ...................................................................................... 20<br />
1.5. Teorije socialnega kapitala ................................................................................... 23<br />
2. Staranje, starost, tretje življenjsko obdobje in pogledi nanje ......................................... 34<br />
2.1. Staranje posameznikov, staranje prebivalstva ....................................................... 34<br />
2.2. Opredelitev in značilnosti starejših odraslih.......................................................... 40<br />
2.3. Tretje življenjsko obdobje, družbene vloge starejših in socialne mreže ................. 43<br />
3. Univerza za tretje življenjsko obdobje.......................................................................... 51<br />
3.1. Nastanek Univerze za tretje življenjsko obdobje................................................... 51<br />
4. Analiza socialnega kapitala na Univerzi za tretje življenjsko obdobje........................... 57<br />
4.1. Opredelitev raziskovalnega problema in raziskovalnih vprašanj ........................... 57<br />
4.2. Metodologija ........................................................................................................ 59<br />
5. Ugotovitve in interpretacija.......................................................................................... 62<br />
6. Spoznanja .................................................................................................................... 91<br />
7. Zaključek..................................................................................................................... 94<br />
8. Viri in literatura ........................................................................................................... 96
KA<strong>ZA</strong>LO SHEM<br />
Shema 1: Razsežnosti socialnega kapitala ............................................................................ 10<br />
Shema 2: Socialna mreža, prikaz vezi med ljudmi, njihovo prepletanje in povezovanje........ 19<br />
Shema 3: Kombinacija različnih količin kapitala.................................................................. 26<br />
KA<strong>ZA</strong>LO PRILOG<br />
Priloga A: Vprašalnik – vodilo za ugotavljanje pomena za življenje slušateljev univerze ... 101<br />
Priloga B: Primer kodiranja odgovora spraševanke ............................................................ 105<br />
Priloga C: Primer transkribiranega intervjuja ..................................................................... 111
Uvod<br />
Pojem socialnega kapitala se pojavi leta 1960. V razširjeno rabo pride z deli sociologa<br />
Jamesa Colemana. Danes je veliko govora o socialnem kapitalu. Po prvem poročilu o<br />
naložbah v človeški kapital leta 1998 pojem osvoji tudi OECD. Pojem človeški kapital<br />
dobro poznajo ekonomisti, socialni kapital pa je inovativen način merjenja gospodarskega in<br />
družbenega razvoja. Univerza za tretje življenjsko obdobje je velik prelom v izobraževanju<br />
odraslih v Sloveniji. Novo področje izobraževanja odraslih je nazadnje pripomoglo k temu,<br />
da se je ustvarilo približno tisoč delovnih mest za izobraževalce in koordinatorje tega<br />
izobraževanja. Kaj vse je še nastalo s socialnim kapitalom Univerze za tretje življenjsko<br />
obdobje je težko izmeriti, zato smo v tej nalogi želeli opredeliti pojem socialnega kapitala,<br />
opredeliti sestavine tega in poskušali, vsaj delno, analizirati kaj vse je socialni kapital<br />
univerze in kako spreminja starejše udeležence v izobraževanju same in kako spreminja<br />
socialno okolje.<br />
Dokument OECD - ja je opozoril na povezavo med človeškim in socialnim kapitalom.<br />
Izvedli so mednarodne longitudinalne raziskave, zbrali veliko empiričnih podatkov. Ker sta<br />
kakovost življenja in dobro počutje ljudi postala pomembna v deželah OECD - ja, bi se<br />
lahko nekatere politike spremenile. Novi družbeni kazalci, tako morda ne bodo le s področja<br />
gospodarske rasti in delitve dohodka, marveč bo pozornost namenjena tudi drugim<br />
kazalcem, ki so dosti zahtevnejši in zajemajo raznolike vire, ki so na razpolago<br />
posamezniku in/ali skupnosti.<br />
V poročilu je rečeno, da človeški in socialni kapital nista dovolj dobro opredeljena. Dobro<br />
bi bilo bolje raziskati tisto, kar v ekonomiji temelji na znanju, zaupanju in kompetencah.<br />
Četudi socialni kapital ni čudežna formula, ki bi omogočila absolutno merjenje interakcije<br />
med osebnostno rastjo posameznika na eni strani in družbeno trdnostjo ter gospodarsko<br />
rastjo na drugi, je socialni kapital vendarle pot k novim indikatorjem socio-ekonomskega<br />
razvoja. Dinamika, ki se je ustvarila z rastjo Univerze za tretje življenjsko obdobje, nove<br />
oblike in novi nosilci izobraževanja, finančna podpora države in lokalne oblasti univerzi,<br />
manjše število bolnišničnih dni starejših odraslih udeležencev izobraževanja, širjenje<br />
pridobljenega znanja in spretnosti v socialno okolje, vse daje slutiti, da ima univerza<br />
dalekosežne posledice ne le za življenje posameznikov, marveč tudi skupnosti, da prinaša<br />
tudi pomembne ekonomske posledice in da bi veljalo, iz tega razloga, bolje analizirati<br />
1
socialni kapital na Univerzi za tretje življenjsko obdobje v Ljubljani. Vrhu tega je univerza<br />
organizacija civilne družbe in kot takšna je zrasla na zaupanju.<br />
Prebivalstvo se stara. Stara se tudi delovna sila. Prebivalstvena piramida se je obrnila na<br />
glavo in v naslednjih desetletjih se bo razmerje med aktivnim in neaktivnim prebivalstvom<br />
korenito spremenilo. Sodobna družba, predvsem zahodni svet, danes ne temelji več na<br />
industrijskem razvoju. Počasi prehajamo v družbo, kjer se večino delovno intenzivnega dela<br />
opravi ob pomoči tehnološko dovršenih produkcijskih sistemov. To pomeni vse manjšo<br />
ponudbo fizičnih del na trgu dela in poglavitna prednost, ki jo delavec ima, je izkustveno<br />
znanje. V družbi znanja se vsi člani nenehno učimo in izobražujemo, prilagajamo<br />
spremembam. Potrebno je vseživljenjsko učenje, potrebno je tudi izobraževanje skozi vse<br />
življenje.<br />
Današnja svetovna gospodarska, finančna, politična in predvsem družbena kriza, se zdi<br />
najhujša po krizi iz tridesetih let prejšnjega stoletja. V tej novi krizi sta se znova postavila v<br />
ospredje izobraževanje in kultura. Izobraževanje kot način prilagajanja spremembam,<br />
izobraževanje in kultura kot način konstruiranja dostojanstva in način povezovanja z<br />
drugimi, kot vzpostavljanje prekinjene kontinuitete. Ob iskanju svoje identitete smo se<br />
pričeli bolj strpno zanimati za druge kulture.<br />
Današnja kriza nas tudi navaja na razmislek o novi družbeni pogodbi, na drugačna razmerja<br />
med generacijami. Sodelovanje med generacijami je potrebno, če želimo, da delujemo v<br />
skupnosti. Socialni kapital, ki ga prinašajo posamezne generacije je treba povezati. Delo ni<br />
več glavna kohezivna sila v družbi, zato socialni kapital igra še pomembnejšo vlogo v<br />
družbi. Vanj se ujamejo znanje, medsebojni odnosi, norme, pričakovanja, vrednote. Socialni<br />
kapital starejših odraslih je omejen; kljub starajoči se družbi je za starejše odrasle premalo<br />
organizacij, ustanov, skupin in drugih struktur, kjer vladajo medsebojni odnosi, norme in<br />
vrednote, kjer se plemeniti in pridobiva znanja.<br />
Da družbena skupina starejših odraslih ne bi bila »potisnjena na družbeni rob«, je<br />
pomembno, da druge generacije ne določajo njenih potreb in vrednot, ne uveljavljajo<br />
zakonske možnosti odkrite ali prikrite prisilne (ex lege) upokojitve. Vrhu tega se morajo<br />
starejši odrasli dobro upokojiti in se pripraviti na novo življenjsko obdobje, ki ga danes<br />
imenujemo med delom, upokojitvijo in starostjo.<br />
2
Trdimo, da je Univerza za tretje življenjsko obdobje ena od oblik socialnega kapitala, kjer<br />
se tvorijo socialna omrežja, v katerih je moč pridobivati in menjati znanje, informacije,<br />
materialno podporo in doživljati čustvene menjave. Še več, na univerzi vrstniki navezujejo<br />
stike z drugimi generacijami, z mlajšimi od sebe, pa tudi s starejšimi od sebe. Tvorijo se<br />
odprta socialna omrežja, ki vključujejo tudi mlajše odrasle. Na univerzi starejši odrasli<br />
pridobivajo znanje na sebi bližnjih področjih ob pomoči kompenzacijskega učenja,<br />
izkustvenega učenja, sodelovalnega učenja, recipročnega učenja ipd. Osebnostno rastejo. Se<br />
spreminjajo in ob tem spreminjajo druge, na katere prenašajo pridobljeno znanje.<br />
Za skladno in trdno povezano družbo ter ohranjanje velike produktivnosti, je bistvenega<br />
pomena socialni kapital. Povezovanje in sodelovanje ljudi med seboj, na temelju<br />
medsebojnega zaupanja, z namenom, da bi dosegli večjo funkcionalnost družbe - tako<br />
socialno kakor tudi ekonomsko funkcionalnost - sta poglavitni prvini socialnega kapitala. V<br />
družbah z bogatim socialnim kapitalom se ljudje počutijo dobro, varno in udobno. Uspešno<br />
sodelovanje in dejavno povezovanje med pripadniki različnih generacij pa se zgodi takrat,<br />
ko je neka starostno dokaj homogena skupina ljudi dovolj povezana v sebi. Ko je temu tako,<br />
se lahko širi tudi navzven. Univerza za tretje življenjsko obdobje je oblika socialnega<br />
kapitala, kjer se je moč učiti, osebnostno rasti in se socializirati ob delu in druženju. V tej<br />
nalogi nas je zanimalo ali Univerza za tretje življenjsko obdobje ima prvine socialnega<br />
kapitala in če da, katere.<br />
Socialni kapital s svojimi prvinami temelji na povezovanju in interakciji različnih generacij.<br />
Starejši prebivalci lahko družbi dajo veliko. Njihove življenjske in delovne izkušnje so<br />
možen vir razvoja, ki ga v starajoči se družbi ni moč zanemariti ali zavreči. Zanimalo nas je<br />
tudi, kakšni so odnosi med udeleženci Univerze za tretje življenjsko obdobje in kako<br />
njihovo obiskovanje univerze vpliva na njih same, na njihovo osebnostno rast ter na odnose<br />
z drugimi v vsakdanjem življenju. Dejavno sodelovanje v družbenih omrežjih, ki nastajajo<br />
ob pomoči univerze, pripomore k boljšemu fizičnemu in psihofizičnemu stanju starejši<br />
odraslih.<br />
3
Nalogo smo razdelili na štiri vsebinske sklope:<br />
1. Opredelitev, vrste, značilnosti in teorije človeškega, kulturnega in socialnega<br />
kapitala<br />
2. Starost, staranje in tretje življenjsko obdobje ter pogledi nanje<br />
3. Univerza za tretje življenjsko obdobje kot oblika socialnega kapitala<br />
4. Analiza socialnega kapitala na Univerzi za tretje življenjsko obdobje v Ljubljani.<br />
V prvem sklopu, Opredelitev, vrste, značilnosti in teorije človeškega, kulturnega in<br />
socialnega kapitala, opozorimo na nedorečenost koncepta socialnega kapitala in njegovih<br />
prvin. Spregovorimo o konceptih, ki se povezujejo s konceptom socialnega kapitala, tj.<br />
človeškim in kulturnim kapitalom. Razpravljamo o vlogi socialnih skupin, socialnih omrežij<br />
in o njihovem vplivu na osebnostno rast, pridobivanje znanja in posledično na rast<br />
skupnosti, družbeno kohezivnost in gospodarsko rast. Preučimo zamisel o tem, da lahko<br />
posamezniki in skupine bolje aktivirajo svoje vire ob medsebojnih povezavah. Opozorimo<br />
na to, da kar se dogaja na mikro ravni, dobrih medsebojnih odnosov, vrednot, misli, itd.,<br />
vpliva tudi na makro družbeno raven. Posebno mesto damo osrednji prvini socialnega<br />
kapitala: družbenemu zaupanju, ki izhaja iz obojestranskih, vzajemnih norm in pravil, prav<br />
tako kot socialni kapital. Sprva spregovorimo o konceptu socialnega kapitala na splošno,<br />
kasneje se poglobimo v teoretike, ki so koncept oblikovali, pri čemer se osredotočamo na<br />
sociološko interpretacijo pojma.<br />
V drugem sklopu teoretičnega dela Starost, staranje in tretje življenjsko obdobje preučimo<br />
naslovne koncepte. Poudarimo prehod iz obdobja poklicne dejavnosti v poklicno nedejavno<br />
obdobje po upokojitvi. To je čas, ko se zgubi veliko človeškega kapitala zaradi pomanjkanja<br />
socialnega kapitala v okolju. Obravnavamo dejavnike, ki ta prehod določajo. Pozornost<br />
posvetimo tudi psihološkemu stanju človeka, ki se sooča z novim življenjskim obdobjem.<br />
V tretjem, zadnjem sklopu teoretičnega dela naloge, Univerza za tretje življenjsko obdobje,<br />
predstavimo poslanstvo te. Seznanimo se z zgodovino univerze vse od njene ustanovitve v<br />
Sloveniji dalje. Opišemo profile sodelujočih, njihove cilje in dejavnosti. Preučimo tudi<br />
mednarodno sodelovanje in sodelovanje z lokalnimi skupnostmi.<br />
4
V četrtem, empiričnem delu Analiza socialnega kapitala na Univerzi za tretje življenjsko<br />
obdobje v Ljubljani sprva preučimo, kako izobraževanje na Univerzi za tretje življenjsko<br />
obdobje v Ljubljani vpliva na pridobivanje znanja, na medsebojne odnose in na širjenje<br />
socialnega omrežja. Nadalje nas zanima, kaj je slušateljem na univerzi najpomembnejše.<br />
Raziskujemo tudi, ali se je v življenju slušateljev kaj spremenilo odkar prihajajo na univerzo<br />
in kaj obiskovanje pomeni za njihovo socialno okolje.<br />
5
1. Opredelitev, vrste, značilnosti in teorije človeškega, kulturnega in<br />
socialnega kapitala<br />
1.1. Opredelitev, značilnosti in vrste socialnega kapitala<br />
Socialni kapital je razmeroma nov pojem, v rabi predvsem v ekonomski, politični,<br />
sociološki znanosti. Koncept je v rabi tudi na področjih kot so gospodarjenje z viri,<br />
upravljanje, poslovodstvo in tako dalje. Nanaša se na povezave med socialnimi mrežami ter<br />
na povezave znotraj teh.<br />
Socialni kapital se tesno povezuje s konceptoma človeški in kulturni kapital. Človeški<br />
kapital opredelimo na različne načine, denimo kot:<br />
a) »znanje, spretnosti, sposobnosti in značilne lastnosti posameznika, ki boljšajo<br />
osebno, družbeno in gospodarsko bivanje«. (Healy in Cote 2001, str. 18) Theodore<br />
Schultz je ekonomist, ki je prvi opozoril na to, da so naložbe v kakovost življenja<br />
prebivalstva odločilne za prihodnost. Ko govorimo o gospodarskih dejavnostih,<br />
mislimo na vse dejavnosti, ki posredno ali neposredno ustvarjajo dobiček. Večinoma<br />
je to plačano delo, vendar vključujemo tudi neprofitne dejavnosti, ki podpirajo<br />
posameznike in njihovo zaposljivost.<br />
b) V preteklosti so definicije človeškega kapitala zajemale le stopnjo izobrazbe, sedaj<br />
pa upoštevajo tudi do katere mere nekdo zna uporabiti svoje znanje in spretnosti.<br />
(OECD 1 1998, str. 6) Po OECD-ju človeški kapital čemi v ljudeh: gre za znanje,<br />
spretnosti, zdravje ljudi. Gre za znanje in za znanje o uporabi znanja. Obe vrsti<br />
znanja pridobivamo vse življenje. Izobraževanje, usposabljanje in zdravje bistveno<br />
določajo proizvodnost posameznikov. Ekonomija preteklosti je temeljila na naravnih<br />
virih. Ti so seveda redki, saj jih je moč izčrpati. Današnja ekonomija pa temelji na<br />
virih, ki se ne izčrpajo, saj se gradijo na znanju. (Daniele Blondel v Findeisen 2004,<br />
str. 66)<br />
1 OECD je kratica za Organizacijo za ekonomsko sodelovanje in razvoj, uradna spletna stran je na voljo na naslovu:<br />
http://www.oecd.org (29.11.2008)<br />
6
V znanju, ki je plodno za ekonomijo, se prepletajo štiri temeljne vrste znanja, ki se<br />
neprestano povezujejo med seboj. Prepletajo se v znanju ali zmožnostih slehernega<br />
posameznika in organizacije:<br />
a) teoretično znanje,<br />
b) znanje o tem, kako se kaj naredi (angl. know - how),<br />
c) znanje o tem, kaj se naredi (informacije, podatki na internetu, v podatkovnih bazah,)<br />
in<br />
d) znanje o odnosih (vedeti kdo je kdo, kdo kaj pomeni, na koga se je moč obrniti). To<br />
znanje je plod izobrazbe, okolja in del, ki jih človek opravlja, pa tudi socialnega<br />
kapitala, ki je na razpolago. (prav tam)<br />
Sleherno znanje vsebuje vse druge vrste znanja, ki so se vanj integrirale še preden smo ga<br />
dali od sebe in vsebuje vse tisto znanje, ki se bo vanj še integriralo v prihodnje. Kako ljudje<br />
povečamo svoje znanje Tako, da skupaj delamo. 2 Znanje je namreč neizčrpen vir, ki ga je<br />
nemalokrat moč izkoriščati povsem brezplačno, povečuje pa gospodarsko rast in boljša<br />
počutje.<br />
Francoski sociolog Pierre Bourdieu piše o kulturnem kapitalu oziroma znanju, ki ga nekdo<br />
pridobi v procesu vzgoje in izobraževanja, od česar je kasneje odvisen njegov družbeni<br />
položaj. Govori o vlogi kulturnega kapitala v močno razslojeni družbi. Do razlik v sistemu<br />
kulturnih hierarhij pride predvsem zaradi socialnih razlik. Še več, kulturni »okus« nekoga<br />
navadno zrcali »okus« družbenega razreda, ki mu posameznik pripada. Na kulturnem<br />
kapitalu pravzaprav temelji sistem razlik med posamezniki. Zdi se, da danes materialne<br />
razlike med ljudmi niso tako velike, obstajajo pa velike razlike, ki jih povzroča različnost v<br />
kulturnem kapitalu. Kulturni kapital tudi bistveno vpliva na ustvarjanje dobička in dohodka<br />
- kulturni turizem, ekonomija kulture, itd.<br />
2 Npr. delavec, ki si je veliko izkušenj pridobil s praktičnim delom, sam uporablja to znanje; uporablja pa ga tudi njegov<br />
delodajalec. S tem znanjem pa se bogati tudi delovna skupina v kateri delavec dela. Z njim se bogatijo dobavitelji, ki<br />
dobavljajo, kar je potrebno za izdelavo izdelka, pa tudi uporabniki predmetov, ki jih delavec proizvaja.<br />
7
Bourdieu v teoretični okvir postavlja tudi socialni kapital, ki temelji na tem, koga poznaš<br />
oz. kdo pozna tebe. Prijatelji, poznanstva medsebojni odnosi so temelj za pridobivanje<br />
socialnega kapitala.<br />
Socialni kapital kaže, koliko imamo družbenih vezi in koliko smo vpleteni v družbena<br />
omrežja; gre za družbene mreže, družbene vezi, kolektivne vrednote, norme, družbena<br />
razmerja, vključenost v civilno družbo. Socialni kapital se gradi na medsebojnem zaupanju<br />
in odnosih.<br />
Gre torej, kot smo dejali, za povezovanje ljudi med seboj, v družbene skupine, v formalne in<br />
neformalne odnose, gre za sodelovanje, občutek skupnosti, t.i. »veze«. Namen povezovanja<br />
pa je boljšanje socialnega zaupanja, izgradnja boljših odnosov, medsebojna pomoč, tudi<br />
reševanje pogostih problemov, ki jih ima nekdo ali neka družbena skupina. Ker socialni<br />
kapital ni zgolj koncept, ampak tudi praksa, lahko o izgradnji socialne mreže ljudi govorimo<br />
tudi kot o nezavednem pojavu, saj se posamezniki v družbo ne vključujejo vedno z zavestno<br />
težnjo po pridobitvi oz. povečanju socialne mreže, morda le zato, da bi zadovoljili osebne<br />
potrebe po druženju.<br />
Večino življenja preživimo v različnih družbenih skupinah (družina, šola, vrstniki, prijatelji,<br />
služba…). Skupine močno vplivajo na nas in mi nanje in nam nalagajo svojske oblike<br />
socialnih interakcij. Skupin ne gradimo zaradi zunanje prisile, vanje ne vstopamo prisilno,<br />
temveč zaradi svojih potreb. V t.i. primarnih družbenih skupinah 3 , za katere so značilni<br />
trajni, močno emocionalni medsebojni odnosi, zadovoljujemo svoje osnovne psiho-socialne<br />
potrebe; po varnosti, pripadnosti ljubljenosti, spoštovanju, sprejetosti.<br />
3 Primarna družbena skupina je manjša družbena skupina, katere pripadniki imajo tesne skupne osebne in dalj časa<br />
trajajoče odnose. Te skupine druži zavest članov o skrbi drug za drugega znotraj skupine, skupne dejavnosti in kultura ter<br />
veliko preživljanja skupnega časa. Primer teh skupin so družina, prijatelji iz mladosti in druge visoko vplivne družbene<br />
skupine (ekipni športi, akademske skupine, itd.). Teorijo primarnih in sekundarnih družbenih skupin je podal sociolog<br />
Charles Horton Cooley. Primarno skupino je Cooley poimenoval iz razloga, ker si jo oblikujemo zgodaj v življenju. Za te<br />
skupine je značilno, da so psihološko blizu posameznikovim pogledom in so vir podpore in vzpodbud. Primarne skupine<br />
imajo pomembno vlogo pri razvoju osebne identitete.<br />
8
V sekundarnih skupinah 4 – te so precej instrumentalno določene – pa uresničujemo svoje<br />
različne kulturne potrebe in interese, opravljamo delovne naloge, pripravljamo načrte,<br />
zadovoljimo potrebo po sprostitvi.<br />
»Socialne skupine so zato osnovna oblika socialnih kontekstov, v katerih potekajo socialne<br />
interakcije med ljudmi in tečejo socialni vplivi na posameznike. So nujna vmesna stopnja<br />
med posamezniki in družbo z vsemi različnimi institucijami, ideologijo in družbenimi<br />
procesi. (…) Skupine pa so tudi same »družbe v malem«, saj se v njihovih strukturah<br />
zrcalijo tudi obsežnejše družbene strukture in odnosi, ne le potrebe in interesi ljudi, ki se v<br />
njih združujejo.« (Nastran Ule 2000, str. 368-369)<br />
Tako socialna omrežja, ki jih tvorijo posamezniki s svojim nesnovnim premoženjem,<br />
gradijo boljšo prihodnost in vlagajo v skupno dobro. Koristnost socialnega kapitala lahko<br />
vidimo v boljših ekonomskih in družbenih rezultatih. Pojmi kot so dejavno državljanstvo,<br />
poštenost in družbeno zaupanje se med seboj povezujejo in se posledično medsebojno<br />
krepijo. Socialni kapital, skupaj s človeškim, kulturnim in ekonomskim kapitalom<br />
predstavlja veliko vrednost tako v gospodarskem razvoju kot tudi razvoju družbenih<br />
odnosov oz. socialne povezanosti med ljudmi. 5<br />
Socialni kapital je v svojem poglobljenem smislu precej novejši koncept. Opozarja, da se<br />
predmeti raziskovanja posameznih ved ne končajo tam, kjer so tradicionalno - zlasti<br />
institucionalno - zakoličene meje znanstvenih področij. Socialni kapital, kot predmet<br />
raziskovanja, tako preseže makro raven raziskovanja; brez analize okoliščin, v katerih<br />
interakcije med posamezniki potekajo na mikro ravni, teh interakcij ne moremo razumeti,<br />
kaj šele, da bi predvideli njihove učinke. (Dragoš 2000, str. 241 – 252)<br />
Zato mikro obravnava in koncepti - drobne lastnosti posameznikov v majhnih družbenih<br />
skupinah, na neformalne ravni - opozarjajo nekateri pisci, lahko pomembno vpliva na makro<br />
učinke v celotni družbi na najširši ravni. Kar se dogaja daleč pred pragom institucij, v okolju<br />
4 Ljudje v sekundarni družbeni skupini komunicirajo na precej bolj neosebni ravni, njihova razmerja pa so ponavadi<br />
časovno omejena. V sekundarnih skupinah so vloge pripadnikov bolj podvržene spremembam, kar je tudi v skladu s<br />
temeljnim namenom sekundarnih skupin – določanjem funkcij.<br />
5 http://dictionary.reference.com/browse/social%20capitalr=14; 15.9.08<br />
9
vsakdanjih družinskih, sosedskih odnosov je pomembno, kajti prav tu se ustvarjajo<br />
razmerja, ki so najmanj vidna in jih institucije najteže dosežejo, so pa odločilna za količino<br />
socialnega kapitala. (Dragoš 2002, str. 71-89)<br />
Shema 1: Razsežnosti socialnega kapitala 6<br />
Shema 1 pokaže, da je sintagmo 7 socialni kapital v družbeno dogajanje precej težko<br />
umestiti, saj gre za pojav, ki je razpršen na vse ravni družbenega udejstvovanja in odnosov;<br />
zajema pa tako makro kot mikro raven povezovanja med ljudmi, tako spoznavno kot<br />
strukturno raven družbenega udejstvovanja. Še več, vsi te ravni so med seboj pomembno<br />
povezane, se dopolnjujejo in ne obstajajo druga brez druge.<br />
Pierre Bourdieu in James Coleman (v Dragoš, 2002), s podporo tudi drugih piscev trdita, da<br />
socialni kapital ne izvira iz posameznika, temveč se socialni kapital nahaja v strukturi vezi<br />
med akterji in iz teh struktur tudi izhaja. Lastnosti socialnega kapitala kot so zaupanje,<br />
6 prirejeno po: http://www.gnudung.com/figures/conceptualisationbain.gif, 25.10.08<br />
7 besedna zveza, v kateri je ena beseda glavna, druga pa podrejena (SSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika)<br />
10
vrednote, uporabnost in dostopnost informacij, veljavnost in učinkovitost norm in sankcij,<br />
nadzorna razmerja in vezi odgovornosti v skupini, so temeljne za njegov obstoj. (Dragoš<br />
2002, str. 71-89)<br />
Kot primer druženja in povezovanja ljudi, lahko omenimo tudi sodobno »virtualno« 8 obliko<br />
združevanja, komunikacije in drugih odnosov med ljudmi – internet 9 oz. medmrežje. (Field<br />
2005, str. 27) Gre za »virtualno« druženje pa tudi menjavo znanja, izkušenj in kulture (t.i.<br />
angl. «on-line« klepetalnice in portali, Facebook, Myspace, Netlog, forumi, konference, tudi<br />
e-pošta).<br />
Lahko rečemo tudi, da je socialni kapital skupek družbenega zaupanja, sodelovanja, norm,<br />
odnosov in socialnih mrež, na katere se lahko ljudje zanašamo pri reševanju skupnih<br />
oziroma javnih problemov.<br />
V današnjem pomenu se pojem socialni kapital prvič omenja leta 1916, ko je Lyda Judson<br />
Hanifan opozorila na pomembnost medsebojnega sodelovanja pri učenju v lokalnih,<br />
podeželskih skupnostih. (Lyda Judson Hanifan 1916 v Putnam 2000, str. 19)<br />
Zadnje čase se je ideja o opisovanju socialnih vezi kot neke vrste kapitala razširila še na<br />
nekatere druge razsežnosti socialnega povezovanja. Sodobne interpretacije so se<br />
osredotočile predvsem na idejo socialnega kapitala kot vir, ki ga lahko uporabimo za<br />
medsebojno sodelovanje in sledenje ciljem, svojim ali skupnim. Dejavnik, ki omogoča, da<br />
dosežemo cilje, je vrsta in število socialnih povezav, ki jih imamo, okrepljenih s skupnimi<br />
prepričanji in vrednotami. Takšen pogled na socialni kapital je vse bolj vpliven v sociološki<br />
znanosti. Ne samo zato, ker obstaja kup dokazov, ki potrjujejo pomembnost povezav med<br />
ljudmi z namenom boljšega življenja, temveč tudi zaradi demokratičnega življenja v širši<br />
skupnosti. (Field 2005, str. 19)<br />
Putnam (Putnam 1995 v Dragoš 2002) pravi, da gre pri socialnem kapitalu za: »lastnosti<br />
socialne organizacije kot so zaupanje, norme in omrežja, ki lahko povečajo učinkovitost<br />
družbe, ker omogoča lažjo doseganje usklajenega delovanja«. »Lahko pospeši usklajevanje<br />
8 mogoča, potencialna, namišljena, navidezna – SSKJ<br />
9 Internet je globalni sistem medsebojno povezanih računalniških omrežij. »Omrežje omrežij«, sestavljeno iz milijonov,<br />
tako javnih kot zasebnih, akademskih, poslovnih, vladnih, lokalnih mrež. Gre za računalniško povezavo, podprto z<br />
različnimi tehnološkimi načini in mediji: z bakrenimi žicami, optičnimi kabli, brezžično povezavo itd. (Wikipedia, 18.9.08)<br />
11
in sodelovanje pri uresničevanju vzajemnih koristi«. »Omrežja, norme in zaupanje,<br />
usposobijo udeležene za učinkovitejše delovanje na poti do skupnih ciljev«.<br />
Bourdieu (Bourdieu v Paxton 1999 v Dragoš 2002) socialni kapital opredeli kot »agregat<br />
aktualnih ali potencialnih virov, s katerimi razpolagajo trajnejša omrežja bolj ali manj<br />
institucionaliziranih razmerij, osnovanih na vzajemnih poznanstvih in prepoznavnosti –<br />
oziroma, z drugimi besedami, s članstvom v skupini«.<br />
Coleman (Coleman v Paxton 1999 v Dragoš 2002) pravi, da »koncept socialnega kapitala<br />
ponazarja, kako lahko socialna struktura posamezne skupine deluje kot opora članom<br />
skupine«.<br />
»Socialni kapital je zamisel o tem, da lahko posamezniki in skupine bolje aktivirajo svoje<br />
vire, ob medsebojnih povezavah.« (Paxton 1999 v Dragoš 2002)<br />
Kawachi (Kawachi idr., 1997, v Dragoš 2002) pravi, da gre za »nevidno lepilo, ki družbo<br />
drži skupaj (…) socialni kapital je najpomembnejši dejavnik ekonomske rasti«.<br />
OECD v svoji študiji navaja (vsaj) štiri obravnave koncepta socialnega kapitala:<br />
1. Antropološka obravnava<br />
Človek nagonsko stremi k združevanju, druženju. Fukuyama poudarja, da je težnja k<br />
socialnemu redu biološko pogojena in da so razlogi za »pojav« socialnega kapitala v<br />
človeški naravi.<br />
2. Sociološka obravnava<br />
Socialni kapital je motivacija ljudi za doseganje socialnih norm in poudarja značilnosti<br />
socialne organizacije kot so zaupanje, norme vzajemnosti in mreže vključevanja v civilno<br />
družbo.<br />
3. Ekonomska obravnava<br />
Temelji na predpostavki, da se človek zaradi osebne koristi odloči za vzajemno delovanje v<br />
družbi in predpostavlja socialni kapital kot možnost upravljanja z različnimi oblikami<br />
skupinskega delovanja. (Glaeser 2001 v The Well being…2001)<br />
12
4. Politična obravnava<br />
Poudarja vlogo institucij, političnih in socialnih norm pri izoblikovanju človeškega vedenja.<br />
Nedavno delo, ki ga je sponzorirala Svetovna banka 10 , poudarja vlogo institucij, socialnih<br />
dogovorov, zaupanja in mrež, torej, socialnega kapitala, pri zmanjševanju revščine in<br />
pospeševanju razvoja. (The Well-being…2001, str. 40)<br />
Kot za vse druge kapitalske oblike (naravni, kulturni, denarni, človeški, blagovni, duševni,<br />
proizvodni kapital), tudi za socialni kapital veljajo naslednje lastnosti:<br />
Odnosnost<br />
Socialni kapital razumemo kot družben odnos, ne kot stvar. Dokler temu ni tako, o<br />
socialnem kapitalu govorimo kot o potencialu. Ta lebdi, a ga je moč aktivirati, kadar je to<br />
potrebno. Brez odnosov socialnega kapitala ni, zato je potrebno izraz razumeti hipotetično,<br />
interakcijsko.<br />
Učinkovitost<br />
Označuje primerjavo razmerij med posameznimi sestavinami ob začetku, ob nastanku<br />
socialnega kapitala in ob koncu socialnega kapitala. Sestavine socialnega kapitala se lahko<br />
pomnožijo, ali pa se v vsem času obrabijo. Zaupanje, kot primer značilnosti, se lahko v<br />
nekem dejanju ali dejavnosti utrdi, ali pa splahni.<br />
Vidnost<br />
Pomeni da se kapital obnavlja, še najbolj takrat, ko je viden in očiten. Pojavno bistvo<br />
(vsake) oblike kapitala je v tem, da bolj ko je viden, večji je in ko je večji, je tudi bolj viden.<br />
Uspešnost<br />
Se nanaša na vse tisto, kar lahko z nekim kapitalom dosežemo. Gre za cilje, ki ne bi bili tako<br />
dostopni, če ne bi bilo socialnega kapitala. (Dragoš 2002, str. 71-89)<br />
10 Svetovna banka je mednarodna organizacija, ki nudi denarno in tehnično pomoč razvijajočim se državam, osnovni<br />
namen njenega delovanja pa je zmanjševanje revščine. Uradna spletna stran je na voljo na naslovu:<br />
http://www.worldbank.org/ (29.11.2008).<br />
13
Socialni kapital vključuje dve razsežnosti in ga lahko opredelimo tudi kot kombinacijo<br />
stvarnih in subjektivnih lastnosti socialnih omrežij. Stvarne lastnosti omrežja se nanašajo na<br />
zanimanja, mnenja, cilje nosilcev; subjektivne lastnosti pa razumemo kot kakovost odnosov<br />
tj. pripravljenost za recipročnost, podobnost ali različnost v stališčih, prepričanjih, več ali<br />
manj čustvene bližine. (Dragoš 2002 str. 71-89)<br />
V vseh, med seboj precej različnih, teorijah socialnega kapitala in v pripadajoči literaturi,<br />
najdemo dva sestavna dela socialnega kapitala: zaupanje in socialno mrežo. (Baron, Field,<br />
Schuller 2000, str. 14)<br />
Za boljše razumevanje nadaljnjega opisa sintagme socialnega kapitala je ključnega pomena,<br />
da na kratko opišemo tudi ta dva pojma, v sociološko družbenem smislu.<br />
14
1.2. Zaupanje kot bistvena lastnost socialnega kapitala<br />
V svetu, ki je vse bolj zapleten in negotov, so posamezniki bolj kot kdajkoli poprej<br />
prepuščeni sami sebi in nasprotujočim silam, ki sem jim upirajo. Nekdanji veliki kolektivni<br />
diskurzi, denimo diskurz delavskega gibanja ali revolucije, so prepustili mesto samostojnim<br />
in osamljenim nastopom, osamljeni besedi.<br />
Vrhu tega se krha odnos z normami. Nekateri to imenuje denormalizacija, drugi spet<br />
deregulacija. Težko je zaupati, kadar norm ni.<br />
Z vprašanjem zaupanja se ukvarjajo različne vede: psihologija, sociologija, etnologija,<br />
socio-ekonomija.<br />
Kriza družbenih vezi ima tudi svoje dobre plati. Nujno je namreč ohraniti trdnost družbe, ki<br />
jo načenjajo najrazličnejši pojavi; depolitizacija, pomanjkanje recipročnosti, upad spontane<br />
družabnosti, neprijaznost, itd. Robert Putman v Bowling Alone (2000) opiše ta upad; pravi,<br />
da kadar poštenost in zaupanje mazilita družbene svetove in neizogibna družbena trenja,<br />
tedaj je pomanjkanje zaupanja med državljani in institucijami, med člani družbe lahko zelo<br />
nevarno.<br />
Če je zmožnost posameznikov, da sodelujejo in dosegajo skupne cilje odvisna od norm in<br />
skupnih vrednot, kamor spada tudi medsebojno zaupanje, tedaj je tudi moč družbe odvisna<br />
od tega: od zaupanja. Pomanjkanje zaupanja slabo vpliva na zmožnost inoviranja in na<br />
upravljanje z notranjimi konflikti.<br />
Danilo Martucelli (1999) 11 trdi, da je za zaupanje potrebno kompleksno družbeno strukturo<br />
razbiti na manjše koščke. Stopnja negotovosti in nedoločenosti je v današnji družbi številnih<br />
družbenih situacij, v medsebojnih odnosih takšna, da zaupanje bolje deluje v manjših<br />
družbenih okoljih.<br />
Manj kot so organizacije urejene s predvidljivimi postopki in navodili, toliko bolj zaupanje<br />
postaja pomembna prvina dinamike teh organizacij. Univerza za tretje življenjsko obdobje<br />
je zrasla na zaupanju, medsebojna pravila delovanja so dolga leta nastajala tako kot nastaja<br />
11 Danilo Martucelli; Sociologie de la modernit, 1999<br />
15
pravo običajev; z delovanjem in življenjem. Bolj ko je organizacija rasla, bolj se je zatekla k<br />
pravilom in pravilnikom, a njene študijske skupine so še zmeraj samo organizirane in zdi se,<br />
še zmeraj temeljijo na zaupanju.<br />
Koncept zaupanja buri duhove v filozofskih in političnih razpravah že od nekdaj. V takšnih<br />
kontekstih gre predvsem za zaupanje kot zaupanje med posameznikom in institucijo.<br />
Fukuyama (1992 v Baron, Field, Schuller 2000, str. 15) pravi, da je zaupanju dodeljen<br />
najvišji status, da ima najpomembnejšo vlogo pri razumevanju in nastajanju ekonomskega<br />
in socialnega reda posamezne družbe. Dobrobit in konkurenčnost nekega naroda, države ali<br />
družbe sta odvisna predvsem od zgolj ene kulturne značilnosti; od stopnje zaupanja med<br />
pripadniki te skupine. Zaupanje Fukuyama opredeli kot pričakovanje, ki izhaja iz skupnosti,<br />
v kateri veljajo neke skupne norme. Lastnosti takšne skupnosti so poštenost, urejenost ter<br />
medsebojno sodelovanje, tako, da ne potrebujejo neke razširjene, institucionalne ali uradne<br />
ureditve svojih odnosov. Osnova za medsebojno zaupanje izhaja iz primarne in prioritetne<br />
moralne obveze.<br />
V sociološki literaturi najdemo različna pojmovanja pojma zaupanje. Zaupanje lahko<br />
opredelimo kot lastnost posameznika, značilnost zaupanja so tedaj sočutje, občutki in<br />
vrednote. Drugi pogled vidi zaupanje kot kolektivno oznako, ki je namenjena doseganju<br />
skupnih organizacijskih načrtov. Zaupanje lahko razumemo tudi kot družbeno koristno<br />
dobrino, ki jo ustvari in vzdržuje družbeni sistem. (Misztal 1996 v Fu 2004, str. 14 - 15)<br />
Kako se gradi zaupanje Odvisno je od tega, kakšne so naše predstave. Če ima drugi močan<br />
družbeni položaj, če se ta kaže v njegovem normiranem obnašanju, v spoštovanju<br />
dogovorjenih kod obnašanja, če izkazuje umeščenost v družbo, če ima diplome, če podpiše<br />
pogodbo, itd. Če ima ugled, če imamo skupne znance, tedaj je možnost vzpostavitve<br />
zaupanja večja. Pa tudi, če je odnos z drugim oseben, če poznamo njegova predhodna<br />
dejanja, če delamo skupaj, tedaj so možnosti za zaupanje večje. Na Univerzi za tretje<br />
življenjsko obdobje so denimo svojo rast sprva zvezali z uveljavljenimi imeni strokovnjakov<br />
iz uglednih ustanov, kasneje so s trdim delom in zavzetostjo gradili ugled. Vrstila se je vrsta<br />
skupnih aktivnosti, a slednje niso prinesle večjega zaupanja slušateljev do vodstva univerze.<br />
Največ zaupanja se na univerzi odvija v primarnih socialnih skupinah, ki se ustvarjajo<br />
znotraj študijskih krožkov.<br />
16
Zaupanje je prepričanje, da je nekdo sposoben, voljan narediti, kar se od njega pričakuje; je<br />
prepričanje, da je nekdo pošten, iskren; je prepričanje, da je nekaj dobro in da bo dobro<br />
vplivalo na uresničitev nekaterih pričakovanj. (SSKJ)<br />
Vsa ta različna pojmovanja so med seboj povezana. Na osebni ravni nekomu zaupamo, da<br />
bo nekaj storil, na podlagi poznavanja njegovega ugleda ter na podlagi lastnih izkušenj z<br />
njim ali iz izkušenj nekoga, ki mu zaupamo. Na kolektivni ravni pa velja, če ne zaupamo<br />
organizaciji, ki ji nekdo pripada, tedaj tudi posamezniku ne bomo zaupali. Preden nekomu<br />
zaupamo, pomislimo na njegovo ozadje, kulturo in na to, kakšen je njegov družbeni položaj;<br />
medsebojna povezanost kaže na to, kako bomo gradili zaupanje na mikro ravni, kar je<br />
podlaga za bolj zapleteno in abstraktno pojavnost zaupanja na makro - družbeni ravni.<br />
(Dasgupta 1988 in Luhmann 1988 v Fu 2004)<br />
Potrebno je razločiti tri vrste zaupanja:<br />
• medsebojno zaupanje med poznanimi ljudmi (družina, sodelavci, sosedje),<br />
• medsebojno zaupanje med nepoznanimi ljudmi in<br />
• zaupanje v javne in zasebne institucije.<br />
Če lahko ljudem zaupamo, pomeni da so zaupanja vredni; to pomeni, da je družba bogata s<br />
socialnim kapitalom in da so problemi znotraj takšne skupnosti lažje rešljivi. (The Wellbeing…2001,<br />
str. 42)<br />
Vse poteze socialne organizacije (zaupanje, norme, socialne mreže) so usmerjene v<br />
napredek in boljšo učinkovitost vse družbe. Napredek v korist posameznika, je temelj<br />
napredka v javno dobro. Razvite kolektivne vrednote in socialna vključenost posameznika z<br />
zaupanjem do drugih in sistemu, pa so predpogoji za obstoj zaupanja. (Putnam 2000)<br />
Zaupanje je mehanizem, ki je »utelešen« v strukturo socialnih odnosov; je posledica<br />
dogovorov na osebni ravni in v širšem smislu tudi dogovorov znotraj neke socialne mreže.<br />
Vir zaupanja, so skupne norme in pravila. Putnam (1993 v Fu 2004) pravi, da družbeno<br />
zaupanje izhaja iz obojestranskih, vzajemnih norm in pravil, prav tako kot socialni kapital.<br />
17
1.3. Socialna omrežja kot nosilci človeškega, kulturnega in socialnega<br />
kapitala<br />
Socialno omrežje je družbena struktura, sestavljena iz t.i. vozlov - to so posamezniki ali<br />
organizacije - in povezav med njimi. Spoji, ki te vozle združujejo, temeljijo na vrstah<br />
medsebojne odvisnosti kot so vrednote, vizije, ideje, prijateljstvo, skupni interesi, cilji; vse<br />
to skupaj tvori družbeno sestavo, ki je nemalokrat zelo zapletena.<br />
Omrežja so »odprte strukture, zmožne brezmejnega širjenja navzven in dopolnjevanja z<br />
novimi vozli, vse dokler so jim skupne iste kode sporazumevanja (npr. skupne vrednote za<br />
doseganje ciljev)«. (Castells 1996 v Baron, Field, Schuller 2000, str. 19)<br />
Iglič socialno omrežje opredeljuje kot »množico enot, ki jih povezujejo družbene vezi«.<br />
Enote analize socialnih omrežij so lahko posamezniki, skupine, formalne organizacije,<br />
industrijske veje. Gre za socialno okolje posameznega akterja, znotraj katerega je mogoče<br />
akterjevo vedenje pojasniti z njegovim položajem v okolju in z lastnostmi omrežja, ki mu<br />
pripada. Pomembni za oblikovanje posameznikovega interesa in sprejemanja odločitev pa<br />
so tudi drugi akterji v omrežju opazovanega posameznika. (Iglič 1988, str. 3)<br />
Sociologi se v splošnem strinjajo, da so socialna omrežja izjemno pomembna na vseh<br />
ravneh svojega obstoja, tako za uspešnost skupnih prizadevanj kot za uspešnost ravnanja<br />
posameznika, ki se ukvarja z vsakodnevnimi pripetljaji. Socialna omrežja analizirajo<br />
antropologi, sociologi, tehniki itd. Norme in pretok informacij so osnovne sestavine<br />
pojavnosti in delovanja socialnih omrežij, kljub temu pa je precej zahtevno pojem ujeti v<br />
eno opredelitev.<br />
Analize socialnih omrežij dajejo poudarek socialnem odnosu, na vzorcih in vsebinah teh<br />
odnosov. Ključna predpostavka analize je, da se vse posameznike in njihove reakcije<br />
opazuje neodvisno ter da vezi med njimi vidimo kot kanale za prenos oziroma pretok<br />
informacij in nesnovnih virov. Odnosi pomenijo transakcijo, komunikacijo, koristnost<br />
odnosov, čustvovanje, moč/avtoriteto in sorodnost odnosov. Socialnih omrežij ni moč<br />
obravnavati na temelju lastnosti enega posameznika, pripadnika te socialne mreže. (Knoke<br />
and Kuklinski 1991 v Baron, Field, Schuller 2000, str. 1, 19)<br />
18
Posledično lahko rečemo, da socialni kapital, ki izhaja iz socialnih mrež in povezav, ni<br />
lastnost posameznika, temveč funkcija odnosov med posamezniki samimi ali odnosov med<br />
posameznikom in institucijo.<br />
Bolj ko se posameznik povezuje z drugimi, večjo omrežje si omogoča. Kot je razvidno iz<br />
druge sheme, je mreža skoncentrirana tam, kjer je največ ljudi. To pa še ne pomeni, da so<br />
velika mesta, kjer je veliko ljudi na kupu, že sama po sebi bogata s socialnim kapitalom. Za<br />
dobre odnose je potrebno še veliko več kot samo kvantiteta ljudi.<br />
Shema 2: Socialna mreža, prikaz vezi med ljudmi, njihovo prepletanje, povezovanje in<br />
združevanje 12<br />
Ko obravnavamo povezovanje ljudi med seboj v socialna omrežja, tedaj je pomembno, da<br />
razlikujemo kako, kje in zakaj se takšne vezi vzpostavljajo.<br />
12 http://www.orgnet.com/alters2.gif, pridobljeno, 2.12.08<br />
19
1.4. Vrste socialnega kapitala ali vzpostavljanje družbenih vezi,<br />
»premoščanje« in spoji<br />
Woolcock (1999 v The Well-being…2001) opredeli tri osnovne pojavne oblike socialnega<br />
kapitala: družbene vezi, »premoščanje« in spoje (angl. bonding, bridging, linking).<br />
Povezovanje (angl. bonding) se navadno izrazi kot odnos med ljudmi s podobnimi<br />
življenjskimi situacijami; znotraj družine, tesni prijateljski odnosi, sosedje, pripadniki iste<br />
etnične skupine. Socialni kapital kot »premoščanje« (angl. bridging), se nanaša na odnose<br />
med daljnimi prijatelji, sodelavci, znanci, združbami.<br />
O spojih (angl. linking) pa govorimo pri odnosih med različnimi socialnimi formacijami<br />
(sloji) v družbeni hierarhiji, kjer so moč, bogastvo in socialni položaj, različno razporejeni<br />
in dostopni posamezniku, ki pripada določenemu družbenemu sloju.<br />
Močno povezovanje ljudi znotraj družinskih ali etničnih skupin se izraža s skupnim<br />
namenom in medsebojnim zaupanjem. Brez mostov med takšnimi združbami, lahko pride<br />
do t.i. »zaprte družbe«, ki sama zase izključi druge ne-pripadnike določene skupine ali<br />
družine. Sledenje ozkim, omejenim interesom, z občutkom medsebojnega zaupanja in<br />
varnosti znotraj takšnega socialnega združenja, lahko privede do nizkega zaupanja do<br />
drugih družbenih skupin in zato tudi do ne-sodelovanja z družbo. (The Well-being…2001,<br />
str. 42 - 43).<br />
Pri močno povezani »zaprti« družbeni skupini, je odločilnega pomena, da se takšna socialna<br />
mreža poveže tudi z drugimi navzven, da sprejema drugače misleče ali zgolj pripadnost<br />
drugi socialni mreži; da premosti svoje meje, da sodeluje tudi z drugimi pripadniki drugih<br />
družbenih struktur. Le tako se lahko razvije tudi zaupanje do druge družbe, ki je zelo<br />
pomembno pri delovanju družbe kot celote oz. družbe nasploh. Zato so lahko nekatere<br />
močno povezane družbe ovirane pri socialnem vključevanju in osebnem razvoju<br />
posameznika.<br />
Nekateri pisci (Dragoš 2002) opredeljujejo »bonding« kot negativno funkcijo socialnega<br />
kapitala – kot utesnjujoč socialni kapital. Učinek takšnih povezav je za okolje lahko<br />
velikokrat negativen, saj se socialni kapital generira na podlagi sankcij. Neformalne norme<br />
20
in vrednote 13 lahko posameznikom znotraj socialnih mrež lajšajo ali pa tudi otežijo<br />
dostopnost do življenjskih virov.<br />
Socialni kapital kot povezovanje med ljudmi (angl. bonding), je pogoj za izražanje<br />
medsebojne vzajemnosti in solidarnosti; kot nasprotje temu je »premoščanje« družbenih<br />
omrežij (angl. bridging) boljše za zunanje pridobitve in za razpršenost informacij; še več,<br />
omogoča nastanek t.i. širše identitete in širše vzajemnosti, med tem ko povezovanje znotraj<br />
družbenega omrežja (angl. bonding) na nek način zavaruje omejenost oz. ozkoglednost<br />
pripadnikov. 14 Figurativno rečeno, povezovanje med ljudmi znotraj neke družbene skupine,<br />
deluje kot super-lepilo družbe, med tem ko »premoščanje« navzven, zunaj družbenih<br />
skupin, družbo splošno oskrbuje kot »WD-40«. (Putnam 2000, str. 23)<br />
Tudi Dragoš in Leskošek (2003, str. 66 in 67) podobno trdita, da socialni kapital nastaja v<br />
kombinaciji horizontalnih in vertikalnih socialnih vezi. Med horizontalne spadajo povezave<br />
med posamezniki in skupinami na neformalni podlagi – sorodniki, prijatelji, sosedje,<br />
znanci. 15 Vertikalne povezave pa se nanašajo na formalizirana hierarhična razmerja - med<br />
lokalnimi in državnimi oblastmi, med delavcem in nadrejenim, učiteljem in učencem itd. S<br />
sovpadanjem ugodnih, tako vertikalnih kot horizontalnih, povezav, socialni kapital utrjuje<br />
podlago iz katere je nastal; izkušnja zaupanja okrepi zaupanje. In v primerih, ko to ni<br />
mogoče, socialni kapital še vedno nastaja tako, da se pomanjkljivost enega področja<br />
nadomesti s prednostjo katerega drugega področja - kompenzacija 16 .<br />
13 …posamezniku sugerirajo hierarhijo med individualnimi in skupinskimi cilji, določajo razmerja moči med njimi, ter s<br />
tem krepijo ali pa dušijo socialni kapital celotnega omrežja. (prav tam)<br />
14 Socialni kapital v smislu »premoščanja« (bridging) pozitivno vpliva tudi na ekonomsko rast gospodarstva, med tem ko<br />
ima zgolj »interno« povezovanje v homogene skupine (bonding) negativen vpliv. Iz močnih družinskih vezi, lahko sledi<br />
šibkost vzpostavljanja vezi med posamezniki, ki niso povezani. (Beugelsdijk, Smulders 2003, str. 2 in 3)<br />
15 Horizontalne povezave so lahko tudi formalizirane narave, pod pogojem, da ni bistvene razlike v količini družbene moči<br />
med partnerji. (prav tam, str. 66)<br />
16 zaradi izgube, pomanjkanja česa narediti, sprejeti kaj drugega; nadomestiti, nadoknaditi (SSKJ)<br />
21
Povezovanje med ljudmi v horizontalne socialne mreže lahko primerjamo (če ne celo<br />
istovetimo) s pojavno obliko socialnega kapitala imenovano “bonding” – socialne vezi in<br />
»bridging« - premoščanje, ki se vzpostavlja med ljudmi s podobnimi interesi ali<br />
življenjskimi situacijami. Vertikalno obliko nastajanja socialnega kapitala pa lahko<br />
povežemo z t.i. “linking”-om, kjer gre za povezovanje ljudi iz različnih socialnih situacij,<br />
različno stopnjo družbenega ugleda, moči itd.<br />
22
1.5. Teorije socialnega kapitala<br />
Pri podrobnejšem opisu teoretične podlage pojma socialni kapital, smo se omejili na tri<br />
psice. Pierre Bourdieu, sociolog, filozof, mislec, socialni kapital močno povezuje s sociokulturno<br />
družbeno sestavino; Robert Putnam, sociolog, politolog, socialni kapital<br />
opredeljuje kot temelj javnega in osebnega, tako razvoja kot dobrobiti; James Coleman,<br />
sociolog, ekonomist, pravi da je socialni kapital »bližnjica« do uspešnega delovanja družbe.<br />
Pierre Felix Bourdieu (1.8.1930 – 23.1.2002) je francoski sociolog, pisatelj, mislec,<br />
filozof, pedagog, akademik in antropolog. Zaradi širine svojega delovanja je bil eden<br />
vodilnih francoskih mislecev, poznan po svojem vplivu na razvoj sociologije. Vodil je tudi<br />
obsežne empirične sociološke raziskave o življenjski stilih različnih družbenih skupin v<br />
Franciji.<br />
Bourdieuja je zanimala predvsem trdovratnost obstoja družbenih slojev in drugih utrjenih<br />
oblik družbene neenakosti. Za razumevanje Bourdieujevega koncepta socialnega kapitala je<br />
pomembno upoštevati dejstvo, da je bil njegov vodilni interes razumeti družbeno hierarhijo.<br />
(Field 2003, str. 13 – 15) Kljub sodobnosti, je skrbno ohranjal tudi vez s sociološko<br />
tradicijo. V njegovih delih je čutiti vpliv tradicionalne sociologije Maxa Webra, Karla<br />
Marxa, Emila Durkheima. 17<br />
Na tej podlagi je izoblikoval tudi svoje teorije, za katere je zmeraj iskal tudi izkustveno<br />
podlago, osnovano na vsakodnevnem življenju. Zato lahko njegova dela opredelimo kot<br />
dela kulturne sociologije; tudi on sam je svoj prispevek k znanosti imenoval teorija prakse<br />
ali angl. »Theory of Practice« 18 . Osnova Bourdieujeve sociološke misli je ideja, da je družba<br />
17 Po Webru je povzemal pojmovni aparat, predvsem pa koncepte za proučevanje simbolnih praks in simboličnih dobrin;<br />
ohranjal je Marxova načela, da se je pri sociologiji potrebno osredotočiti na prakse, ne samo na strukture ali teorije in da<br />
predmet sociološkega raziskovanja ni posameznica ali posameznik temveč so to družbene skupine; Durkheim pa ga je<br />
navdihnil s splošno sociološko shemo, ki omogoča strogo konceptualizacijo družbenih »reprezentacij« in njihovo povezavo<br />
z »družbenimi dejstvi«. (Bourdieu, 2003)<br />
18 Theory of Practice – teorija prakse; tako je Bourdieu poimenoval svoje delo, saj je svoje teorije vedno podkrepil z<br />
izsledki iz praktičnega dogajanja v družbi; povezovanje in dopolnjevanje teorije s prakso. (Wikipedia, 2.12.08)<br />
23
skupek družbenih polj. Oblike kapitala – ekonomski, kulturni in socialni – so bistveni<br />
dejavniki, tako pri določanju družbenega položaja kot pri različnih možnostih kateregakoli<br />
subjekta, na kateremkoli družbenem področju. 19 Ekonomski kapital zajema ekonomsko<br />
vrednost določene družbe oziroma dohodke in premoženje (stavbe, tovarne, denar). Kulturni<br />
kapital pa predstavljajo znanje, izkušnje, navade, sposobnosti pripadnikov družbe.<br />
(Siisiäinen 2000, str. 11)<br />
Dragoš in Leskošek (2003) kulturni kapital po Bourdieuju še nadalje delita na tri oblike:<br />
• objektiviran (snovni in virtualni izdelki, denimo umetniški),<br />
• institucioniziran (formalna dokazila o doseženi izobrazbi) in<br />
• personificiran (privzgojene veščine za vrednotenje, razumevanje in ustvarjanje<br />
kulturnih dobrin) kulturni kapital.<br />
Vse tri vrste kapitala lahko razumemo kot izvore družbene moči zaradi naslednjih<br />
značilnosti:<br />
• dostopni so v omejenih količinah,<br />
• so dragoceni (vrednotno so razvrščeni nad večino drugih dobrin, ali pa so celo sami<br />
vrednote),<br />
• so predmet tekmovanja med posamezniki in skupinami ter<br />
• omejene količine se lahko povečujejo same od sebe.<br />
Mobilnost, posameznika ali družbenih skupin, skozi te tri vrste kapitala, je pogoj za večanje<br />
ali manjšanje njegove/njihove družbene moči. Pri vsem tem je potrebno upoštevati tudi<br />
pomembno predpostavko in sicer, posameznikov izhodiščni položaj, ki ga Bourdieu<br />
poimenuje s terminom »habitus«. To je duševna in duhovna »drža« posameznika, ki je<br />
določena s socialnim položajem družine, ki ji je ta izpostavljen že s primarno socializacijo<br />
in od katere je v pomembni meri odvisna tudi njegova nadaljnja pot.<br />
19 Vsako družbeno polje ima svoj profil; sorazmerno odvisno od tega, katera oblika kapitala prevladuje.<br />
24
Ključni pojmi Bourdieujevega raziskovalnega dela so: »habitus« 20 , »field« 21 in »symbolic<br />
violence« 22 . (Wikipedia, 15.9.08)<br />
Socialni kapital je vsota dejanskih in potencialnih virov, ki se povečujejo z mnoštvom<br />
vzajemnih poznanstev ali prepoznavanj tako posameznika kot družbene skupine. To je<br />
kapital socialnih odnosov, ki bodo, če bo potrebno, družbo podprli. Posameznikova zavzeta<br />
navzočnost v družbenih omrežjih zvišuje dobiček (tudi ekonomski) in s tem zahteva<br />
posebno naložbeno strategijo, osebno ali skupinsko, pri čemer se naključni odnosi lahko<br />
spremenijo v družbene; takrat je takšno socialno omrežje uporabno in dobičkonosno,<br />
kratkoročno in tudi dolgoročno. (Field 2005, str. 20)<br />
Bourdieu socialni kapital opredeljuje tudi kot del širše strukture odnosov in osebnih<br />
prepričanj, ki so povezani z nesorazmernostjo virov in različno stopnjo moči. (Field 2005,<br />
str. 19) Človek se rodi v družino, ki je že umeščena v družbeno okolje; družbeni status je<br />
tako rekoč določen in »začetna točka« posameznika je neizbežno taka, kot okolje, ki mu<br />
pripada njegova družina.<br />
Zaradi tega, t.i. posameznikovega izhodiščnega položaja (habitus), je tudi dostopnost do<br />
življenjskih virov med posamezniki neenakomerna, stopnja družbene moči različna in<br />
družbena mobilnost neenako dostopna. Ljudje smo na začetku svoje poti opremljeni z<br />
različnimi količinami vseh oblik kapitala. Obstaja seveda mnogo poti (npr. brezplačno<br />
šolanje, dopolnilno učenje itd.) za zvišanje kateregakoli od njih, vendar glede na izhodišče,<br />
dostop ni enakomerno porazdeljen. (Dragoš in Leskošek 2003, str. 66 in 67)<br />
20 Pridobljeni vzorci mišljenja, obnašanja in naklonjenosti; vzorci ali dispozicije so rezultat ponotranjene kulture in<br />
socialne strukture prek izkušenj posameznika ali skupine.<br />
21 Polje oz. ozadje, v katerem so nameščeni t.i. agenti (filozofski koncept za predstavnike družbe) in njihov socialni<br />
položaj.<br />
22 T.i. »simbolično nasilje«; tiha, skoraj nezavedna oblika kulturne ali družbene nadvlade, ki se pojavlja v vsakodnevnih<br />
socialnih navadah in je nad zavednimi subjekti.<br />
25
Shema 3: Kombinacija različnih količin kapitala z njegovo socialno, ekonomsko in kulturno<br />
obliko (prirejeno po Dragoš in Leskošek 2003, str. 44)<br />
Na tretji shemi je prikazan »5-dimenzijski« socialni prostor posameznika. Prve tri<br />
razsežnosti so ponazorjene s kocko moči (vse tri vrste kapitala; ekonomski kulturni in<br />
socialni). Četrta razsežnost je posameznik in njegova pot oziroma mobilnost skozi<br />
(socialno) življenje, kar pa predstavlja peto dimenzijo, čas. Upoštevanje teh dimenzij, pa<br />
pomeni da se zavedamo naslednjega :<br />
• posameznik je vselej različno opremljen s posameznimi količinami ekonomskega,<br />
kulturnega in socialnega kapitala;<br />
• smer in hitrost menjavanja teh položajev sta nepredvidljiva;<br />
• začetna vrženost posameznika v preigravanje teh položajev; v shemi si lahko<br />
predstavljamo ta del kot začetek, izhodiščno točko vstopa v prostornino kocke, od<br />
koder ta nadaljuje svojo mobilnost.<br />
Prav to, začetno vrženost posameznika ali izhodiščno točko na shemi, Bourdieu imenuje<br />
habitus. V narisanem primeru gre za posameznika, ki je na začetku opremljen z izrazito<br />
26
nizkimi količinami vseh treh oblik kapitala; ko pa mu uspe zvišati kulturni kapital, se lahko<br />
poteguje tudi za več ekonomskih dobrin. (Dragoš in Leskošek 2003, str. 43 - 46)<br />
V delu »The Forms of capital« 23 Bourdieu (1986) definira socialni kapital kot »skupek<br />
dejanskih ali potencialnih virov, ki vodijo do vrednosti trajne socialne mreže, bolj ali manj<br />
institucionaliziranih odnosov skupnega poznanstva in prepoznavanja«.<br />
Lahko rečemo, da je socialni kapital po Bourdieu-ju sestavljen iz dveh sestavin.<br />
Prva je za našo obravnavo pomembna. Temelji na skupinskem udejstvovanju in socialnih<br />
omrežjih - ne samo kakovosti določene skupine, temveč tudi skupka dobrih odnosov med<br />
ljudmi znotraj teh omrežij. Medsebojno sodelovanje, pripadnost skupini in vpletenost<br />
posameznikov v socialne odnose, nanje delujejo pozitivno in vodijo k izboljšanju<br />
družbenega položaja na različnih področjih.<br />
Sodobni primeri socialnega kapitala so prostovoljna društva, trgovske družbe, politične<br />
skupine, skrivna združenja (t.i. prostozidarji 24 ). Prostovoljna društva so primer rezultata in<br />
formiranja socialnega kapitala. Prostovoljci so med seboj povezani, združeni, imajo<br />
»občutek skupnosti«. Znanje, izkušnje in delo si med seboj porazdelijo. S skupnim znanjem<br />
in sodelovanjem ustvarjajo mrežo, ki je v družbi dobrodošla in cenjena. Ustanavljanje<br />
prostovoljnih društev lahko vidimo kot naložbo posameznika ali družbe; naložbo v dobre,<br />
trajne odnose v socialni mreži in s tem kopičenje socialnega kapitala. Tako posameznikov<br />
subjektivni občutek, kot tudi zagotovilo institucionalne organizacije, predpostavljata ugoden<br />
razvoj socialnega omrežja. (Siisiäinen 2000, str. 11 - 12)<br />
Druga razsežnost Bourdieujevega koncepta socialnega kapitala po Siisiäinen-u temelji na<br />
medsebojnem poznavanju in priznavanju. Od tu izhaja vedenje o simbolnem kapitalu 25 . Za<br />
učinkovitost socialnega kapitala je pomembno, da se objektivne razlike med socialnimi<br />
23 http://www.jyu.fi/en/congress/soca07/tracks/track8, 18.9.08<br />
24 Mednarodno bratsko društvo, katerih osnovne paradigme temeljijo na subjektivnosti in misticizmu, kar otežuje<br />
objektivno predstavitev tega gibanja. Več na: http://sl.wikipedia.org/wiki/Prostozidarstvo (30.11.2008).<br />
25 Simbolni kapital se nanaša na čast, odliko, spoštovanje, prestiž ali prepoznavnost ideje, ki jo podaja / jo je podajal<br />
posameznik. Vedno je definiran glede na družbeni sistem, v katerem je cenjen. (Wikipedia, 17.9.2008)<br />
27
skupinami preoblikujejo v simbolične razlike. Gre za pojav, ki ga ne moremo meriti v<br />
stavbah, denarju, diplomah, saj je prisoten v komunikaciji med ljudmi, v praksi, v<br />
podzavestnem ali zavednem spoštovanju posameznika do neke ideje. Postavlja temelj<br />
socialnega položaja v določeni družbi. (Siisiäinen 2000, str. 13). S simbolnim kapitalom<br />
Bourdieu pojasni način, kako se zaznava različen kapital v socialni strukturi. Ekonomski,<br />
socialni, kulturni in simbolni kapital so temeljni stvaritelji družbe. (O’Brien, Ó Fathaigh<br />
2004, str. 9)<br />
Robert David Putnam se je rodil leta 1941 v ZDA. Znan je po svojih delih o socialni<br />
vpletenosti in civilni družbi. Njegovo najslavnejše delo, v katerem kritizira družbo v<br />
Združenih državah je »Bowling Alone«, kjer pokaže, da se bodo Združene države razsule v<br />
civilnem, socialnem in političnem življenju, kar bo imelo hude negativne posledice.<br />
Tematiko je najprej obravnaval v razpravi »Bowling Alone: America's Declining Social<br />
Capital« leta 1995, kjer nakaže nazadovanje socialnega kapitala. Kasneje, leta 2000, pa je<br />
idejo razširil v knjigo z naslovom »Bowling Alone: The Collapse and Revival of American<br />
Community«.<br />
Prišel je do zaključka, da je razlika v socialnem kapitalu pomembno odvisna tudi od<br />
vodenja; v tem primeru je Severna Italija, razmeroma premožnejša in meščanska »boljša« v<br />
socialnem kapitalu od Južne Italije, ki je relativno revnejša in slabo vodena. Socialni kapital<br />
se v tu predvsem nanaša na »značilnosti socialne organizacije, kot so zaupanje, norme in<br />
mreže, katere lahko napredujejo v svoji moči/učinkovitosti v določeni družbi, s<br />
pospeševanjem usklajenih dejanj«. (Putnam 1993 v Field 2005, str. 173)<br />
Na primeru Italije se vidi negativna plat povezovanja ljudi t.i. »bondinga« južne Italije, kjer<br />
so družinske vezi in zaprtost te specifične družbe (mafija 26 ) napram drugim družbam<br />
povzročile zmanjševanje socialnega kapitala in s tem zaostajanje tega dela Italije za drugimi<br />
26 tajna, teroristična, kriminalna organizacija, zlasti v italijanskem in ameriškem okolju (SSKJ); iz intervjuja z Robertom<br />
Putnamom z naslovom »Bowling with Robert Putnam« (http://www.the-american-interest.com/ai2/article.cfm<br />
Id=374&MId=17, pridobljeno 2.12.08)<br />
28
deli. Na severu so učinkovito izkoristili vse prednosti t.i. linkinga, ki se kažejo tudi v večjem<br />
socialnem kapitalu, ki se sčasoma pokaže tudi v ekonomskem kapitalu.<br />
V sredini devetdesetih let je objavil svojo teorijo ter jo podkrepil z izčrpnimi raziskavami in<br />
dokazi. »Nesrečna« teorija vsebuje dokazno gradivo, s preroško noto, da je upad socialnega<br />
kapitala od leta 1960 naprej v Ameriki, katastrofalen. Podatki na podlagi katerih je napisal<br />
knjigo 27 , kažejo na dramatično skrčenje družbenih dejavnosti kot so politična vključenost,<br />
članstvo v društvih, prostovoljstvo, dobrodelnost, neformalni družbeni stiki itd.<br />
Putnam poudari tudi, da se je v tem času - od 60tih dalje - povečala proti težnja in nastale so<br />
sicer majhne skupine za samopomoč, prostovoljno delo najstnikov ter pojav novih poti<br />
komunikacije po spletu in drugih modernih tehnologij… Vendar vse to naj ne bi omajalo<br />
njegove teorije. Krivdo za takšno stanje pripisuje povečani in vsakodnevni uporabi domačih<br />
tehničnih zabavnih pripomočkov, predvsem televizije in pa počasno nadomeščanje stare<br />
družbe - zelo človekoljubne generacije, ki sta jo sooblikovali svetovni vojni in skupno<br />
trpljenje v srednjih letih tega stoletja z novo družbo, njihovih sebičnih in samoljubnih otrok<br />
in vnukov. (Putnam 2000 v Field 2005, str. 180, 275)<br />
Putnam (1993 v Kump 2003, str. 151–160) socialni kapital opredeli kot družbeno korist, ki<br />
temelji na medsebojni povezanosti, zaupanju, na pomoči med ljudmi. V vseh družbah je<br />
socialni kapital gonilo gospodarskega in družbenega življenja. Načeloma ustvarja ozračje, v<br />
katerem se je z družbenimi, političnimi in gospodarskimi problemi laže spopasti in jih tudi<br />
laže reševati. Putnam (2000) tudi pravi, da se socialni kapital nanaša na posamezne vidike<br />
družbene organizacije kot so zaupanje, norme, omrežja, ki naredijo družbo učinkovitejšo in<br />
bolj medsebojno povezano.<br />
Interakcija med ljudmi omogoča izgradnjo skupnosti, v kateri so posamezniki med seboj<br />
povezani, si med seboj zaupajo, delujejo vzajemno in tako sestavljajo socialno strukturo<br />
določene družbe. (Smith 2001, 2007)<br />
V »Bowling Alone« (2000) Putnam pravi, da je posameznik z dobrimi vezami, a v slabo<br />
povezani družbi na splošno, manj uspešen kot tisti z dobrimi vezami, v dobro povezani<br />
27 Bowling alone: The Collapse and Revival of American Community<br />
29
družbi; še več, četudi ima nekdo slabe vezi v družbi deluje bolje v dobro povezani, kot v<br />
slabše povezani družbi.<br />
Socialne mreže ne obstajajo v pravem pomenu besede brez vzajemnih dolžnosti. Na nek<br />
način so odvisne od norm recipročnosti 28 .<br />
Socialni kapital je sestavljen iz treh sestavin, na katerih temelji napredovanje civilnega<br />
združenja in civilne družbe nasploh:<br />
• moralne obveze in norme, vrednote,<br />
• zaupanje kot družbena vrednota in<br />
• socialna omrežja.<br />
Vse tri sestavine se med seboj dopolnjujejo, povezujejo in tako rekoč izhajajo druga iz<br />
druge. (O’Brien, Ó Fathaigh 2004, str. 4)<br />
Moralne obveze ali norme so vrednote posameznikov, ki v družbi veljajo za splošno<br />
veljavne in sprejete. Gre za ponotranjenje vzorcev obnašanja in mišljenja, ki jih pridobimo<br />
na življenjski poti; vzgoje staršev, okolja, izkušenj, ustnega izročila, procesi socializacije,<br />
tako formalne kot neformalne. Vsaka družba ima svoje norme, razloge in vzroke za<br />
interpretacijo »moralnega«; med seboj se lahko zelo razlikujejo. Posplošeno zaupanje 29<br />
podaja temelj za »pogumno vzajemnost«.<br />
Bistvo socialnih omrežij in združenj ni v kratkoročnih ciljih, ampak gre za naložbo v skupno<br />
dobrobit. Zaupanje je pomemben dejavnik za uresničitev zastavljenega cilja. (Siisiäinen<br />
2000, str. 6)<br />
28 medsebojna povezanost, vzajemnost, SSKJ<br />
29 Ko v modernih družbah govorimo o zaupanju, potem le-to zaupanje imenujemo posplošeno zaupanje (angl. »generalized<br />
trust«). Ljudje ne delajo za dobro družbe zato ker poznajo en drugega, ampak zato ker zaupajo, da bodo njihova dejanja<br />
»nagrajena« s pozitivnim razvojem skupnih odnosov.<br />
30
James Samuel Coleman je ameriški sociolog. Na začetku svojega delovanja je pozornost<br />
posvečal izobraževanju manjšin in s tem povezano problematiko. Prav njemu gre zasluga,<br />
da je pojem socialni kapital zadnje čase pogosto v rabi v socioloških razpravah in družbenih<br />
analizah. (O’Brien, Ó Fathaigh 2004, str. 3)<br />
Coleman (1988-89 v Field, 2005) v svojem delu »Social capital in the creation of human<br />
capital« 30 , pride do spoznanja, da je socialni kapital vzajemno koristen v odnosu do<br />
človeškega kapitala in razvoju tega kapitala. Je »uporabno sredstvo«, ki je na voljo<br />
posamezniku, ki gre v socialne odnose. Je bistvenega pomena za javno dobro, ki ga ustvarja<br />
posameznik, ki je del neke družbene skupine. Socialni kapital zahteva sodelovanje med<br />
posamezniki, ki nenazadnje ob tem zadovoljujejo tudi svoje interese, pa vendar, v skupno<br />
dobrobit.<br />
Pri raziskovanju na področju sociologije izobraževanja, je Coleman izpostavil tri ključne<br />
funkcije, ki na socialni kapital pomembno vplivajo. Socialni kapital sestavljajo:<br />
• dolžnosti in pričakovanja,<br />
• informacijske poti ( pridobivanje pomembnih informacij in vedenja)<br />
• socialne norme in pravila.<br />
Pri Colemanu je socialni kapital prvotno postal pomemben za razumevanje odnosa med<br />
učno uspešnostjo in socialno neenakostjo. S svojimi večletnimi raziskavami in analizami je<br />
tudi dokazal pomembno vez med tema dvema pojmoma. (Baron , Field, Schuller 2000, str.<br />
5)<br />
Coleman (v Fukuyama 1995, str. 10) socialni kapital opredeli kot zmožnost ljudi, da<br />
delujejo skupaj za splošne cilje v skupinah in organizacijah.<br />
Coleman (1990, v Smith 2007) socialni kapital opiše tudi kot pospešek pri doseganju<br />
zastavljenih ciljev (tudi ekonomskih). Cilji družbe bi bili doseženi tako ali drugače, ampak s<br />
kvalitetnim socialnim kapitalom, se le-to lažje in hitreje zgodi. Socialni kapital po<br />
Colemanu izvira iz družine in družbene skupnosti, ki lahko, če ga je dovolj, nadomesti tudi<br />
ekonomske pomanjkljivosti. Coleman (1994 v Baron, Field, Schuller 2000, str. 7) socialni<br />
30 Socialni kapital v ustvarjanju človeškega kapitala<br />
31
kapital vidi kot »stranski produkt«, kot nenameren proces in ga predvsem definira s<br />
funkcionalističnimi izrazi. Prav zato socialni kapital »deluje«, saj izhaja predvsem iz<br />
dejavnosti ki so bile namenjene drugačnim ciljem. Torej, glavna uporaba koncepta<br />
socialnega kapitala, je v bistvu stranski produkt dejavnosti drugačnih namenov.<br />
Največkrat o socialnem kapitalu govorimo kot o nečem, kar ima samo pozitiven pomen,<br />
čeprav bi bilo dobro proučiti tudi druge plati tega pojava. Strnjeno rečeno, je socialni kapital<br />
skupek mrež, lokalnih društev in organizacij pa tudi neformalnih povezav med posamezniki,<br />
ki jih lahko najdemo na nekem območju. Ponavadi se tu razvijajo pozitivne plati socialnega<br />
kapitala kot so vzajemnost, boljši odnosi, medsebojno zaupanje in nenazadnje boljše<br />
življenje vseh, ki sodelujejo. Pri tem mislimo na vse tiste organizacije in posameznike, ki<br />
skupaj lahko rešijo nekatere probleme in zagotovijo, da se upoštevajo družbene norme,<br />
pričakovanja in vrednote. Omogočajo ali omogočali naj bi kakovostne odnose in<br />
napredovanje skupnosti. Pomembna je moč vmesnih skupin, tistih med družino in državo in<br />
tistih, ki skupaj tvorijo socialno državo. (Findeisen 2006, str. 8–10)<br />
Dohodek v neki skupnosti in nenazadnje tudi v državi, se veča tudi zaradi razvoja<br />
socialnega kapitala. To kar lahko storimo ljudje skupaj pa je neprecenljivo in ni plačljivo z<br />
denarjem. Če je socialni kapital dovolj razvit, je velika verjetnost, da se veliko število ljudi,<br />
ki bi sicer ostali na robu družbenega dogajanja, integrira v skupnost in poveže z drugimi.<br />
Postanejo proizvodni člani te skupnosti in takrat skupnost, v smislu Erica Fromma in<br />
njegovega dela Zdrava družba, postane zdrava. Vsi na svoj način prispevajo k skupnosti,<br />
postanejo tvorni člani, k razvoju prispevajo in niso le porabniki storitev. (prav tam)<br />
Več kot je socialnega kapitala, organizacij in struktur za boljšo kvaliteto življenja, delo in<br />
izobraževanje po upokojitvi, večja je možnost, da starejši odrasli ostanejo integrirani v<br />
družbo in da družba ostaja trdna, »zdrava«. Bolj kot je možnost vključevanja v formalne ali<br />
neformalne oblike medsebojnega sodelovanja razpršena in dostopna, več ljudi bo dosegla.<br />
Več ljudi bo med seboj sodelovalo, si izmenjavalo izkušnje, bolj bomo v skupnosti zmožni<br />
premoščati razlike, reševati probleme, tako medgeneracijske kot vsakdanje.<br />
Torej socialni kapital vpliva na blaginjo in posledično tudi na gospodarstvo. Socialni kapital<br />
je večji, če se vzpostavljajo kakršne koli družbene vezi, mreže (pod pogojem, da v njih<br />
vladajo demokratični odnosi) in vzajemno zaupanje. To pomeni, da se socialni kapital<br />
znotraj skupnosti, institucije vzpostavi šele, ko si člani zaupajo. Pri tem pa ugotavljamo, da<br />
je včasih korist posameznika večja, če sodeluje v skupini. Da se človek lahko sproščeno<br />
32
azvija in izraža, tako kot bi si želel, je zaupanje ostalim pripadnikom neke družbene<br />
strukture pomemben, če ne celo ključni dejavnik.<br />
V Sloveniji imamo nizko zalogo socialnega kapitala in šibko razvito intermediarno področje<br />
(področje prostovoljnega delovanja in udeležbe v različnih prostovoljskih društvih in<br />
organizacijah). Za kohezijo 31 na horizontalni dimenziji socialnega kapitala, je delež aktivnih<br />
v različnih neprofitnih organizacijah pomemben indikator socialnega kapitala določene<br />
družbe. Raziskave Slovenskega javnega mnenja (Toš 1999a v Dragoš 2000) so pokazale da<br />
velika večina ne prakticira prostovoljnega dela na nobenem področju. S tem je verjetno<br />
povezan tudi odgovor anketirancev na vprašanje kako lahko v splošnem zaupamo drugim<br />
ljudem. Kar 77,6% anketirancev je odgovorilo, da »ne smemo biti preveč zaupljivi« v<br />
nasprotju s 16,3% odgovorov ki pravijo, da »večini ljudi lahko zaupamo«. Torej, če<br />
povzemamo po tej javnomnenjski raziskavi, manj kot petina ljudi meni, da lahko zaupamo<br />
drugim ljudem, kar je za recipročne oziroma vzajemne odnose in širitev socialnih mrež<br />
precej nevzpodbudna okoliščina.<br />
V družbah z nizko stopnjo zaupanja med prebivalstvom, opažajo visoko stopnjo smrtnosti<br />
na nacionalni ravni in nizko stopnjo zadovoljstva s svojim zdravjem. Enaka zveza je tudi<br />
med dohodkovno neenakostjo in socialnim zaupanjem. Korelacija je premosorazmerna –<br />
kjer je zaupanje nizko, tam so nizke tudi bruto plače oz. družinski dohodki zaposlenih.<br />
(Dragoš 2002, str. 71-89)<br />
Zaradi zavedanja o tem, da je socialni kapital dragocena dobrina zaradi svoje<br />
produktivnosti, je upravičen strah pred zmanjševanjem le-te, oziroma pred izginjanjem<br />
socialnih vezi. Tako kot strah pred modernizacijo v preteklosti, je danes prisoten strah pred<br />
posledicami individualne, potrošniške družbe, vse večje tekmovalnosti in anonimnosti.<br />
(Filipović 2005, str. 159 – 175)<br />
31 Sila, ki privlači molekule iste snovi (SSKJ). V našem primeru gre za figurativno rabo.<br />
33
2. Staranje, starost, tretje življenjsko obdobje in pogledi nanje<br />
2.1. Staranje posameznikov, staranje prebivalstva<br />
Staranje je pojav z dvema obrazoma. Je bodisi individualno ali družbeno; v slednjem<br />
primeru gre za staranje prebivalstva in nastop starajoče se družbe ter vsega, kar takšna<br />
sprememba prinese; spremenjeni vzajemni sistemi socialne in pokojninske varnosti,<br />
spremenjene potrebe po izobraževanju, spremenjena razmerja med generacijami, potreba po<br />
vseživljenjskem izobraževanju vse do visoke starosti oziroma konca življenja. Kdor se ne<br />
izobražuje vse življenje, v družbi znanja veliko tvega.<br />
Staranje in starost sta družbeni konstrukt, dogovor v družbi. Prav tako so družbeni<br />
konstrukt tudi značilnosti, ki jih pripisujejo starosti, staranju in starejšim. Med temi so<br />
značilna prepričanja, da postanejo ljudje z leti pozabljivi in razdražljivi, da izgubijo<br />
zanimanje za druge, da imajo težave z učenjem in so podvrženi boleznim. Če je temu tako,<br />
se te značilnosti pojavijo zaradi velikih socialnih primanjkljajev, ki jih občutijo starejši.<br />
Tako si zagotovijo pozornost in priznanje, ki ga potrebujejo od drugih. Veliko teh<br />
negativnih mnenj o starih ljudeh je stereotipnih. Na družbene konstrukte pa je mogoče<br />
vplivati. Družba se nenehno spreminja, posledično naj bi se spreminjali tudi močno<br />
zakoreninjeni stereotipi.<br />
O stereotipnih pogledih na starost govori tudi Findeisen (1998, str. 14 in 15). Pravi, da so<br />
stereotipi 32 lahko pozitivni ali negativni. Starejši odrasli so lahko dobri, skrbni stari starši,<br />
ljubeznivi, izkušeni, »zlati«, modri, ali pa v nasprotju s tem nadležni, godrnjavi, nekoristni,<br />
nesamostojni, itd. Pri vsem tem označevanju se pozabi na stvarnost starega človeka, ki je<br />
predvsem človek, šele potem star. Star človek, ki ima potrebe in vrednote, kot vsi drugi, le<br />
da so te drugače razporejene na vrednostni lestvici kot pri drugih generacijah.<br />
32 »Stereotipi niso samo kognitivni produkt (spoznavni), so tudi socialne sodbe, norme, vrednotenja. Zaradi tega imajo tudi<br />
socialen in družben pomen. (…) Vplivajo tudi na medskupinske odnose in jih usodno zaznamujejo.« (Nastran Ule 2000,<br />
str. 162) Stereotipi so tudi odporni na spremembe, vendar pa do pomembnih sprememb stereotipov lahko pride takrat, ko<br />
se zgodijo realne spremembe v medskupinskih odnosih. (prav tam, str. 160-161)<br />
34
Starost je, kot pravi Jung (v Findeisen 1998), »človekovo kulturno popoldne, ko sta boj za<br />
ustvarjanje potomstva in premoženja in želja po neprestanem samopotrjevanju v družbi že<br />
za njim«.<br />
Pečjak (1998, str. 67 - 72) piše o skrajnem pojavu v družbi, ageizmu. Ageizem je nekaj<br />
podobnega kot rasizem in seksizem. 33 Gre za diskriminacijo oseb z nekoliko drugačnim<br />
organizmom, v našem primeru do starejših odraslih oseb. Ageizem izloča osebo iz<br />
družbenega življenja, vendar ne iz moralnih, ideoloških ali političnih razlogov, temveč<br />
zaradi koledarske starosti. V zadnjih letih je borba proti ageizmu dobila večji razmah. Na to<br />
vpliva tudi naraščajoča številčnost te skupine ter politična, socialna in ekonomska moč<br />
starejših odraslih ljudi.<br />
Z ageizmom povežemo tudi pojav socialne oz. družbene izključenosti.<br />
Socialno izključenost razumemo kot kopičenje izključenosti, oziroma omejenega<br />
sodelovanja pri ključnih virih, institucijah in mehanizmih preko katerih potekajo civilno,<br />
ekonomsko, socialno in medsebojno vključevanje posameznikov in skupin v družbo.<br />
Starost, zadnje obdobje v človekovem življenju, je pomemben del življenjskega kroga. 34<br />
Tudi v tem obdobju, kakor v vseh drugih vzdolž življenja, prihaja do mnogih sprememb,<br />
tako fizioloških kot psiholoških. Predvsem pa je v tem obdobju pomembna družbena<br />
sestavina, vprašanje vključenosti ali izključenosti iz družbenega dogajanja. Pešanje vitalnih<br />
bioloških funkcij, slabšanje sposobnosti sledenju nenehnim spremembam, soočanje z<br />
izključitvijo s trga dela, soočanje z izgubami bližnjih, vprašanje družinske vloge…in še<br />
mnogo drugih vzrokov je lahko razlog, da je soočanje s tretjim življenjskim obdobjem lahko<br />
težavno. Če želimo kot družba delovati kar se da uspešno, je ključnega pomena to, da ne<br />
izključimo nobenega pripadnika, ne glede na njegove lastnosti. V delovanje je potrebno<br />
vključiti vse ljudi, s sprejemanjem drugačnosti in povezovanjem med generacijami. S<br />
33 …rasizem je diskriminacija rasnih skupin, seksizem pa spolnih skupin (praviloma žensk)…gre za neupravičeno<br />
posploševanje nekaterih lastnosti na vse posameznike v skupini.<br />
34 Z razvojem življenja in razvojnimi fazami se ukvarjajo različne teorije in različni pisci te faze različno definirajo, jih<br />
razdelijo v časovna obdobja in jih tudi različno imenujejo. Prehodne faze so pogosto imenovane tudi krize, ki se kažejo v<br />
težavnosti sprejemanja novih življenjskih nalog.<br />
35
spoštovanjem, medsebojnim razumevanjem, upoštevanjem in potrpežljivostjo. Dejstvo je,<br />
da se sodobna družba stara. Če bomo v prihodnosti želeli dobro živeti je pomembno, da<br />
poiščemo in najdemo novo družbeno pogodbo.<br />
Zadnje čase vse pogosteje govorimo o staranju družbe. Gre za pojav, kjer se povprečna<br />
starost neke družbe vztrajno zvišuje - vse več je starih ljudi, mladih pa vedno manj.<br />
Pričakovana življenjska doba se v razvitem svetu viša. 35 Dolgoživost je posledica sočasnega<br />
učinkovanja izboljšanja življenjskih pogojev, kar se kaže kot podaljšanje pričakovane<br />
življenjske dobe ob rojstvu in zmanjšanja števila rojstev. Razlogi za dvig povprečnih<br />
starostnih meja so tudi v napredku medicinske znanosti, boljših bivalnih okoliščinah,<br />
higienskih in prehrambenih dejavnikih, splošni osveščenosti o skrbi za zdravje in telesno<br />
ravnovesje, itd.<br />
Staranje prebivalstva je proces, ki že poteka in bo po demografskih projekcijah v prihodnjih<br />
letih še bolj intenziven. Strokovnjaki dokazujejo, da se starostna piramida v industrijskih<br />
družbah obrača na glavo. Potrebno je tudi omeniti dejstvo, ne samo da se pričakovana<br />
življenjska doba daljša, ampak tudi zmanjšanje stopnje rodnosti. 36 S tem se sorazmerno<br />
povečuje tudi odstotek starih ljudi v družbi. Leta 1960 je bilo v Evropski Uniji 1,5%<br />
prebivalstva starega 80 let ali več, med tem ko je ta delež poskočil na 4% prebivalstva v letu<br />
2004. (Eurostat, http://europa.eu)<br />
Struktura socialnih slojev prebivalstva kaže, da smo imeli v Sloveniji leta 1995 na enega<br />
upokojenca 2,65 delovno aktivnega prebivalca, medtem ko je leta 2004 to razmerje že manj<br />
kot 2. Indeks staranja se je po analizah Urada za makroekonomske analize in razvoj<br />
(UMAR) 37 v Sloveniji v zadnjih dvajsetih letih več kot podvojil in že presega 100 (108,7 za<br />
leto 2005). To pomeni, da je število starejših odraslih prebivalcev (65 let in več) večje od<br />
35 Za ženske, rojene leta 1962 je bila pričakovana življenjska doba 72,9 let, za moške pa 67,2. Pričakovana življenjska<br />
doba rojenih v letu 2004 pa je, za ženske skoraj 82 let in za moške skoraj 76 let. (http://europa.eu/abc/keyfigures/<br />
sizeandpopulation/older/index_sl.htm, 18.10.08)<br />
36 Leta 1960 je večina žensk v EU imela dva otroka ali več; statistično to pomeni 2,5 otroka na žensko. Do leta 2004, pa je<br />
rodnost padla na približno 1,5 otroka na žensko. (http://europa.eu/abc/keyfigures/sizeandpopulation/older/index_sl.htm,<br />
18.10.08)<br />
37 Iz članka na spletni strani Šola za življenje (http://www.solazazivljenje.si/clanki/staranje_prebivalstva_-_resna_<br />
groznja.html, 17.10.08)<br />
36
števila otrok (pod 15 let). Veliko skupino starejših odraslih ljudi bo potrebno obdržati na<br />
trgu delovne sile, jo integrirati v družbo, uporabiti njene zmožnosti in prednosti, ji<br />
omogočiti sodelovanje v družbenem in ekonomskem razvoju. Pomembno je, da ohranimo<br />
človeški kapital te skupine ob pomoči bolj razvitega socialnega kapitala.<br />
Statistični podatki kažejo, da se bo število starejši odraslih v starostni kategoriji od 65 do 79<br />
let po letu 2010 močno povečalo. Projekcije pa tudi kažejo, da se bo večalo vse do približno<br />
leta 2030 (+37,4 %). Starejši odrasli pa bodo v prihodnosti dejavnejši in če se bo tako<br />
nadaljevalo, tudi bolj zdravi in s tem tudi bolj vpleteni v trg dela, saj jim bodo zmožnosti leto<br />
dopuščale. (Zelena knjiga 2005, str. 6 - 8)<br />
Če gre verjeti napovedim in projekcijam, bo v prihodnosti struktura prebivalstva občutno<br />
drugačna. Kar pomeni, da bo potrebno veliko skupino starejših odraslih ljudi zaposliti,<br />
»uporabiti« njene prednosti, jo vključiti v družbo, in ji z različnimi ukrepi omogočiti, da<br />
sodeluje. Ne gre pozabiti tudi na veliko družbeno moč, ki jo poseduje skupina starejših in<br />
upokojencev v družbi, ki se stara. Če je delež predstavnikov določene družbene skupine,<br />
glede na vso družbo, relativno velik, je temu primerno močan tudi njen družbeni vpliv.<br />
Slovenija ni pripravljena na »epidemijo starostnikov«. Posledice starajoče se družbe ne<br />
bodo vplivale le na zdravstvo, ampak tudi na gospodarstvo, socialno politiko in na druga<br />
področja. Vzpostaviti je potrebno sistemske ukrepe. 38 (Zupanič 2008, str. 2) Pa vendar, če se<br />
želimo soočiti s spremembami starajoče se družbe, moramo najprej dojeti, da je staranje<br />
prebivalstva civilizacijski napredek in ne grožnja obstoječi družbi. Skrivnost rešitve je v<br />
upoštevanju že potrjenega znanja starejših odraslih, skrivnost je v upoštevanju človeškega<br />
kapitala in razvoju socialnega kapitala v katerega naj se človeški kapital starih ljudi ujame!<br />
V dobro družbe.<br />
38 Odločitve so sprejemali strokovnjaki z različnih področij na strokovnem srečanju, posvečenem staranju prebivalstva v<br />
Sloveniji, ki ga je organiziralo Slovensko zdravniško društvo.<br />
37
Eden izmed razlogov za pospešeno staranje prebivalstva v zadnjem času, je nedvomno tudi<br />
»baby-boom« generacija. Gre za generacijo otrok rojenih po 2. svetovni vojni. 39 Ti ljudje so<br />
sedaj na meji starosti. Pečjak (1998, str. 22) pravi, da je ta generacija drugačna od<br />
pričakovanj družbe. So glasnejši in zahtevnejši, bogatejši in vplivnejši od prejšnjih<br />
generacij. Duševno in telesno so bolje ohranjeni in opravljajo odgovorne funkcije v družbi.<br />
Zavedajo se svojega položaja in družbene moči. Pečjak predvideva družbeno krizo - na<br />
katero se je moč pripraviti, saj jo že nekaj časa predvidevamo, ki jo bodo povzročili starejši<br />
odrasli te generacije in ki naj bi se začela okrog leta 2010.<br />
Požarnik (1981, str. 11) govori o razlikovanju treh vzrokov staranja. To so:<br />
• biološke,<br />
• psihološke in<br />
• sociološke razlage staranja.<br />
Biološka razlaga staranje opredeljuje kot posledico dogajanja v organizmu, kot posledico<br />
bolezni, poškodb in slabih življenjskih pogojev. Biološko staranje se v nekem smislu začne<br />
že ob rojstvu. (Accetto 1987, str. 20) Pravi, da so pri mladem organizmu procesi<br />
novogradnje in rasti (anabolni proces) bolj v ospredju kot procesi staranja in propadanja<br />
(katabolni proces). Z leti se stanje v telesu harmonizira in v zrelostnem obdobju življenja sta<br />
procesa v ravnovesju. Prav tako tudi Baltes (1989 v Pečjak 1998) vidi staranje kot proces<br />
pridobivanja in izgubljanja. V zgodnjih letih človek pridobiva (denimo rast inteligence), v<br />
kasnejših pa izgublja (npr. pešanje spomina).<br />
Psihološke teorije staranja se opirajo na razvojne dejavnike, ki oblikujejo osebnost<br />
(struktura osebnosti). Kako se človek v starosti počuti, koliko ima samozaupanja,<br />
življenjskega optimizma, kako se prilagaja, kako reagira na spremembe itd., je odvisno od<br />
39 Domov se je vrnilo veliko vojakov, beguncev in ujetnikov in število rojstev se je v tem obdobju močno povečalo. V<br />
ZDA se je leta 1946 rodilo 600 000 otrok več kot leto poprej. Skokovita rast narodnega prirastka se je čez 5 let zopet<br />
umirila.<br />
38
stopnje zrelosti človekove osebnosti. 40 Ljudje z veliko interesi, samostojni in aktivni se po<br />
tej teoriji starajo pozneje, osebnostno manj zreli in manj sposobni ljudje pa prej.<br />
Pri bioloških in psiholoških razlagah staranja se osredotočamo zgolj na osebnostno<br />
doživljanje le-tega, na sprejemanje staranja na subjektivni ravni, medtem ko sociološka<br />
razlaga staranja poizkuša zajemati vprašanje širše. Spremembo osebnosti v procesu staranja<br />
lahko razumemo zgolj takrat, ko opazujemo in upoštevamo odnos med posameznikom in<br />
njegovim socialnim okoljem. Človekovo doživljanje staranja in občutek starosti, je po tej<br />
teoriji odvisno od pričakovanja okolja. Če družba stereotipno misli, da je človek po denimo<br />
65 letu star, potem se bodo stari ljudje dejansko tudi tako vedli. »Starostno vedenje« bo<br />
sledilo pričakovanjem nekih družbeno socialnih sredin. (Požarnik, 1981)<br />
Tudi Findeisen (1998, str. 14 in 15) poudarja, da je način, kako človek doživlja starost<br />
močno odvisen od tega, kako na starost, starega človeka in pomen njegovega z izkušnjami<br />
podprtega znanja, gledajo v družbi v kateri živi. Pomembno je torej kakšno starost družba<br />
človeku omogoča, dopušča ali pa morda vsiljuje. Eden redkih, ki verjamejo, da človek v<br />
starejših odraslih letih lahko obnavlja svoje mladostne zmožnosti, še več, da je zmožen<br />
razviti tudi nove zmožnosti, je švedski razvojni psiholog Erik Erikson, ki v svojem delu<br />
»Vpletenost v življenje v starosti« omenja človekove razvojne zmožnosti v tem<br />
življenjskem obdobju. (prav tam)<br />
Sociološke razlage staranja, oziroma tiste, ki govorijo o vplivu družbe in socialnega okolja<br />
na posameznika, so pomemben dejavnik pri počutju starejšega človeka. Če bi družba<br />
spremenila pogled na to starostno skupino in ovrgla mnoge (pogosteje negativne) stereotipe,<br />
če bi ljudje splošno spremenili razmišljanje, ali bi lahko to vplivalo tudi na biološko<br />
(fizično) in psihološko stanje človeka<br />
40 Pojem osebna zrelost ima več komponent; poleg telesne zrelosti razlikujemo tudi čustveno (izražanje in nadzorovanje<br />
čustev, pozitiven čustven odnos do sebe in drugih), spoznavno (razvitost umskega presojanja v realnosti, razvitost različnih<br />
interesov), socialno (spoštovanje drugih in njihovega mnenja, mišljenja, samokritičnost, samokontrola, prilagajanje) in<br />
moralno (spoštovanje sprejetih in utemeljenih moralnih načel, norm, etičnih prepričanj) zrelost. (Musek 1997, str. 341)<br />
39
Tako kot Požarnik, podobno tudi Pečjak (1998, str. 13) govori o treh vidikih staranja:<br />
• koledarski,<br />
• biološki in<br />
• psihološki vidik.<br />
Ti vidiki so sicer med seboj povezani, ni pa nujno, da sovpadajo. Lahko je človek po<br />
koledarskem vidiku staranja že presegel mejo »starosti«, s psihološkega vidika pa je še<br />
vedno bistrega pogleda in dojemanja sveta in družbe. Koledarsko enako stari ljudje se lahko<br />
med seboj močno razlikujejo v biološkem vidiku, kar pomeni, da se zdijo različno stari.<br />
Ocenjena razlika lahko znaša od 10 do 15 let, izjemoma tudi do 20.<br />
2.2. Opredelitev in značilnosti starejših odraslih<br />
V današnjem času je pogosto govor o starejših delavcih. Ti naj bi ob pomoči politike prožne<br />
varnosti ostali dlje na delovnem mestu in tako bi evropske države zagotovile ravnovesje<br />
javnih financ. Uvedli so celo politiko dejavne starosti, ki je omejena zgolj na delovni vidik<br />
starejših. Uvedli so zakonodajo, ki naj ščiti starejše delavce pred neenako obravnavo in pred<br />
prisilno upokojitvijo. Vendar ob vsem tem se postavlja vprašanje, kdaj je človek star Kdaj<br />
postane starejši delavec Opredelitev je nešteto. Ena med njimi pravi, da je starejši tisti<br />
delavec, katerega znanje in spretnosti ne ustrezajo več novi situaciji in zahtevam<br />
proizvajanja. Največkrat pa definicije niso podane. Pa vendar se ve, kdaj kdo na trgu dela<br />
postane starejši. V Italiji že pri 35-ih letih, v Sloveniji nedvomno takrat, ko dosežemo<br />
petdeset let starosti, v skandinavskih državah pri 60-ih letih. Vsekakor pa je definicija<br />
starejšega v mislih ljudi nemalokrat v povezavi z zaposlitvijo. Človek postane dokončno<br />
starejši, ko se upokoji. Upokojitvena starost naj bi bila, po zakonu pri 65-ih letih, v<br />
stvarnosti pa je dosti nižja, tudi pod šestdeset let. Po upokojitvi starejši človek vstopi v<br />
obdobje, ki ga zdaj imenujemo obdobje med upokojitvijo, delom in starostjo. Takšno<br />
poimenovanje nekdaj tretjega življenjskega obdobja, kaže na to, da gre za dinamično<br />
obdobje in da je človek star šele, ko iz te dinamike prožnega zaposlovanja izstopi. Starejši<br />
pa tudi niso zgolj starejši ali stari marveč govorimo o upokojencih in starejših. (Statut<br />
organizacije Age v Bruslju)<br />
40
Vsekakor sredi evropskih družb starejši človek dobi neke družbene oznake. Zanj velja, da<br />
ima časa na pretek - stereotip - da lahko služi potrebam mladih, saj morajo ti skrbeti za vse<br />
večjo produktivnost, starejši pa so del skupnosti in se morajo tako tudi vesti. Sredi tematskih<br />
konferenc, ki jih prireja Evropska komisija je denimo govora tudi o starejših in družinah<br />
(angl. Old People and Families); a konferenca je zgolj razmišljanje o daljšanju delovnega<br />
urnika in o nalogah, ki tako pripadejo starejšim. Starejši so tudi tisti, ki so stisnjeni med skrb<br />
za odrasle otroke in ostarele starše. Poznati družbeni položaj, ki določa starejšega, je<br />
pomembno pri načrtovanju izobraževanja zanj.<br />
Oznako starejši pa si nadenemo tudi odvisno od tega, kdo nas obdaja. Če je večina starejših<br />
od nas, smo mi mlajši in nasprotno, če je večina mladih, postanemo prav kmalu starejši.<br />
Nemalokrat pravijo, da je človek starejši ali star, če se tako počuti. Tukaj gre seveda za<br />
individualno občutje in potrošniška družba, ki je v starejših našla pomembno nišo, sili<br />
starejše naj sprejmejo oznake mladih, če hočejo ostati na trgu, zadržati svojo vrednost. Ti<br />
naj bi privzeli lastnosti mladih, še več, počeli naj bi, še bolj zagnano, kar počnejo mladi. Pri<br />
tem gre zmeraj za prijetne stvari. Starejši, mladi po srcu, naj bi se potapljali, imeli naj bi<br />
zmenke, študirali naj bi in se pri tem maskirali v mlade pankerje, ki prihajajo s petelinjimi<br />
pobarvanimi lasmi na fakulteto, itd. Resno bo treba razmisliti, kaj je lahko, ni pa nujno,<br />
prednost starejših odraslih (socialna zrelost in predvidljivost, zmožnost svetovanja, večja<br />
zmožnost komuniciranja, pragmatična inteligentnost, večja potreba po skupnosti in nemara<br />
tudi skupnost, nemalokrat večja strpnost, obrnjenost v kulturo in humanistične vrednote,<br />
izboljšana zmožnost samostojnega učenja, itd.). Na teh prednostih, če obstajajo, velja<br />
graditi.<br />
Starejši in staranje je torej družbeni in kulturni konstrukt, ki se spreminja. V nerazvitih<br />
družbah, kjer je pričakovana življenjska doba znatno manjša kot v razvitem svetu, je tudi<br />
pojem starosti drugače opredeljen. Kdo je starejši, pa tudi kdo in do kdaj je nekdo mlajši<br />
določajo srednje generacije, ki nekako “določajo” družbena razmerja. V zdajšnji situaciji,<br />
pravijo da je krizna, ne gre toliko za težavo s staranjem družbe, s številnimi starejšimi,<br />
marveč bolj, da bomo s težavo dosegli, da bi srednje generacije prepustile del svoje<br />
družbene moči starejšim.<br />
41
Tudi Findeisen (1999), govori o možnosti podobne kronološke diferenciacije starejši<br />
odraslih. Ni natančno določeno in tudi ne more biti, kdaj človek postane »star« star pa<br />
vendar, meja med »mladimi« starimi in »starimi« starimi naj bi bila nekje na sredini<br />
njihovih 70-ih let. Družbene vloge, družbeni položaji, notranje doživljanje lastne starosti in<br />
druge značilnosti obeh skupin se razlikujejo. Nekatere značilnosti »mladih« starih so: po<br />
upokojitvi se dejavnost te skupine ne zmanjša, spremenijo se vzorci dejavnosti in socialne<br />
vezi. Pozornost se bolj usmeri v družinska opravila in varovanje vnukov, tudi socialnoekonomski<br />
položaj je bolj ugoden kot pri »starih« starih. Na svojo prihodnost gledajo<br />
razumsko in v nasprotju s »starimi« starimi, jim je odvisnost in onemoglost še dokaj<br />
oddaljen pojem. Značilnosti skupine »starih« starih pa so že poslabšano zdravstveno stanje,<br />
veliko jih živi samih, na svojo prihodnost gledajo emocionalno. Razlike v doživljanju so<br />
odvisne tudi glede na spol. Ženske so bolj zaskrbljene glede prihodnosti in se bolj bojijo<br />
smrti, psihično so občutljivejše, kar je pri mnogih rezultat nezadovoljstva v doseganju ciljev<br />
na prehojeni življenjski poti. (Hojnik 1994 v Findeisen 1999, doktorska disertacija…)<br />
Kytir in Münz (1999 v Majhenič 2005, str. 24 in 25) starost delita na dve obdobji: od 55 do<br />
75 let so ljudje »mladi stari«, nad 75 let pa »stari stari«. Sodobnejša delitev te vrste pa je<br />
delitev na generacije »baby-boom« (»mladi stari«) in na »seniorje« (»stari stari«), ki jih je<br />
treba drugače obravnavati, kajti njihov življenjski slog je različen. Ta delitev ni<br />
zanemarljiva z vidika proizvajalcev blaga in storitev, politikov, izobraževalcev itd. Jasno<br />
pokaže, da starejši odrasli niso monolitna skupina. Delitev bi bila vrednejša po življenjskem<br />
slogu kot po starosti. Najhitreje danes narašča delež »zelo starih«. Ponekod ta pojav<br />
označuje izraz »dvojno staranje« (prav tam, str. 24–25).<br />
Ali so starejši odrasli v Sloveniji izključeni iz socialnih omrežij Raziskave socialne<br />
izključenosti po starostnih skupinah so pokazale, da je socialna izključenost pogostejša pri<br />
starejših odraslih anketirancih, še posebej v starostnih skupinah od 55 do 75 let. 41 (Kakovost<br />
življenja…1996, str. 287-310) Nekateri o družbeni izključenosti govorijo tudi kot o posebni<br />
vrsti revščine, ki se ne omejuje le na materialne dobrine, t.i. družbena diskvalifikacija<br />
41 Sklep raziskave o socialni izključenosti je pokazal na hipotetično sliko »tipičnega« socialno izključenega anketiranca:<br />
gre za starejšo, slabo izobraženo osebo, ki živi v majhnem kraju, se ukvarja s kmetovanjem in je ali brezposelna ali<br />
opravlja občasna dela. (prav tam, str. 308)<br />
42
evnih. »Današnja revščina je predvsem družbena izločenost, poklicna izločenost, izločenost<br />
iz izobraževanja. Danes je reven tisti, ki mu družba ni dostopna.« (Serge Paugam v<br />
Findeisen 2001)<br />
Če opazujemo skupino starih ljudi ugotavljamo, da gre za zelo različne ljudi. Medtem ko<br />
nekateri živijo polno in ustvarjalno tudi pri devetdesetih, so drugi že pred petinšestdesetim<br />
letom telesno in psihično »stari«. Zakaj je temu tako Številne analize so ugotovile, da je za<br />
doseganje uspešne starosti pomembno uravnoteženo stanje na kar nekaj področjih, to so:<br />
telesno zdravje, duševno (miselno in čustveno) zdravje, socialno okolje, ugodno ekonomsko<br />
stanje, ugodne družbene in zgodovinske razmere ter zdravo okolje. 42<br />
2.3. Tretje življenjsko obdobje, družbene vloge starejših in socialne mreže<br />
Tretje življenjsko obdobje se začne z upokojitvijo oziroma javnim priznanjem, da so starejši<br />
odrasli »nesposobni« nadaljevati poklicno delo, kar se kaže tudi v veliko »diskriminatornih«<br />
zakonih. 43 Da so nezmožni še naprej opravljati poklicno delo ne drži za vse, kajti zmožnosti,<br />
ki jih imajo, ne usahnejo kar čez noč, ampak ostanejo del njih. Še več, obogatene so z leti<br />
izkušenj in praktičnega udejstvovanja na trgu dela. Upokojitev je javno priznanje, da se za<br />
starejše začenja novo življenjsko obdobje, ko poklicno delo zamenjajo z nepoklicno<br />
dejavnostjo in ko morajo poiskati nove življenjske vsebine in nove načine integriranja v<br />
družbo. Močan pritisk starejših odraslih, da bi se vpisali na Univerzo za tretje življenjsko<br />
obdobje vse bolj kaže, da je potreba po novih življenjskih vsebinah že jasno v zavesti ljudi.<br />
Pripravljeni so na nova doživetja, novo znanje.<br />
Toda kaj se dogaja s tretjim življenjskim obdobjem v današnjem času Upokojitvena starost<br />
se pomika navzgor, nismo več zaposleni za nedoločen čas in smo vajeni delati s<br />
prekinitvami zato ni nujno, da se poklicno dejavno življenje zaustavi pri neki starosti. Z<br />
daljšanjem delovne dobe in z vse kasnejšim zaposlovanjem mladih ljudi pa se poraja<br />
42<br />
http://www.fidimed.si/zdravstvene_teme/clanki_strokovnjakov/25/uspesno_staranje.html, 18.10.08<br />
43 http://www.zveza-zotks.si/starejsi/gradivo/sociala/porocilo.html<br />
43
vprašanje, če bo upokojevanje v prihodnosti sploh del našega življenja Normalno življenje<br />
in vključenost v delo in družbo se vse bolj pomikata v starost.<br />
Danes nimamo več jasnih življenjskih obdobij in zdi se, da se življenjska obdobja oziroma<br />
stanja prekrivajo. Tretje življenjsko obdobje je vse manj kronološko obdobje, ki se začne po<br />
prenehanju poklicne dejavnosti oziroma po upokojitvi. Ta kronološki red je pripadal<br />
industrijskemu času, iz katerega izhaja tudi stereotip, da je delo in življenje ljudi razdeljeno<br />
na življenjska obdobja. Te opredelitve so dokaj plastične in nefleksibilne, ki pa v družbi<br />
nenehnega spreminjanja težko vzdržijo. Vidimo, da tretje življenjsko obdobje oziroma<br />
značilnosti le-tega, lahko nastopi tudi večkrat vzdolž človekovega življenja in ne le samo po<br />
upokojitvi. Tako se skozi življenje velikokrat znajdemo v stanju, značilnem za tretje<br />
življenjsko obdobje oziroma za čas, ko se umaknemo iz plačanega dela; ne delamo ali<br />
delamo manj, imamo več prostega časa, premislimo o tem, kaj je vredno in kaj ni vredno v<br />
našem življenju, spremenimo pot, ipd..<br />
Leta 1950 je J. A. Huet, utemeljitelj francoske gerontologije 44 uvedel izraz tretje življenjsko<br />
obdobje, ki se mu je kmalu pridružil še izraz četrto življenjsko obdobje. Javno mnenje tretje<br />
življenjsko obdobje povezuje z dejavnostjo, za četrto življenjsko obdobje pa velja, da je to<br />
čas nemoči in odvisnosti (Findeisen 1997, str. 11). Ker se pričakovana življenjska doba in s<br />
tem tudi obdobje vitalnosti podaljšuje, se je tretje življenjsko obdobje začelo ločevati še na<br />
četrto življenjsko obdobje. Tako je bilo v industrijskem obdobju. Kaj pa v pozni moderni<br />
Je takšna jasna delitev na obdobja sploh še mogoča<br />
Upokojitev je »izum« moderne dobe. Preproste družbe je ne poznajo. Ljudje delajo dokler<br />
zmorejo in to kar zmorejo. V primitivnih družbah in skupnostih imajo starejši odrasli svoje<br />
mesto. Te družbe so skoraj večinoma odvisne od znanja in preteklih izkušenj, katere<br />
prihajajo od prejšnjih rodov. Starejši odrasli veljajo za modre in izkušene. 45 (Findeisen<br />
1998, str. 14 in 15)<br />
S tem se strinja tudi Pečjak (1998, str 74-76) in nadalje pravi, da ljudje upokojitev<br />
sprejemajo na dva načina. Če nekdo ni maral svojega dela ali ga je občutil celo kot breme, je<br />
44 gerontologija – veda o staranju<br />
45 Prenašanje izkušenjskega znanja teče brez posrednikov; starejši odrasli ljudje so cenjeni in spoštovani zaradi izkušenj in<br />
znanja. Imajo jih za drugačne, posebne ljudi, ne povsem običajne. (prav tam)<br />
44
upokojitev zanj lahko kot »blagoslov«. Vstopi v nov, prijetnejši čas življenja, kjer se lahko<br />
posveti stvarem, ki zanje prej ni imel časa ali zbranosti (hobiji, kulturno udejstvovanje,<br />
branje knjig). Univerza za tretje življenjsko obdobje jim omogoča dopolnjevanje ali pa<br />
odkrivanje znanja, ki so si ga vedno želeli. Drugače pa upokojitev sprejmejo ljudje, ki so<br />
radi delali, še posebej tisti, ki »so se v svojem delu našli«, ki so v njem našli vsebino in<br />
smisel svojega življenja. Zanje je upokojitev travmatična, lahko ji sledi depresivno stanje,<br />
lahko tudi upad duševnih funkcij. 46 (prav tam)<br />
Podobno poudarja tudi Požarnik (Požarnik 1981, str 86-88), rekoč, da so stališča ljudi do<br />
upokojitve zelo različna. Raziskave kažejo, da se ljudje par let pred upokojitvijo te veselijo,<br />
saj bodo imeli čas zase in za različne stvari. Ko pa se čas upokojitve bliža, se njihovo<br />
mnenje spremeni. Takoj po upokojitvi je kriza s soočanjem najtežja in stanje se izboljša šele<br />
nekaj let pozneje.<br />
Za čim manj težaven prehod, je pomembna tudi priprava na upokojitev. Starejši odrasli<br />
delavci, ki so na upokojitveno obdobje primerno pripravljeni, imajo v povprečju manj<br />
duševnih, psihosomatskih in socialnih problemov. Priprava na upokojitev se izvaja v obliki<br />
predavanj (5-10 let pred upokojitvijo) in raznimi skupinskimi pogovori, s ciljem<br />
realističnega orisa življenja po upokojitvi in le najboljšo prilagoditev na ta čas. (prav tam,<br />
str. 89)<br />
Predupokojitveno izobraževanje je namenjeno razmisleku, učnemu procesu, izboljšanju<br />
osebnega in delovnega življenja, ni le skupek informacij namenjen boljšemu življenju v<br />
prihodnosti, ampak predvsem lažjemu prehodu v pokoj. Za čim boljšo prilagoditev novemu<br />
načinu življenja po upokojitvi je predvsem potrebno, da se prehod iz poklicno dejavnega<br />
obdobja v nedejavno zgodi s čim manj pretresi in brez prevelikega obžalovanja ter da se<br />
človek zanj svobodno odloči. (Findeisen 2003, str. 9-17)<br />
Z upokojitvijo se zgodijo ne le družbene, temveč tudi psihološke spremembe, ki so še<br />
močnejše, če je ločnica med dejavnim in t.i. nedejavnim obdobjem življenja ostra in nasilna.<br />
Človek prične razmišljati o preteklem življenju. Vse tisto, kar je bilo nekoč vredno, postane<br />
46 Pečjak (1998, str 74) ironično reče, »da se niso upokojili zato, ker so stari, marveč so se postarali zato, ker so se<br />
upokojili«.<br />
45
neresnično in ne nudi več psihološke opore. Preteklo življenje je potrebno v mislih<br />
preoblikovati, pojasniti in utemeljiti pretekle odločitve, zaradi lažje povezave v sedanje<br />
življenje oziroma s sedanjostjo. Po upokojitvi išče svoj novi jaz, kar vsekakor povzroča<br />
negotovost. Potrebno je čim prej najti (nov) smisel življenja, v izogib neplodnosti le-tega ali<br />
t.i. začasnega življenja. (Findeisen 1997, str. 11)<br />
Findeisen (prav tam) naniza pahljačo možnosti ponovne vključitve starejših odraslih ljudi v<br />
družbene dejavnosti. Trendi iz tujine nam lahko služijo kot vzor, vodilo in morda celo<br />
»recept« vzpostavitve bolj skladne medgeneracijsko povezane družbe.<br />
Starejši odrasli so v britanskih muzejih pogosto zaposleni kot kustosi ali muzeologi; v<br />
mnogih evropskih mestih se izobražujejo za vodnike po mestu; v francoskih bolnišnicah se<br />
vključujejo v projekte umetnosti in kulture ali se izobražujejo na področju psihologije<br />
bolnika; vključevanje v društva, ki uvajajo internet v domove starejši odraslih in invalidnih<br />
oseb; v Nemčiji starejši odrasli sodelujejo s študenti geragogike 47 . V Sloveniji se mnogo<br />
starejši odraslih ljudi vključi v študijske krožke 48 in s tem se vpnejo v sistem lokalne<br />
kulture. (Findeisen 1997, str. 11) V Sloveniji se je zgodilo tudi na tem področju marsikaj,<br />
kar doživlja mednarodno odmevnost. Uvedli smo projekt kulturnih mediatorjev v slovenskih<br />
muzejih kjer gre za izobraževanje starejših, tematsko glede na potrebe muzejev in o<br />
prostovoljstvu in za hkratno izobraževanje muzejskega osebja za sprejem prostovoljcev in<br />
za ustvarjanje novih prostovoljskih vlog zanje. V projektu gre za povezavo med Slovensko<br />
univerzo za tretje življenjsko obdobje in muzeji. Danes je Slovenija na drugem mestu v<br />
Evropi po udeležbi v izobraževanju starejših odraslih.<br />
Tretje življenjsko obdobje, tako kot vsa ostala obdobja v življenju, je pogojeno tudi s<br />
pričakovanjem družbe in je močno odvisno od družbenega in kulturnega konteksta. To, kar<br />
družba v svojem širšem smislu od posameznika, pripadnika določene družbene skupine<br />
pričakuje, imenujemo družbena vloga. Družbena vloga je celota družbenih pravil, norm,<br />
vzorcev obnašanja in delovanja, ki se povezujejo z določenim družbenim statusom. Zajema<br />
vedenjske vzorce, vsa obnašanja, ki jih družba pripisuje določenemu sloju prebivalstva,<br />
47 geragogika – veda o izobraževanju starih ljudi<br />
48 Cilj študijskih krožkov je združitev znanja, izkušenj in kulture pripadnikov različnih generacij. Medsebojno učenje in<br />
delo v kraju, z namenom oživljanja krajevne tradicije.<br />
46
posameznim poklicem, različnim družbenim skupinam, staršem, otrokom in nenazadnje tudi<br />
starejšemu prebivalstvu. (Pečjak 1998 str. 61)<br />
Vsak posameznik v svoji družbeni vlogi ponotranji norme in pričakovanja, ki jih vsebuje<br />
ustrezni družbeni položaj. Socialna psihologija opredeljuje veliko teorij o vedenju<br />
posameznika v različnih družbenih vlogah. Med njimi sta najpomembnejši dve, popolnoma<br />
različni, teoretski tradiciji:<br />
• funkcionalistična koncepcija vedenja v vlogi in<br />
• etnometodološka koncepcija igranja vloge.<br />
Funkcionalistična koncepcija opredeljuje, da vedenje v vlogi ustreza izvajanju neke funkcije<br />
v družbeni skupini (funkcija izhaja iz skupno sprejetih norm v družbi, iz ciljev skupine itd.).<br />
Po tej koncepciji je življenje organska celota, kjer ima vsak del svojo funkcijo.<br />
Posameznikovo delovanje, v določenih situacijah v skupini, na podlagi socialne vloge kot<br />
sistema vedenjskih pravil in situacijskih definicij, pa je model etnometodološke koncepcije<br />
igranja (življenjske/gledališke) vloge. Navezujoč se na to koncepcijo lahko rečemo, da je<br />
življenje zgolj skupek različnih socialnih vlog, katere prevzamemo za svoje in jih igramo,<br />
med tem ko je naš osebni odnos do teh vlog lahko povsem različen. (Nastran Ule 2000, str.<br />
377 - 379)<br />
Družbeno vlogo, katera tudi starejši odraslim pripisuje neke norme obnašanja, torej lahko<br />
razumemo na dva načina. Prvič, s poudarkom na način vedenja posameznika znotraj<br />
določene družbene vloge in drugič, na način, da se posameznik z družbeno vlogo seznani, jo<br />
osvoji in nadalje le-to igra, kakor mu družba zapoveduje in kakor se od njega (v tem<br />
obdobju življenja) pričakuje.<br />
Kljub temu, da družbene vloge na nek način omejujejo vedenje, predpisujejo (pričakovano)<br />
obnašanje, prinašajo omejitve, družbena vloga prinaša tudi prednosti. Kot privilegij<br />
družbene vloge starejši odraslih ljudi lahko štejemo na primer razne starostne popuste,<br />
znižane cene blaga, vstopnic; omejitve pa so lahko posebni pregledi za podaljšanje<br />
vozniškega dovoljenja, omejitve pri pridobitvi kreditov…(Pečjak 1998 str. 61) Kljub temu<br />
pa je vprašanje različnih popustov za starejše dvorezno. Z nekaj popusti družba starejše<br />
odpravi na družbeni rob in jih ne pripusti več do virov družbe.<br />
47
Družba določa vloge vsem svojim pripadnikom, s tem tudi starejšimi, družbena vloga pa je<br />
»koncept, s katerim določamo družbeno identiteto posameznika (…). Z družbeno vlogo se<br />
povezuje več konceptov, med drugim tudi koncept družbenega položaja.« (Boudon in drugi<br />
1995 v Findeisen 1999, str. 32) Starejši odrasli, ki prevzamejo družbeno vlogo<br />
(internalizacija), ki jim je v družbi namenjena, se zavedajo svojih pravic in dolžnosti v zvezi<br />
z družbenim položajem katerega pridobijo ob »vstopu« v to življenjsko obdobje. »Z<br />
igranjem vlog posameznik sodeluje v družbenem življenju.« (Berger in Luckmann, 1992 v<br />
Findeisen 1999 doktorska disertacija…) Njihovo obnašanje pa določa oziroma predpisuje z<br />
družbenimi pričakovanji pogojena družbena vloga.<br />
Omejitve, ki jih prinaša družbena vloga starejših odraslih ljudi, imajo dostikrat<br />
diskriminatorno in noto predsodkov. Stereotipi starih ljudi so dostikrat negativni (nemoč,<br />
odvisnost, pešanje različnih sposobnosti, konservativnost, slab spomin itd.), le redkeje pa so<br />
tudi pozitivni (modrost, izkušenost, ljubeč odnos do potomcev itd.).<br />
Z družbenimi vlogami se starejši odrasli ljudje na raznolikih področjih vključujejo v družbo,<br />
kar na posameznika deluje vzpodbudno in pozitivno. Druženje z ljudmi, sorodniki, pomoč<br />
pri varstvu (morebiti tudi pri vzgoji) vnukov, deljenje interesov, učenje drug od drugega,<br />
pogovor, in še na mnogo drugih načinov se socialne mreže, pod določenimi pogoji in s<br />
prisotnostjo raznolikih družbenih vlog, ustvarjajo. Za stare ljudi, zaradi (večje) možnosti<br />
morebitne socialne izolacije, je vključevanje v socialne mreže družbene strukture, še toliko<br />
bolj pomembno.<br />
Staranje vpliva na socialne mreže in obratno, torej tudi socialne mreže vplivajo na staranje.<br />
Dragoš (Dragoš 2000, str 293 - 314) pravi, da so učinki socialnih mrež tesno povezani tudi z<br />
zdravstvenim stanjem starih ljudi (tudi z nižjo smrtnostjo). Socialne mreže delujejo kot<br />
nekakšen varovalni dejavnik, pod določenimi pogoji in odvisno od različnih okoliščin.<br />
Bistvene so zlasti materialno stanje, fizična kondicija in spol. Tisti starejši odrasli z nižjimi<br />
dohodki so praviloma bolj izpostavljeni zdravstvenim tveganjem, imajo slabši dostop do<br />
zdravstvenih storitev. Zato je verjetno, da storitve socialnih mrež tisti z nižjimi dohodki bolj<br />
potrebujejo in so posledično tudi bolj prizadeti, če ostanejo brez njih, kot premožnejši. Z<br />
denarjem si starejši odrasli lahko olajšajo dostopnost storitev s tržno osnovo, torej se<br />
pomanjkljiva vključenost v socialne mreže s tem lažje kompenzira. Podobno je tudi s<br />
48
fizično kondicijo 49 starejši odraslih ljudi. Tisti, ki so fizično sposobnejši, so tudi manj<br />
odvisni od socialnih mrež, in obratno.<br />
Razlike med ženskami in moškimi se pojavljajo tudi pri (ne)vključevanju starejši odraslih v<br />
socialne mreže. Dragoš (prav tam) izpostavi hipotezo, ki pravi, da so ženske zaradi<br />
socializacijskih dejavnikov verjetno socialno bolj spretne, v socialnih mrežah se bolje<br />
znajdejo, lažje vzpostavljajo stike, bolje vzdržujejo odnose; podporni učinki socialnih mrež<br />
so potemtakem tudi bolje učinkoviti pri ženskah. Predvideva, da če se razlike v primarni<br />
socializaciji in v kasnejšem življenjskem prevzemanju družbenih vlog odražajo med<br />
ženskami in moškimi tudi v starosti, potem so moški (ki so predvideno manj socialno<br />
spretni od žensk) tudi bolj socialno ranljivi, če ostanejo brez socialne podpore, v smislu<br />
socialnih mrež. Raziskava na to temo, ki jo povzema Dragoš je bila izpeljana v ZDA, med<br />
primerjavo karakteristik 4030 anketirancev, starih od 70 do 79 let. Ugotovili so, da imajo<br />
socialne vezi močnejši učinek na moške anketirance, zlasti na tiste z manjšo fizično<br />
kondicijo; učinki vdovstva na kardiovaskularno (srce in ožilje) smrtnost so večji pri moških<br />
kot pri ženskah; socialne mreže delujejo bolj zaščitniško na tiste starejše, ki imajo nižjo<br />
fizično kondicijo (koristijo tudi onim z višjo, a v manjši meri). Osnovni rezultat raziskav<br />
lahko povzamemo v preprosto dejstvo in sicer, da so pri starejši odrasli populaciji pozitivni<br />
vplivi socialnih mrež povezani že s samim številom socialnih vezi.<br />
Kljub vsem raziskavam in potrjenim mnogim hipotezam, raziskovalcem še vedno buri<br />
duhove dejanska povezava socialnih mrež z zdravjem starejši odraslih ljudi. Še vedno je<br />
nejasno vprašanje, ali je pešanje zdravja starejši odraslih ljudi predvsem posledica<br />
pomanjkanja socialnih mrež, ali pa se jim mreže redčijo zato, ker so šibkega zdravja.<br />
Lennartsson (1999, v Dragoš 2000) daje večjo verjetnost predpostavki, kar je bolj verjetno,<br />
da ljudje telesno in psihično zbolijo zaradi pomanjkanja socialnih stikov, kot pa da bi manj<br />
kontaktirali zato, ker bi jih omejevali zdravstveni simptomi. Zanimiva je ugotovitev<br />
raziskave švedskih starejših odraslih ljudi (77 do 98 let) v povezavi njihovega vključevanja<br />
oziroma odnosov v družbeni skupnosti glede na njihovo zdravstveno stanje. Ugotovili so<br />
49 Fizično kondicijo so v raziskavi ugotavljali s t.i. Nagijevo fizično-funkcionalno mero; gre za merjenje težav, ki jih imajo<br />
stari ljudje pri opravljanju naslednjih (petih) nalog: potiskanje in vlečenje večjih stvari, poklekniti/upogibati se,<br />
dvigati/prenašati določeno težo, iztegniti/razširiti roke in pisati/držati manjše stvari. (prav tam)<br />
49
močno zvezo med stiki s sorodniki in testom PEF (Peak Expiratory Flow) 50 . Tisti<br />
posamezniki, ki so brez vira kontaktov (socialni stiki z brati, sestrami, sorodniki…) imajo<br />
nižje vrednosti testa PEF kot oni, ki imajo vsaj osnovne, četudi redke, tovrstne stike. Glede<br />
na takšne rezultate lahko rečemo, da socialni stiki pomembno prispevajo k fizičnemu<br />
zdravju starejšega človeka. Za telesno oziroma fizično zdravje, je odsotnost sorodnikov<br />
verjetno bolj kritična kot maloštevilnost stikov z njimi. (Dragoš 2000, str. 293 - 314)<br />
Morda lahko malce drzno sklepamo, da je tudi zdravje lahko nekako odvisno od druženja in<br />
socialnih stikov oziroma s tem pogojeno. Včasih je dovolj že preusmeritev pozornosti in<br />
zapolnitev misli s čim drugim kot s skrbjo o zdravstvenem stanju.<br />
Torej, starejši odrasli ljudje lažje »preživijo« če so vključeni v družbene mreže, tam lahko<br />
najdejo nove izvore življenjske energije, ostajajo v stiku z dogajanjem v družbi kateri<br />
pripadajo in se obenem tudi prilagajajo in se seznanjajo s spremembami. Univerza za tretje<br />
življenjsko obdobje je eden izmed načinov združevanja starejši odraslih ljudi. Skupni<br />
interesi tu niso ključnega pomena. Že zgolj druženje, razbitje monotonega vsakdana je več<br />
kot dobrodošlo in pozitivno vpliva ne samo na fizično/biološko in socialno plat<br />
posameznika, temveč tudi na (pomembnejšo) duhovno oziroma psihološko stanje človeka v<br />
jeseni svojega življenja.<br />
50 PEF (Peak Expiratory Flow; »najvišja dihalna vrednost«) je test, s katerim izmerijo pljučno kapaciteto posameznika, ki<br />
je vdihnil in z vso močjo izdihnil zrak. Potrdili so, da je PEF test dokaj zanesljiv pokazatelj telesne zdravstvene kondicije,<br />
saj visoko korelira z določenimi zdravstvenimi problemi (visok krvni pritisk, bolečine v prsih, funkcionalne omejitve,<br />
srčna kap, umrljivost…). (prav tam)<br />
50
3. Univerza za tretje življenjsko obdobje<br />
3.1. Nastanek Univerze za tretje življenjsko obdobje. Oblikovanje njenega<br />
poslanstva in njenega socialnega kapitala<br />
Slovenska univerza za tretje življenjsko obdobje »širi obzorja in združuje ljudi«. Tako se<br />
glasi njen slogan, ki je nastal na podlagi izsledkov različnih raziskav in empirično<br />
pridobljenih podatkov. Kaže na to, zakaj se sredi izobraževanja za življenje starejši<br />
izobražujejo; da bi si pridobili novo znanje in osebnostno zrasli, da bi izstopili v javnost,<br />
odprli svojo socialno mrežo in se tako povezali z drugimi socialnimi mrežami, ki jih<br />
omogoča človeški, kulturni in socialni kapital univerze.<br />
Univerza za tretje življenjsko obdobje je izobraževalna ustanova, ki je nastala in je ostala v<br />
civilni družbi. Povezuje različne generacije med seboj (mlade, srednje stare in starejše).<br />
Znotraj univerze udeleženi usklajujejo svoje cilje, pričakovanja, norme, da bi lahko skupaj<br />
delovali in bili uspešni. Univerza ima različne cilje. Zadovoljuje tako osebne, kakor tudi<br />
družbene potrebe. Gre za razvoj osebnih interesov ljudi, željo po spoznavanju novih stvari,<br />
po učenju, za zadovoljevanje potreb in bujenje interesov slušateljev in mentorjev. Starejši<br />
odrasli tam pogosto tudi preverjajo znanje, ki ga že posedujejo, izkušnje, ki so si jih že<br />
pridobili.<br />
Nastanek, delovanje in poslanstvo univerze<br />
Slovenska univerza za tretje življenjsko obdobje je nastala po vzoru iz tujine. A ta vzor je<br />
bil sprva dokaj skromen. Lekcija v francoskem učbeniku. Leta 1973 je profesor<br />
mednarodnega prava na Fakulteti za družbene vede v Toulousu Pierre Vellas ustanovil prvo<br />
univerzo za tretje življenjsko obdobje. Že naslednje leto je s pomočjo francoske socialistične<br />
oblasti nastalo 83 podobnih univerz po francoskih mestih. To dejstvo kaže na to, kako zelo<br />
je za socialni kapital pomembno, da se povezuje navzven, dobi oporo. (Findeisen, 1998)<br />
V Sloveniji je univerza nastala po prizadevanjih, pod vplivom njenih želja, interesov,<br />
raziskovanja in ustvarjanja lingvistke, strokovnjakinje na mnogih področjih povezanih tudi s<br />
starejši odraslimi, Dušane Findeisen. Leta 1984 je v Centru za tuje jezike v Ljubljani razvila<br />
prve eksperimentalne izobraževalne programe, jih raziskovalno spremljala in tako pridobila<br />
51
prve slušatelje, s katerimi so si skupaj prizadevali za ustanovitev (prve) Univerze za tretje<br />
življenjsko obdobje na Slovenskem. Hkrati je pričela nastajati tudi slovenska teorija tega<br />
izobraževanja.<br />
Univerze so plod dolgoletnega prostovoljnega dela strokovnjakov s področja izobraževanja<br />
odraslih. Po začetnem raziskovalnem in eksperimentalnem obdobju dveh let obstaja<br />
univerza že šestindvajset let. Devetintrideset Univerz za tretje življenjsko obdobje je<br />
razpršenih po vsej državi, v mestih in manjših krajih, te pa združujejo predvsem starejše<br />
slušatelje nad petdeset let pa tudi mentorje in različne sodelavce, predstavnike tudi drugih<br />
generacij. Vsi so si v medsebojno pomoč. Vsak opravlja svoje naloge, vendar imajo vsi cilj,<br />
pridobiti znanje, strukturirati si čas in ustvariti si socialne vezi, izboljšati družbeni,<br />
psihološki, politični in gospodarski položaj starejših odraslih. Njeno delovanje temelji na<br />
skupnem učenju, soodgovornosti in prostovoljnem delu slušateljev, mentorjev in sodelavcev<br />
univerze. 51<br />
Za Univerzo za tretje življenjsko obdobje lahko rečemo tudi, da je nacionalni<br />
medgeneracijski projekt, saj se na njej srečujejo različne generacije mladih, srednje starih in<br />
različne generacije starih. Srečujejo se in skupaj študirajo ljudje iz različnih socialnih okolij<br />
in poklicev. Veliko ljudi tu z vrstniki pa tudi z mlajšimi deli svoje vrednote, oživlja znanje,<br />
ki so si ga ljudje pridobili v prejšnjih življenjskih obdobjih, in ga dopolnjujejo ali pa<br />
odkrivajo povsem nova področja. (Findeisen 2006, str. 10)<br />
Univerza za tretje življenjsko obdobje je nevladna in neprofitna organizacija, s<br />
prostovoljnim delom podprta organizacija, ki je namenjena izobraževanju in razvoju<br />
starejših odraslih. Osnovno poslanstvo Univerze za tretje življenjsko obdobje je integracija<br />
starejših odraslih v družbo. Namen Univerze za tretje življenjsko obdobje je razvijati<br />
izobraževanje starejši odraslih za njihovo osebnostno rast, razumevanje lastnega položaja v<br />
družbi ter za dejavno delovanje v družbi v dobro vseh rodov.<br />
Interesi starejši odraslih za obisk univerze so različni. Opravljene študije so pokazale, da to<br />
ni le povečanje obsega prostega časa ali sprememba načina življenja. (Kolbezen 2001 v<br />
Šantej 2003). Velikokrat se za študij odločijo iz razloga, ki leži globoko v preteklosti. Gre<br />
51 http://www.univerzazatretjeobd-drustvo.si<br />
52
za t.i. nadomestno učenje; veliko je takšnih študentov, ki so si neko znanje želeli že v<br />
preteklosti ali skozi celo življenje in si ga iz takšnih in drugačnih razlogov niso (znali)<br />
usvojiti ali si ga privoščiti. Mnogi si želijo svoje že obstoječe znanje obnoviti, nadgraditi.<br />
Močan interes za izobraževanje gre pripisati tudi želji po izboljšanju odnosov z domačimi<br />
(člani družine) ali za pomoč domačim. Starejši odrasli si velikokrat želijo bolje razumeti<br />
sebe in družbo nasploh, dogajanja okoli sebe, biti v stiku z drugimi generacijami. (Šantej<br />
2003, str. 18 - 24)<br />
Prav takšni motivi vključevanja starejši odraslih na univerzo so dobra podlaga za gradnjo<br />
socialnega kapitala. Želja po združevanju, po spoznavanju novih ljudi, njihovih navad, želja<br />
po druženju in medsebojnem zaupanju je temelj ustvarjanja novih (ali obnavljanja starih)<br />
socialnih vezi. Lahko rečemo, da se na Univerzi za tretje življenjsko obdobje se ustvarja<br />
socialni kapital.<br />
Findeisen (2006, str. 10) opredeljuje univerzo ne samo kot obliko medgeneracijskega<br />
delovanja, ampak tudi kot pomembno obliko socialnega kapitala. Odnosi, zgrajeni na<br />
podlagi izmenjave znanja, izkušenj in kulture štejejo.<br />
Študij in učenje na Univerzi za tretje življenjsko obdobje je organiziran na več načinov.<br />
Temeljna oblika so študijski krožki 52 . Poleg teh, na univerzi potekajo tudi predavanja,<br />
delavnice, izobraževalni tabori, terensko in raziskovalno delo, poletna univerza. (Findeisen<br />
2001, Univerza za …) Uveljavljajo tudi druge (drugačne) izobraževalne oblike kot so<br />
različne tematske učne delavnice, učenje v parih, raziskovalno in sodelovalno učenje,<br />
samostojno, reševanje problemskih nalog (tako življenjskih kot študijskih) ter učenje z<br />
delovanjem.<br />
52 Študijski krožki so kot oblika neformalnega izobraževanja odraslih oblika, ki je najbližja življenju. So oblika<br />
neformalnega učenja, v kateri se zbirajo ljudje, ki se želijo nečesa novega naučiti o določeni temi, se družiti in narediti<br />
nekaj koristnega za svoj kraj in druge ljudi. (http://www.drustvo-interes.si/izobrazevanje/studijski_krozki.htm, pridobljeno<br />
25.11.2008)<br />
Poleg mentorja so vir učenja tudi slušatelji, ki sami s svojimi izkušnjami, znanjem, odkrivanjem in kulturo sodelujejo in<br />
dopolnjujejo medsebojno učenje. Študijski krožek, kot oblika skupinskega izobraževanja, je izvirno nastala okoli leta 1900<br />
na Švedskem.<br />
53
Izobraževalna srečanja praviloma potekajo enkrat na teden, po dve ali tri pedagoške ure<br />
skupaj, kontinuirano skozi vse študijsko leto, ki se začne v začetku oktobra in konča maja<br />
naslednjega koledarskega leta. Če je le mogoče, študijske skupine svoje učenje na koncu<br />
predstavijo z raznolikimi t.i. študijski nasledki; to so lahko razstave, prevodi, literarni<br />
večeri, razne oddaje, priprava študijskih izletov, raznih projektov, objava raziskovalnih<br />
rezultatov, sodelovanje z različnimi društvi. 53 Vsaka od teh učnih skupin ima več ciljev:<br />
osebnostno rast udeležencev (in mentorja), izboljšanje identitete starejši odraslih, krepitev<br />
samozavesti in vzpodbuda za vključevanje v družbo, uveljavitev predhodnega znanja,<br />
izkušenj in kulture ter pridobitev novega znanja za spreminjajoče se družbene vloge in za<br />
razumevanje družbenega okolja ter povezovanje z njim.<br />
Področja delovanja univerze so zelo raznolika in široka:<br />
• izobraževanje starejši odraslih, kontinuirane študijske dejavnosti<br />
• predupokojitveno izobraževanje v sodelovanju z Gerontološkim društvom Slovenije<br />
• izobraževanje starejših odraslih za samozaposlitev<br />
• izobraževanje starejših odraslih za prostovoljno delo<br />
• izobraževanje starejših odraslih za prispevanje k lokalnemu razvoju<br />
• izobraževanje starejših odraslih in javnosti za spreminjanje položaja starejših<br />
odraslih v družbi in za dejavno sožitje z drugimi generacijami<br />
• svetovanje starejšim odraslim za življenje in reševanje življenjskih vprašanj<br />
• izobraževanje za razvoj novih univerz za tretje življenjsko obdobje<br />
• izobraževanje mentorjev starejši odraslih<br />
• izobraževanje strokovnjakov s področja socialnega varstva in drugih strokovnjakov<br />
v povezavi z vprašanji starejših odraslih ljudi<br />
53 http://www.univerza zatretjeobd-drustvo.si<br />
54
• izobraževanje starejših odraslih delavcev, delodajalcev in javnosti za spreminjanje<br />
položaja starejših odraslih delavcev<br />
• povezovanje z evropskimi partnerji v projektih razvoja izobraževanja starejši<br />
odraslih<br />
• povezovanje s sorodnimi ustanovami doma in v tujini<br />
• študijske izmenjave slušateljev<br />
• projekti izobraževalnega in kulturnega turizma 54<br />
• projekt Kulturni mediatorji v slovenskih muzejih<br />
• povezovanje z nevladnimi organizacijami za razvoj civilne družbe<br />
• založniška dejavnost<br />
• razvojno raziskovalna dejavnost<br />
• mentorstvo mladim raziskovalcem in študentom<br />
• priprava strokovnih posvetov. (Šantej 2003, str. 18 – 24)<br />
Poleg kognitivnih ciljev v izobraževanju imajo starejši odrasli še druge cilje. Glavni namen<br />
univerze je, da starejše odgovorno in dejavno poveže s skupnostjo ali družbenim okoljem,<br />
da to okolje znova postane njihov svet. Odgovornost (zase in za druge), samoorganizacija in<br />
avtonomnost so ključnega pomena pri (ponovnem) vključevanju v družbo (družbeno<br />
integracijo) v tem življenjskem obdobju. S pomočjo izobraževanja naj bi starejši odrasli v<br />
odnose vstopali bolj pozitivno. Gre za odgovorne odnose, ki se ustvarjajo tako med študenti<br />
samimi kot med študenti in mentorjem. »V odgovornih odnosih se starejši odrasli srečujejo<br />
z drugačnostjo drugega, kar je tudi temeljni pogoj za učenje in ustvarjalnost.« (Findeisen<br />
1999, str. 217) Kadar pri organizaciji svojega znanja sodelujemo sami, takrat se učimo bolj<br />
54 Kulturni turizem je tista vrsta turizma, »pri kateri gre predvsem za širjenje splošne razgledanosti, za pridobivanje znanj<br />
in željo po čustvenem doživljanju ob odkrivanju dediščine in ozemlja, ki vsebuje prvine kulturne dediščine«. (Findeisen<br />
2001, str. 183)<br />
55
spontano in brez zadržkov. V izobraževanju odraslih skušamo razviti »kulturo odgovornosti<br />
v nasprotju s kulturo ubogljivosti, ki ji ljudje pripadamo skozi večino svojega življenja«.<br />
»Samostojnost in organiziranost v izobraževanju starejših odraslih je naravna posledica<br />
odgovornosti, ki jo največkrat vzpodbudita mentor in animator skupine.« (prav tam, str.<br />
220)<br />
Slovenska univerza za tretje življenjsko obdobje je tudi pestro mednarodno aktivna. Stike<br />
navezuje povsod po Evropi. Je tudi ustanovna članica mreže evropskih univerz LILL 55 pri<br />
Centru Zawiw redne Univerze v Ulmu. Nekatere povezave so stalno aktivne, druge le<br />
občasno. 56<br />
55 »learning in later life«<br />
56 http://www.univerzazatretjeobd-drustvo.si/mednarodnadejavnost.htm<br />
56
4. Analiza socialnega kapitala na Univerzi za tretje življenjsko obdobje<br />
4.1. Opredelitev raziskovalnega problema in raziskovalnih vprašanj<br />
Prebivalstvo se v razvitejših delih sveta stara, kar pomeni, da bo v prihodnosti starejši<br />
odraslih ljudi vse več, mladih pa vse manj. Spremenjena podoba prebivalstva od družbe<br />
zahteva spremembe. Vse te spremembe pa potrebujejo odgovor tudi na področju<br />
izobraževanja odraslih. Imeli bomo opravka z velikim številom upokojencev, ki so svojo pot<br />
na trgu dela že zaključili. Kar pa ne pomeni, da v družbi ne želijo več sodelovati in dejavno<br />
prispevati k njenemu razvoju in dobrobiti. Gradnja dobrih medsebojnih odnosov vsekakor<br />
prispeva k družbeni rasti – tako ekonomski kot socialni. Močnejši kot je socialni kapital,<br />
bolj je družba vzajemno močna, harmonično povezana. Združevanje ljudi na vseh področjih<br />
posameznikovega življenja pomembno pripomore k boljšemu počutju posameznika in<br />
posledično k njegovi višji funkcionalnosti znotraj (in navzven) njegovega socialnega<br />
omrežja.<br />
Za lažje vključevanje in dejavno sodelovanje v družbi je pomembno tudi kako so starejši<br />
odrasli vključeni v »svojo« družbo, v svet, ki jih obkroža. Predvidevamo, da je za starejše,<br />
še preden se vključijo v sodelovanje z drugimi generacijami, predvsem pomembno, kakšne<br />
imajo odnose (če jih imajo) s svojimi vrstniki in ljudmi, ki jih obkrožajo v njihovem<br />
vsakdanu. Univerza za tretje življenjsko obdobje predstavlja precejšen del izobraževanja<br />
starejši odraslih ljudi. Starejši odrasli, ki se tu srečujejo svoje odnose gradijo na izmenjavi<br />
znanja, zaupanju in medsebojni povezanosti.<br />
V raziskavi ugotavljamo, kako obiskovanje univerze vpliva na socialno mrežo njenih<br />
slušateljev in kolikšen je ta vpliv znotraj študijskih skupin, in ali seže tudi navzven, v<br />
»drugo« družbeno polje starejših slušateljev. Zanima nas tudi, kaj je tisto najpomembnejše,<br />
kar jih motivira za obiskovanje univerze, kakšen je namen obiskovanja univerze, oziroma<br />
zakaj se na univerzo vračajo, in ali so se morda spremenili tudi oni sami.<br />
57
Raziskovalna vprašanja:<br />
1. Kako izobraževanje na Univerzi za tretje življenjsko obdobje vpliva na odnose in na<br />
širjenje socialne mreže slušateljev<br />
2. V kolikšni meri izobraževanje in socialno omrežje vplivata na transformiranje<br />
slušateljev univerze<br />
3. V kolikšni meri slušatelji zaupajo, komu in zakaj<br />
4. Kaj njihovo obiskovanje univerze pomeni za njihovo socialno okolje<br />
Raziskovalna vprašanja smo oblikovali izhajajoč iz literature o socialnem kapitalu in opisa<br />
različnih prvin tega; pa tudi na podlagi prvih pilotnih razgovorov, ki smo jih imeli s<br />
slušatelji ene same študijske skupine.<br />
58
4.2. Metodologija<br />
Metoda raziskovanja<br />
V diplomskem delu sem kot raziskovalno metodo uporabila obliko intervjuja s pomočjo<br />
odprtih vprašanj. Raziskovala sem stališča, mnenja in vedenja posameznikov ali skupin. To<br />
kvalitativno raziskovanje sem izvedla v obliki poglobljenega individualnega intervjuja. Z<br />
individualnimi pol-strukturiranimi intervjuji sem pridobila količinsko in kakovostno zelo<br />
obsežne informacije, ki so mi omogočili vpogled v posameznika in njegove predstave, s<br />
temi bogatimi empiričnimi podatki pa sem analizo lahko opravila relativno enostavno.<br />
Vse spraševanke so bile izredno sodelovalne in odprte za razpravo, zato je bilo občasno<br />
razmeroma težko slediti zastavljenim raziskovalnim vprašanjem, ampak sem s širšim<br />
obravnavanjem problematike dobila še boljši vpogled v stališča in poglede spraševancev.<br />
V obdobju od 25. marca do 10. aprila 2009 smo opravili intervjuje, in sicer polstrukturirane,<br />
s petimi spraševankami. Intervjuji so potekali individualno, v sproščenem<br />
vzdušju in so trajali od 50 do 70 minut. Opravljali smo jih na različnih krajih. V knjižnici in<br />
v kavarni, pri spraševanki na domu v Postojni in pri dveh doma v Ljubljani.<br />
Raziskovani vzorec<br />
V vzorec raziskovanja smo vključili pet spraševancev, pet žensk, ki so vse vključene v<br />
študijski krožek transakcijske analize oziroma medsebojnih odnosov. Rodile so se v<br />
obdobju od leta 1938 do leta 1949 in imajo od 60 do 71 let.<br />
Vse spraševanke so slušateljice iste študijske skupine na Univerzi za tretje življenjsko<br />
obdobje v Ljubljani in vse obiskujejo samo en študijski krožek. So pa že »stare« slušateljice<br />
univerze, saj jo obiskujejo že od 6 let do 12 let. Obiskovale so že vrsto različnih študijskih<br />
krožkov (oblikovanje gline, angleški jezik, geografija, risanje in slikanje, umetnostna<br />
zgodovina, španski jezik…).<br />
Dve spraševanki imata srednješolsko izobrazbo; poklica, ki sta jih opravljali sta bila vodja<br />
izvoza in kemijski tehnik. Dve spraševanki imata visoko izobrazbo in njuna zadnja poklica<br />
59
sta bila svetovalka v upravi podjetja in umetnostna oblikovalka (modno oblikovanje pletenin<br />
in tekstila), slednja je zaposlena kot samostojna podjetnica. Ena spraševanka ima magistrsko<br />
izobrazbo in sicer je magistra farmacije; zadnji poklic, ki ga je opravljala pa je bil<br />
samostojna strokovna sodelavka v farmacevtski industriji.<br />
Vsem spraševankam se zdi, da je bilo takrat, ko so bile one del formalnega izobraževanja,<br />
izobraževanje na splošno v družbi, pomembno. Nekaterim bolj, drugim manj, ena pa se ne<br />
spomni kaj je bilo v družbi pomembno, ve pa, da je bilo pomembno pri njih doma. Njihovi<br />
starši so opravljali različne poklice. Očetje so bili po poklicu upravnik knjižnice, receptor v<br />
hotelu, računovodja, kmet ter magister farmacije. Matere pa otroška negovalka,<br />
računovodkinja (kasneje tudi šivilja), fotografinja, gospodinja (kmetica, mama), umetnostna<br />
zgodovinarka.<br />
Tri spraševanke že od mladosti živijo v mestnem okolju, dve pa prihajata iz vasi. Od tega<br />
ena iz bogate kmečke družine, druga pa iz oddaljene kmetije.<br />
Zbiranje raziskovalnega gradiva in opis instrumenta<br />
Za metodo zbiranja empiričnega gradiva smo uporabili metodo spraševanja in sicer polstrukturirani/usmerjeni<br />
intervju. Metoda poteka v razgovoru s spraševancem, kjer<br />
spraševalec predstavi temo in usmerja pogovor v okviru vnaprej sestavljenih okvirnih<br />
vprašanj, ki so predmet problematike, spraševanec pa podaja svoje mnenje oz. razmišljanja<br />
na zastavljena vprašanja. Spraševalec poskuša s podvprašanji temo poglobiti oz. razjasniti<br />
posebnosti ali nejasnosti, hkrati pa preoblikuje morebitna že odgovorjena vprašanja, tako da<br />
pogovor teče gladko. Poznamo več vrst intervjujev, naš sodi med tematske intervjuje, saj<br />
smo z njim želeli pridobiti podatke spraševanca o določeni temi.<br />
Pred intervjujem smo spraševancu razložili, da gre za raziskavo, kjer potrebujemo njegovo<br />
sodelovanje za kakovostno izvedbo raziskave. Pridobili smo tudi njihova soglasja za<br />
snemanje intervjuja, saj nam le to omogoča kasnejšo obdelavo podatkov. Poudarili smo tudi<br />
anonimnost raziskave, kar je pustilo spraševancem več svobode pri odgovarjanju, zaradi<br />
česar so bili odgovori konkretnejši, bolj detajlni in s tem naši podatki kakovostnejši.<br />
Pred intervjujem smo imeli pripravljena okvirna vprašanja, predvsem odprtega tipa, ki smo<br />
jih kasneje uporabili za usmerjanje razgovora. Vsekakor pa je bil razgovor voden bolj v<br />
60
sproščenem ozračju, kar je intervjuvancem omogočalo podajanje neobremenjenih in pristnih<br />
odgovorov. Za tehnično izvedbo intervjuja smo uporabili digitalni snemalnik, ki je bil pri<br />
razgovoru povsem nemoteč, kar je spraševalcu in spraševancu omogočilo neoviran potek<br />
razgovora, nam pa kasnejšo analizo podatkov.<br />
Priprava podatkov in analiza<br />
Osnovno empirično gradivo (zapise intervjujev) smo prepisali (transkribirali) in uredili. Pri<br />
prepisovanju smo pustili na desni strani širši rob, kamor smo vpisovali kode (pojme). Ti<br />
zapisi intervjujev so bili izhodišče za analizo. Zapise smo nato razčlenili in tako dobili enote<br />
kodiranja. Za enoto kodiranja smo izbrali frazo, misel, stavek ali odstavek. Dele besedila<br />
smo izpustili, kajti nekateri deli besedila so bili irelevantni za namen raziskave, preostale<br />
dele besedila pa smo podčrtali in oštevilčili z zaporednimi številkami, da smo lahko pozneje<br />
povezali pojem, ki smo ga pripisali, z deli besedila, na katere se je nanašal. Pri oblikovanju<br />
pojmov smo uporabili odprto kodiranje; posameznim delom besedila smo pripisali izraze za<br />
pojme, za katere smo menili, da jim najbolje ustrezajo. Besedila, ki smo jim pripisali isti<br />
pojem, smo zbrali skupaj in tako organizirali podatke. Sorodne pojme smo nato združili v<br />
kategorije in jih tudi poimenovali. Uporabili smo postopek kategoriziranja in tako dali isto<br />
ime več različnim opisom, v katerih smo prepoznali isto potezo. (Mesec 1998, str. 104–105)<br />
Pri kvalitativnem raziskovanju uresničujemo načelo preverljivosti, tako da podrobno<br />
opišemo celoten postopek raziskave, še posebej postopek analize, v kateri oblikujemo pojme<br />
in ugotavljamo pravilnosti ter vzorce ravnanja, doživljanja in interakcij. V kvalitativni<br />
raziskavi je pomembno tudi dokazovanje in postopna graditev pojmov iz empiričnega<br />
gradiva – torej opišemo pot do končnih ugotovitev in svoja postopoma razvijajoča se<br />
razmišljanja; opazovanja opišemo v nastajanju in vsako ugotovitev podkrepimo z<br />
argumenti. Tako na osnovi kvalitativnega empiričnega gradiva izdelamo postopke<br />
argumentiranega sklepanja. V kvalitativni raziskavi tudi jasno in razvidno opišemo postopke<br />
sklepanja in postopnega abstrahiranja pojmov različni ravni abstraktnosti iz empiričnega<br />
gradiva. (Mesec 1998, str. 45–46)<br />
61
5. Ugotovitve in interpretacija<br />
Zdi se pomembno poudariti, da so spraševanke na vsa vprašanja povezana z Univerzo za<br />
tretje življenjsko obdobje, odgovarjala z izjemno pozitivnim pristopom, navdušeno, z<br />
veseljem, na način, » da je to pa res dobra stvar«.<br />
Vpliv univerze na odnose in širjenje socialne mreže<br />
Odgovori spraševank večinoma potrjujejo, da se z obiskovanjem Univerze za tretje<br />
življenjsko obdobje, širi njihova socialna mreža in odnosi z ljudmi izboljšujejo. Odnosi s<br />
»sošolci« so prijateljsko sodelovalni, na univerzi se počutijo dobro, prijetno in sproščeno.<br />
Na univerzi se v študijskih krožkih rojevajo primarne socialne skupine, pletejo se socialna<br />
omrežja, ki se lahko razširijo v nova, vzpostavlja se povezovanje (angl. bonding), saj se<br />
izrazi kot odnos med ljudmi s podobnimi življenjskimi situacijami, položajem upokojenca.<br />
Dopuščamo, da je študijska skupina transakcijske analize k odnosom bolj obrnjena kot<br />
druge in da to pomaga ustvariti primarno socialno skupino hitreje kot pri drugih<br />
izobraževalnih tematikah.<br />
Intervjuji so pokazali, da so slušatelji med seboj povezani in da si pomagajo pri dajanju<br />
nasvetov, tako praktičnih kot svetovalnih. Ljudje, ki so jih spraševanci na univerzi spoznali,<br />
so jim pomagali priti v stik tudi z drugimi ljudmi. Kadar kdo potrebuje kakšen nasvet, na<br />
koga se obrniti in podobno, si med seboj svetujejo in priporočajo:<br />
»…sigurno mi je kdo kdaj povedal za koga, ki kaj ve ali pa kaj zna…«<br />
»…sem pa jaz povedala že velikokrat komu, na koga se lahko obrne, kam lahko povpraša za<br />
kakšno zadevo…«<br />
»…ko je bil ta sejem Narava in zdravje, smo šli, pa so nam potem povedali, kdo lahko kje<br />
kaj dobi…spoznaš različne ljudi, pa če kaj potrebuješ...».<br />
S tem, da izmenjujejo informacije o morebitnih storitvah, se njihova socialna mreža širi<br />
navzven. Kot smo predvidevali, so slušatelji željni menjati svoje dobre izkušnje tudi z<br />
drugimi, z veseljem svetujejo in vstopajo v simetrične odnose z drugimi.<br />
62
Samo ena od spraševank je izrazila mnenje, da nikoli ni prišla v stik s kom drugim z<br />
Univerze, preko ljudi na Univerzi:<br />
»… ne…«, »…ne bi vedela, ne spomnim se…ampak mislm da ne…«.<br />
Lahko sklepamo, da se informacije o obstoju univerze zadovoljivo širijo med tiste, ki jim<br />
pridejo prav. Za univerzo so spraševanke izvedele od ljudi, ki so na univerzo že prej<br />
prihajali:<br />
»…na jogi, od kolegice…pa tudi od moje sestrične…«<br />
»…poznam dosti ljudi…že prejšnji sodelavci so jo omenjali…«.<br />
Ali pa iz tiskanih medijev:<br />
»…pravzaprav iz enega članka v časopisu…že kar nekaj let nazaj…«, »…povedal mi za<br />
univerzo mi ni nihče, mislim, da sem to nekje zasledila v tisku…«.<br />
Za Univerzo za tretje življenjsko obdobje je pomembno, da je vidna. To je tudi način, da<br />
postaja velika in to je tudi način, da socialni kapital postaja velik. Pojavno bistvo (vsake)<br />
oblike kapitala je v tem, da bolj ko je viden, večji je in ko je večji, je tudi bolj viden.<br />
Tisti slušatelji, ki univerzo obiskujejo že dalj časa, so svoje zadovoljstvo z njo uspešno<br />
razširili v socialni krog potencialnih prihodnjih slušateljev. To potrjujejo odgovori<br />
spraševank, ki so za univerzo izvedele od slušateljev, ki so na univerzo že prej prihajali.<br />
Hkrati pa je takšno širjenje informacij tudi v skladu z vsakdanjo ljudsko modrostjo, ki pravi,<br />
da dober glas seže v deveto vas.<br />
Delo in poslanstvo Univerze za tretje življenjsko obdobje se v medijih vedno bolj<br />
predstavlja. Kot je razvidno iz intervjujev, veliko ljudi svojo prvo informacijo o obstoju<br />
univerze dobi prav tam. Članki profesorjev, mentorjev, slušateljev, rezultati dela, vabila na<br />
razstave, poročanja z delavnic, opis študijskih krožkov ali pa samo splošne predstavitve<br />
univerze pripomorejo k osveščanju ciljne publike in odgovori naših spraševank so potrdili,<br />
da je temu tako.<br />
Kar nekaj slušateljev univerze prihaja na predavanja še ko so zaposleni. S tem morda želijo<br />
omiliti stresen prehod s trga dela v upokojitveno obdobje, ciljno naravnati svoj prosti čas,<br />
ustvariti nova socialna omrežja za čas »po«… Tako se socialno omrežje ne omejuje samo na<br />
63
službo in sodelavce, ampak se v takih primerih širi tudi že na področje, ki je za enkrat še v<br />
prihodnosti.<br />
Ena spraševanka je začela univerzo obiskovati že kot zaposlena:<br />
»…začela sem hoditi že ko sem bila še zaposlena…«.<br />
Na vprašanje, če so tudi oni komu priporočali obisk univerze, so vse spraševanke odgovorile<br />
pritrdilno, ena je povedala celo kam hodijo tiste, ki jih je ona »pripeljala«:<br />
»…ja, sem priporočala…«<br />
»…ja recimo, ta moja sošolka še iz srednje, ki hodi na angleščino recimo...«<br />
»...dve gospe sta šli potem na umetnostno zgodovino…«<br />
»...ja, seveda sem…priporočam vsem, ki me kdaj kaj vprašajo…pa tudi pri planincih sem<br />
povedala…«.<br />
To, da univerzo priporočajo tudi drugim, je pokazatelj, da je univerza privlačna iz različnih<br />
razlogov.<br />
Ena izmed spraševank je povedala, da se včasih »boji« priporočati univerzo ljudem, da jih<br />
ne bi spravila v neprijeten položaj češ, da ni morda mislili, da ima slabo mnenje o njihovem<br />
znanju:<br />
«...samo to je tako, če nekoga nekaj ne zanima…če bi komurkoli rekli, bi si lahko mislil, ali<br />
še ne znam dovolj pa tako…a nisem že dovolj pameten…«.<br />
Odgovor priča o tem, da ljudje dobronamerno informacijo ali nasvet lahko sprejmejo na<br />
različne načine. Ni nujno, da je vsak odziv pozitiven, zato morda previdnost ni odveč;<br />
predvsem pa prihodnjemu slušatelju.<br />
Poleg pridobivanja novega znanja in ciljno porabljenega časa, je bil razlog zakaj hodijo na<br />
univerzo tudi, da gredo ven oziroma:<br />
»...da se mi nekaj dogaja...«,<br />
in da jim je prijetno ter da spoznavajo nove ljudi:<br />
64
»…ker mi je univerza simpatična…človek lahko koristno čas porabi…da nekaj novega sliši,<br />
pa da druge ljudi spozna…tudi takim recimo, ki še niso upokojeni povem, da je to<br />
dobro…ker mogoče ne vedo…«<br />
»…vedno rečem, da je to ena super zadeva, pa ne glede na razlog zakaj boš hodil…da imaš<br />
občutek da si nekam šel…«<br />
»…kadar le imam priložnost povem, da obstaja način kako izkoristiti čas…«.<br />
Nedvomno je razlog obiskovanja univerze potreba, po izstopu v javnost oziroma širjenju<br />
socialnega omrežja, četudi je včasih ta potreba nezavedna. To trdno potrjujejo tudi odgovori<br />
spraševank, ki univerzo priporočajo ostalim, z namenom spoznavanja novih ljudi ter<br />
pridobivanja novega znanja in spoznanj - tudi od slušateljev. Gotovo je pomemben razlog<br />
tudi koristna (u)poraba prostega časa, načinov za to je mnogo; če povzamemo, je univerza<br />
po mnenju spraševank sinonim za združitev prijetnega s koristnim.<br />
Prijetno počutje je eden izmed glavnih razlogov, da neki socialni skupini lahko pripadamo<br />
in da v njej vztrajamo. Občutek sprejemanja in sproščenost sta pogojena z medsebojno<br />
pripadnostjo in spoštovanjem. Socialni krog s takšnimi lastnostmi lahko optimalno deluje,<br />
člani med seboj sodelujejo ter svoje znanje in vrline širijo tudi navzven, v druge socialna<br />
okolja, ki so kakorkoli povezana z obstoječo skupnostjo. Odgovori spraševank so potrdili,<br />
da se v svoji študijski skupini počutijo prijetno, sproščeno in da se imajo dobro, kar ustreza<br />
širitvi socialne mreže. Kadar odnosi niso dobri, se mreža ne širi.<br />
»…se zelo dobro počutim, zato ker mi je prijazno…«<br />
»…ja dobro mi je, sproščeni smo…kakor sem že rekla…«<br />
»…ja seveda, sigurno se zelo dobro počutim…«<br />
»…ja čist v redu je…sicer v mejah »pričakovanega«…dobro je…«.<br />
Dobro se počutijo tudi zaradi občutka identifikacije in »delitve« podobnih skrbi, problemov.<br />
Možnost primerjave svoje življenjske poti ali osebnih prepričanj in mnenj z drugimi, se je<br />
izkazala tudi kot razlog dobrega počutja v študijski skupini. Občutek poistovetenja z<br />
drugimi in odkritje podobnosti in razlik slušateljem vliva občutek sprejetosti ter možnost<br />
izmenjave mnenj in nasvetov.<br />
65
»…ja seveda da se…mogoče zaradi tega, ker vidm, da imajo tudi druge podobne probleme,<br />
da nihče ni brez…ta občutek ko se primerjaš…«<br />
Mnenja o tem, ali so na univerzi spoznali kakšnega človeka, ki jim je postal bližnji so precej<br />
deljena, a vendar enaka; prijateljstvo in medsebojna povezanost, vsaj v času, ko se družijo<br />
na predavanjih ali na kavi po predavanjih. Prav bližnjega niso spoznale, a si na univerzi med<br />
seboj zaupajo na splošno:<br />
»…nasploh si zaupamo med sabo…«.<br />
Medsebojno zaupanje je kot temelj izražanja prisotnosti socialnega kapitala na univerzi<br />
nedvomno prisotno.<br />
Ena od spraševank pravi, da so s sošolkami postale prijateljice tudi zasebno; če se že ne<br />
videvajo, pa so stalno v stikih preko elektronske pošte:<br />
»…te kolegice ko hodimo skupaj, to si neprestano dopisujemo, preko računalnika…si<br />
pošiljamo razne šale pa novosti…saj smo kolegice, ne samo na tretji univerzi, ampak<br />
zasebno tudi…«.<br />
Slušatelji se torej družijo na različne načine tudi izven univerze.<br />
Odgovor spraševanke potrjuje dobre odnose in širjenje socialne mreže prek univerze, tudi<br />
ko niso več sošolci:<br />
»…recimo ravno sedajle…sem srečala eno gospo ki sva skupaj na angleščino hodile…in sva<br />
se objeli, poklepetali, kako si kej…in z eno gospo, ki ne hodi več, se tudi večkrat srečava in<br />
greva na kavo…«.<br />
Socialne vezi, ki so nastale na univerzi so močne in se ohranjajo tudi vnaprej.<br />
O pomembnosti druženja tudi po predavanjih za vzpostavitev boljših odnosov priča tudi<br />
odgovor, ki sicer pravi, da na univerzi ni spoznala bližnjega, a vendar ne izključuje te<br />
možnosti. Prav tako opozori na verjetnost »zaprtih odnosov« pri starejši odrasli populaciji.<br />
Pravi, da starejši ko si, težje naj bi širil svoj krog prijateljev in ostajaš pri ljudeh, ki jih<br />
poznaš že dalj časa:<br />
»…nisem spoznala bližnjega…saj mogoče ravno zaradi tega, ker jaz grem ponavadi domov<br />
s predavanja…druge se še družijo…sigurno so prijateljice…saj ne rečem da ne bi mogla<br />
66
iti prijateljica s kakšno, samo je tako, starejši kot si…bolj ti je všeč družba takih ljudi, ki<br />
jih že dalj časa poznaš…vsak ima tisti neki svoj krog…«.<br />
Ena od spraševank pa je na univerzi spoznala prav posebnega človeka, ki ji v življenju<br />
veliko (največ) pomeni in sta od takrat, z medsebojnim spoštovanjem, nerazdružljivi<br />
prijateljici. Pravi:<br />
»…ja to pa ja…Ivica moja…ki mi je kot mama, mislim prjateljce sva, imenitna gospa<br />
je…tako srčen človek…«.<br />
Intervjuji so pokazali, da se slušatelji med seboj socialno povezujejo in si zaupajo.<br />
Prijateljske vezi in poznanstva, ustvarjena na univerzi, trajajo tudi še po tem, ko slušatelj<br />
morebiti preneha z obiskovanjem univerze.<br />
Nekatere spraševanke opravljajo prostovoljno delo:<br />
»…prostovoljno delo z veseljem opravljam, na Karitasu sem ja…«<br />
»…ja prostovoljno tako, da plačujemo članarino…«,<br />
kar pomeni, da se njihov krog ljudi širi tudi v prostovoljske sfere. Ena od spraševank je<br />
prostovoljno delo opustila zaradi nestrokovnosti skupine s katero je delala, hkrati pa izraža<br />
skepso kar se tiče prostovoljnega dela pri velikih institucijah kot sta Karitas in Rdeči Križ:<br />
»…pri Rdečem Križu ali pa Karitasu sigurno ne…sem pa delala ene dve leti pri Tvoj<br />
telefon…«.<br />
Negativnost do organizirane oblike prostovoljnega dela se je pokazala tudi pri drugih<br />
spraševankah:<br />
»…Hospic pa te zadeve ne…to pa jaz nisem za to…«.<br />
Prostovoljnega dela ne opravljajo iz različnih razlogov. Preobremenjenost z delom do sedaj<br />
v življenju oziroma želja po prostem času:<br />
»…ne, načelno ne…sem imela zelo težko življenje…mislim da imam lahko sama svojih 5<br />
minut za sebe…mislim da sem izpolnila svojo mero prostovoljnega dela…vedno sem morala<br />
za druge živeti…in rečem temu hvala ne…«,<br />
67
občutek fizične nezmožnosti in spolno razlikovanje. Gospa sicer dopušča možnost<br />
občasnega prostovoljnega dela, a se za to ne čuti sposobno:<br />
»…bi se verjetno našlo kaj…bi recimo kakšni ženski pomagala kaj, moškim ne…da ji kaj<br />
skuham ali pa družbo delam…fizično tudi nisem tako močna…se ne čutim sposobno…«.<br />
Torej, prostovoljno delo spraševanke sprejemajo različno. Lahko rečemo, da ima vsaka<br />
svoje razloge za ali proti.<br />
Občasno plačano delo bi več ali manj vse spraševanke z veseljem opravljale, kar kaže na<br />
željo po ponovni vrnitvi na trg dela, vsaj za nekaj ur dnevno:<br />
»…prav gotovo bi, z veseljem opravljala plačano delo…«<br />
»…z največjim veseljem…delala bi kakšne štiri urice na dan…«<br />
»…bi šla tudi kaj delat' še…«<br />
»…tudi na to sem že mislila…ja seveda bi kaj delala…«.<br />
Poleg zasluženega denarja, sta razloga zakaj bi opravljale plačano delo, tudi družba,<br />
izkoriščen čas in primanjkljaji, zaradi navade, da je treba delati:<br />
• finančni razlog (motiv): »…manjka mi denarja…«, »…samo s penzijo si ne morem<br />
zadovoljiti vseh potreb ki jih imam…da bi imela za smetano na kavi…«, »…te knjige<br />
kupujem stalno in s penzijo je to tako, zelo na tanko…«<br />
• druženje in izkoriščen čas: »…preveč je časa…dobro je da sem nekako v družbi…«<br />
• pogrešanje dela: »…manjka mi to da ne delam…«.<br />
Prvi razlog, zakaj bi opravljale plačano delo je seveda finančna okrepitev, saj s povprečnimi<br />
mesečnimi prihodki ne morejo v celoti zadovoljiti svojih potreb. Predvsem je pomembno,<br />
da se slušatelji čutijo sposobne opravljati družbeno (in osebno) koristno plačano delo.<br />
Odgovori potrjujejo, da starejši odrasli z upokojitvijo niso za v »staro šaro« in nesposobni<br />
za vsakršno delo, temveč so pomemben del prebivalstvene slike, katerega bi bilo potrebno<br />
uporabiti in omogočiti vrnitev na trg dela (seveda pod določenimi pogoji), če si starejši<br />
odrasli tega želijo.<br />
Zakaj plačanega dela ne bi opravljale, so utemeljile z različnimi razlogi.<br />
68
Ena spraševana je upokojena invalidsko in si zaradi tega ne upa delati plačanega dela:<br />
»…si pravzaprav ne upam tako začeti tega, k jst sem na invalidski penziji, pa me je mal<br />
strah, da bi mi mogoče to tudi odvzeli potem…«.<br />
Druga je bila skeptična glede plačanega dela z razlogom prevelike odgovornosti, fizične<br />
nezmožnosti in plačevanja davkov:<br />
»…samo potem je treba dohodnino plačat…plačano delo je obveznost…kakšen dan se<br />
zjutraj zbudim s tako migreno…tukaj potem jaz raje rečem ne…«.<br />
Invalidska upokojitev je samozadosten razlog zakaj spraševanka plačanega dela ne opravlja,<br />
četudi se zanj čuti sposobno. Fizična nemoč je realna slika, ki jo o sebi vidi spraševanka.<br />
Zdi se ji neodgovorno sprejemati plačano delo, če že v naprej ve, da verjetno le-tega ne bi<br />
bila sposobna opravljati.<br />
Ena od spraševank pa še vedno opravlja plačano delo; nadaljuje svojo obrt, ker ne pozna<br />
nikogar ki bi to delo opravljal (očitno pove, da ji je to v veselje, ne v breme) in ima tudi<br />
svoje mnenje kar se tiče plačila:<br />
»…ker me niso spustili iz svojih krempljev…ker ni nikogar ki bi to delal…kar se tiče pa dela<br />
za denar…če bi bilo meni v zadovoljstvo ne bi zahtevala denarja…ker je dobro nekaj<br />
koristnega delat…«.<br />
Gospa praktično dokazuje, da tudi upokojenec lahko opravlja (plačano) delo, seveda če si<br />
tega želi in če je za to sposoben. Nadaljuje svojo obrt in namerava to početi dokler bo lahko.<br />
Povezovanje in sodelovanje ljudi med seboj, na temelju medsebojnega zaupanja, z<br />
namenom, da bi dosegli večjo funkcionalnost družbe - tako socialno kakor tudi ekonomsko<br />
funkcionalnost - sta poglavitni prvini socialnega kapitala. V družbah z bogatim socialnim<br />
kapitalom se ljudje počutijo dobro, varno in udobno.<br />
Univerza za tretje življenjsko obdobje je nevladna organizacija in je pomembna oblika<br />
socialnega kapitala. Ima prvine socialnega kapitala kot so medsebojna pomoč, solidarnost,<br />
dobri medsebojni odnosi, razmerja znotraj študijske skupine se širijo navzven, študijska<br />
skupina deluje kot primarna socialna skupina, ki temelji na zaupanju. Pravila in norme, pa<br />
tudi pričakovanja članov socialnega omrežja se širijo navzven v druga socialna omrežja še<br />
69
zaposlenih in prihodnjih slušateljev. Zdi se, da so posamezna socialna omrežja, denimo<br />
študijski krožki na univerzi mikro raven, ki se zrcali na makro ravni. Kar se dogaja v<br />
študijskem krožku se dogaja tudi širše v družbi. Na makro ravni se pod vplivom evropske<br />
politike budijo želje in možnosti za zaposlovanje starejših. Tudi na mikro ravni so starejši<br />
pripravljeni opravljati plačano delo. Na mikro ravni ni nagnjenja do prostovoljnega dela, ker<br />
prostovoljno delo tudi na makro ravni v nekdanjih socialističnih državah ni vrednota.<br />
Starejši so zvečine prepričani, da je prostovoljno delo dajanje. Tega ne bi hoteli. Pa tudi<br />
zaupanja nimajo v velike družbene sisteme, kar je ob številnih socialnih situacijah povsem<br />
razumljivo. Zaupanje obstaja na mikro ravni.<br />
Slušatelji univerze se povezujejo med seboj in sodelujejo na temelju medsebojnega<br />
zaupanja. Poskušajo doseči večjo funkcionalnost, tako socialno kakor tudi ekonomsko.<br />
Na čem se gradi socialni kapital univerze<br />
Slušateljem je na univerzi najpomembnejših več stvari. Lahko strnemo, da so glavni razlogi<br />
zakaj univerzo obiskujejo in se tja vračajo, znanje, medsebojni odnosi in dobro počutje. To<br />
potrjuje, da Univerza za tretje življenjsko obdobje ustvarja okolje bogato z znanjem,<br />
socialnimi vezmi, zaupanjem, dobrim počutjem…torej, s socialnim kapitalom.<br />
Poleg interesa za študijsko temo so razlogi za obiskovanje univerze različni, pa vendar vsi s<br />
skupnima imenovalcema, znanje in druženje:<br />
»…psihologija me zelo zanima…pa tole glino sem zelo rada oblikovala…«<br />
»…psihologija pa te zadeve to je mene že od nekdaj zanimalo…«<br />
»…zato ker me je to zanimalo…«<br />
»…izpolni me, notranje me izpolni…«<br />
»…dober občutek ko nekaj narediš…«<br />
»...odhod od doma in druženje...«<br />
»…zato ker je ta tretja univerza super tudi zaradi druženja…da greš potem še na eno<br />
kavo…«<br />
70
»…pa da si v družbi, da nisi doma…«<br />
»…se mi zdi že to dobro, da greš od doma…da nekam greš…«<br />
»…da ni samo kavč in televizija…«<br />
»…hodim sicer za nadgradnjo znanja…«<br />
»…iz želje po znanju…iz želje po novih stvareh, po novih odkritjih…želim se neprestano<br />
izobraževat…«<br />
»…da se človek nekaj novega nauči…«<br />
»…iz zgolj radovednosti…sm zelo radovedna, neprestano raziskujem…«<br />
»…zato ker me je to zanimalo…«<br />
»…da si aktiven…da še malo »možgančke kravžlaš...«…da ne zakrniš…«<br />
»…mora se kaj dogajat ane, da človek ostane živ…«.<br />
Pomembna je tudi prilagojenost programa potrebam slušateljev:<br />
»…ni tako naporno, kot da bi se vpisala na originalni faks…«.<br />
Slušatelji z obiskovanjem univerze zadovoljijo svoje psihosocialne potrebe po znanju in<br />
druženju. Pomembna je tako nadgradnja že obstoječega znanja kot tudi pridobivanje<br />
novega. Že samo odhod od doma na univerzo vpliva na življenje slušateljev pozitivno, saj<br />
vnese v njihov vsakdan dogodek, ki se ga veselijo in jim strukturira čas. Eric Berne trdi, da<br />
je strukturiranje časa človekova temeljna potreba. Pomemben razlog obiskovanja univerze<br />
je tudi nadaljevanje miselne dejavnosti, z namenom ohranjanja tovrstnih sposobnosti.<br />
Spraševanke so potrdile, da je na univerzi pomembno tudi to, da je podajanje in prepletanje<br />
znanja prilagojeno njihovim sposobnostim; prenos znanja je primeren značilnostim ciljne<br />
publike.<br />
Ena od spraševank je poudarila, da univerzo obiskuje zgolj in samo zato, ker jo zanima<br />
znanje; univerze ne obiskuje zaradi družbe, ker je ima dovolj in tudi nikakor ne zaradi<br />
dolgčasa, ker ji časa že tako ali tako zmanjkuje:<br />
71
»…ne zaradi družbe, ki jo imam dovolj druge in tudi veliko drugih zanimanj…ne zato da ne<br />
bi imela kaj drugega za počet, nikakor ne iz dolgčasa…«.<br />
Zaupanje<br />
Zaupanje, kot temeljna prvina socialnega kapitala, se je v raziskavi pokazalo kot<br />
brezpogojno, v smislu medsebojnega zaupanja na Univerzi za tretje življenjsko obdobje, kar<br />
zopet potrjuje, da je univerza bogat vir socialnega kapitala. Vse spraševane slušateljice<br />
popolnoma zaupajo, tako vodstvu univerze:<br />
»…ja vodstvu univerze zaupam…«<br />
»…absolutno…sploh ne razmišljam da mu ne bi zaupala…«<br />
»…ja čist sigurno …drugače ne bi hodila tja…«<br />
»…ja zakaj pa ne bi…«<br />
»…to pa definitivno, seveda…drugače ne bi tko dobro delovala…«,<br />
kot mentorjem:<br />
»...mentorici seveda zaupam…«<br />
»…ja seveda…, ja ona je pa res enkratna…«<br />
»…ja to pa sploh…«<br />
»…absolutno da…«<br />
in sošolcem:<br />
»…ja kar zaupam sošolcem…«<br />
»…ja seveda…«<br />
»…zelo zelo zaupam…«<br />
»…ja popolnoma…«<br />
»…ja iskrene pa so, to pa mislim da so…«<br />
72
»…včasih prav vzpodbudi katero da začne govoriti…včasih smo strašno navdušene, včasih<br />
pa kar solzne…«.<br />
S sošolci se čutijo povezane:<br />
»…imam občutek da smo si čedalje bolj podobni…in se velik naučimo en od drugega…«,<br />
»…te gospe so zelo »fajn«, tako zelo odprte…tudi po predavanjih recimo, to kar so tam, so<br />
tudi po tem…se pravi, je zaupanje med nami, predvsem to…«<br />
»…odkar hodim nisem imela nikoli z nobeno nobenega problema…v nobenih slučajih…«.<br />
Razlogi zakaj zaupajo vodstvu univerze so različni:<br />
«…da en takšen velik pogon tako dobro »laufa«, jst mislim da je to edina možnost, da s<br />
srcem nekdo to dela…«<br />
»…zato ker sem zadovoljna…nimam slabih izkušenj...«<br />
»…vsako leto nas je več…zelo se trudijo…«<br />
»…sej se ogromno trudijo, ogromno delajo za nas…«<br />
prav tako za zaupanje mentorjem:<br />
»…ne vem zakaj, zaupam pač…«.<br />
Razloge zakaj si med seboj zaupajo je težje opredeliti. Spraševanke so takoj, brez<br />
premisleka vse po vrsti odgovorile, da zaupajo tako vodstvu univerze kot mentorjem in<br />
sošolcem. O razlogih, zakaj je temu tako, pa niso takoj vedele odgovora…preprosto<br />
»logično« jim je, da medsebojno zaupanje nedvomno obstaja.<br />
Intervjuji potrjujejo, da so slušateljem na univerzi najbolj všeč dobri medsebojni odnosi,<br />
neobveznost, medsebojno spoštovanje, povezanost, zaupanje, dobri občutki ter pridobivanje<br />
novega, teoretičnega in življenjskega znanja. Pridobljeno ali obogateno znanje lahko<br />
uporabljajo pri sodelovanju v raznih pogovorih, diskusijah.<br />
Znanje pa je tudi eden od dejavnikov krepitve samozavesti, tako se spraševanke počutijo<br />
bolj samozavestno, ni jim več nerodno postaviti se zase ali argumentirano zagovarjati svoje<br />
mnenje, če je to potrebno. Univerza za tretje življenjsko obdobje je tudi okolje polno znanja,<br />
dobrih medosebnih odnosov, zaupanja, krepitve osebnosti in s tem, socialnega kapitala:<br />
73
»…vglavnem imamo v razredu dobre odnose, kolegialne odnose, malo poklepetamo…«<br />
»…pri tem našem krožku mi je najbolj všeč to druženje…«<br />
»…to je dobro recimo, ker se nasmejemo dostikrat…«<br />
»…se pogovarjamo…«<br />
»…veliko novega izvemo…veliko se tudi naučimo…«<br />
»…znanje ki ga imaš ohranjaš, znanje ki ga nimaš pridobivaš…«<br />
»…to mi pride prav tudi v življenju…«<br />
»…ker te nič več ni sram vprašat…«<br />
»…všeč mi je ta neposrednost…«<br />
»…poslušanje, ki je brez kakršnegakoli dodatnega pritiska…«<br />
»…pa ta odprtost, kjer lahko odprto poveš, govoriš vse svoje težave, občutke in te ljudje<br />
razumejo…«<br />
»…ker so prišli z enakimi interesi na ta krožek…«<br />
»…kakšne svoje probleme rešujemo…pa vse ostane med nami…«.<br />
Pomembni so dobri občutki:<br />
»…hodim samo še za sebe in za svojo dušo…«<br />
»…super je ko pride sreda…sreda je tisti dan, ko greš na predavanje…«<br />
»…je zanimivo…«.<br />
Kot pomemben dejavnik dobrega na univerzi se je izkazalo tudi prostovoljno obiskovanje in<br />
neobveznost. Slušateljem je všeč programska neobremenjenost in odsotnost kakršnegakoli<br />
pritiska.<br />
Poleg prostovoljne odločitve za obiskovanje univerze, se je veliko tistega, kar je<br />
udeležencem na univerzi najbolj všeč, pokazalo tudi kot glavna razlika Univerze za tretje<br />
življenjsko obdobje z ostalimi izobraževalnimi ustanovami, ki so jih doslej obiskovali:<br />
74
• prostovoljna odločitev za obiskovanje:<br />
»…ja drugo je to…sem prostovoljno hodim…«<br />
»…ker tole ni nujno…«<br />
»…vse kar počnem, počnem zaradi sebe, to je prostovoljno in to je čisto drugače…«,<br />
• znanje:<br />
»…imam pa cilj da nekaj novega slišim…«<br />
»…tudi profesorica ki veliko okoli hodi…ona vedno te zadeve vse pove…«,<br />
• dobri občutki:<br />
»…da mi je pač prijetno…«,<br />
• negativne izkušnje z ostalimi ustanovami:<br />
»…prvo leto sem tukaj v Postojni na to delavsko univerzo hodila…pa to ni bilo res…tukaj<br />
sploh ne vedo kaj je to tretja univerza…ni pripravljeno za starejše…«,<br />
• možnost izbire, neobveznost, fleksibilnost učnega programa:<br />
»…tukaj imam bolj proste roke in lahko izbiram…«<br />
»…lahko vsako leto druga predavanja poslušam…«<br />
»... nisem tako omejena in v tako podrejenem odnosu do profesorjev…«<br />
»…nobena stvar ni na »kronometru«, ni nujna…«<br />
»…da recimo tema, ki je predvidena za danes je vseeno, če je obdelana ali ni…«<br />
»…meni in profesorici je jasno, da je to dobro zame, da recimo delam domačo nalogo…«<br />
»…in to je to, ker nisi z ničemer nikamor privezan…«<br />
»…ni tako strogo, tista učna teorija kot v šoli…«,<br />
• prilagojenost za starejše:<br />
»…vse je bolj nam prilagojeno…«.<br />
75
Glavne razlike med Univerzo za tretje življenjsko obdobje in ostalimi izobraževalnimi<br />
ustanovami slušatelji vidijo predvsem v prostovoljni odločitvi za prihod na univerzo.<br />
Opazili so tudi, da je program prilagojen starejši odraslim in da imajo možnost izbire v<br />
pridobivanju želenega znanja. Pomembna je tudi fleksibilnost učnega programa in<br />
prilagajanje morebitnim aktualnim dogodkom, brez občutka pritiska časa.<br />
Hierarhije med vsemi sodelujočimi na univerzi spraševanke, razen ene (»…ja seveda so<br />
profesorji najvišje…med nami pa se tudi vedno najde kakšna ki vse ve…«), ne občutijo. Kot<br />
razloge teh občutkov so navedle različne stvari:<br />
• nepoznavanje organizacije:<br />
»…saj kaj pa ti veš…tam je nad tabo samo profesor…vse ostalo pa niti točno ne veš kaj se<br />
dogaja, kako se dogaja…tako da se mi v sistem kot tak ne spuščamo, ker ga niti ne vidimo<br />
ne…«<br />
• in fizična razpršenost učilnic po Ljubljani<br />
»…tam na Poljanski se je mogoče malo občutila…zdaj pa čisto nič…te učilnice so tako<br />
raztresene po Ljubljani, da ne…«.<br />
Ena izmed spraševank je posebej pohvalila ta občutek »ne čutenja« hierarhije, ampak na<br />
koncu podala hudomušno opazko, ki sili k razmišljanju:<br />
»…med nami pa profesorji res ne ane…takrat ko smo si šli ogledat tisto pametno hišo, pa je<br />
bila tudi predstavnica tretje univerze tam, nas je zelo prijazno sprejela, pa bila tam z nami<br />
potem…zelo zelo prjetni ljudje…nekaj pa sigurno je…zakaj je recimo tako malo moških…«.<br />
Vse spraševanke so prepričane, da bi od sošolcev dobile pomoč, če bi za njo prosile:<br />
»…ja jaz mislim, da bi mi pomagali…«<br />
»…definitivno…«<br />
»…sigurno, sigurno, od teh s psihologije…«<br />
»…ja sigurno da bi…«.<br />
Ena spraševanka je šaljivo, a primerno opozorila, da je pomoč zelo relativen pojem in na<br />
koncu vendar podala svoje pozitivno mnenje o medsebojni pomoči udeležencev:<br />
76
»…ja odvisno kaj bi prosila ane…kakršnakoli pomoč je relativna, najbrž lahko enega prosiš<br />
ali mi daš »5 taužnt mark« ne…odvisno kaj prosiš…če bi prosila za neko podporo ali pa če<br />
bi zbolela, mislm da bi bila večina to pripravljena narediti…«.<br />
Slušatelji na univerzi resnično menijo, da bi morebitno želeno pomoč dobili pri ostalih<br />
slušateljih. Praktični primeri medsebojne pomoči so to tudi potrdili. Med seboj si pomagajo<br />
in nudijo različne vrste pomoči (predaja zapiskov s predavanj, nasveti…).<br />
Na dogovore, sklenjene v skupini se vse spraševanke brez problema in z zaupanjem lahko<br />
zanesejo:<br />
»…ja navadno se lahko zanesem ja…na to kar se zmenimo…«<br />
»…ja popolnoma…«<br />
»…ja seveda da se…«<br />
»…zato ker nimam slabih izkušenj, niti ne občutka, da bi se utegnilo zgoditi kaj<br />
takšnega…«.<br />
Strinjanje, da se v študijskih skupinah znanje prepleta, izmenjuje in prihaja iz različnih<br />
virov, so izrazile na različne načine:<br />
• znanje in izkušnje udeležencev:<br />
»…tudi udeleženke imajo drugo znanje, ne samo mentorica…«<br />
»…tudi če ni ne vem kakšne visoke izobrazbe človek zaključil, neko vedenje ima sigurno…«<br />
»…vsak človek ima svojo pot ane…imamo veliko izkušenj, vsaka zase…«<br />
»…vsak posameznik je lahko…«<br />
»…v teh letih vsi nosimo kanček modrosti in znanja v sebi…vsakega življenje kali čisto na<br />
svoj način in to mislm da je to znanje…«<br />
• dopolnjevanje, izmenjava znanja, učenje en od drugega:<br />
»…na različne načine se potem to znanje širi…«<br />
»…mislm da se izpopolnjujemo ena drugo…«<br />
77
»...to je dejansko pretok informacij…«<br />
»…vsi se učimo eden od drugega, to je sigurno…«<br />
»…snov razlaga in mi jo dopolnimo…«<br />
»…nekako dopolnjujemo znanje…dopolnjujemo se ena drugo…«<br />
• vloga mentorja:<br />
»…profesor je seveda vodilna in gonilna sila…«<br />
»…ja profesorica je definitivno največji vir znanja ane…«<br />
»…ni izključno samo mentorica…«.<br />
Znanje se na univerzi prepleta. Intervjuji so pokazali, da podajanje znanja ni enosmerno, saj<br />
so njihovi komentarji, mnenja in izkušnje dobrodošli. Intervjuvanke so prepričane, da se<br />
znanje dopolnjuje in izmenjuje. Slušatelji občutijo, da se na Univerzi za tretje življenjsko<br />
obdobje resnično vsi udeleženci projekta učijo eden od drugega.<br />
Če sklenemo, spraševanim slušateljicam je na univerzi najbolj všeč to, da so sproščene, kar<br />
pa je pogojeno z dobrimi odnosi in medsebojnim zaupanjem. Prepričane so, da če bi prosile<br />
za pomoč, bi jo tu tudi dobile. Poleg pridobivanja novega znanja, svoje že osvojeno znanje<br />
obnavljajo in nadgrajujejo oziroma dopolnjujejo. Privlači jih tudi ideja prostovoljnega<br />
obiskovanja in svobodne izbire pri študijskih krožkih. Hierarhije ne občutijo, znanje si med<br />
seboj dopolnjujejo in upoštevane so njihove življenjske izkušnje, počutijo se spoštovane.<br />
Osebnostna rast kot bistvena sestavina socialnega kapitala<br />
Mnenja spraševank o tem, če so se odkar prihajajo na univerzo kaj spremenile, so deljena.<br />
Večinoma se jim zdi, da so se spremenile, predvsem imajo več znanja, bolje znajo kaj<br />
narediti, bolje obvladajo medsebojne odnose. Znanje jim pomaga tudi v življenju. Torej,<br />
spreminjanje; večanje znanja se je izkazalo kot resnično, da pa bi se intervjuvanke<br />
spremenile osebnostno, pa ne bi mogli trditi. Razumljivo, kajti osebnostne spremembe<br />
opazijo prej zunanji opazovalci, kot pa človek sam.<br />
»…mogoče da, da sem se… razmišljam bolj v tej smeri ki se je učimo ane…«<br />
78
»…kar se tiče psihologije sem se definitivno spremenila…se kar naprej nekaj »duvam«…«<br />
»…ja ogromno…odnos do ljudi sem drugačen dobila…očitno sem marsikatero stvar<br />
počistila v sebi, marsikatero stvar raziskala, si razložila…odprtost, privabljam ljudi, ne da<br />
bi hotela…«<br />
»…ja seveda ane, saj vsaka stvar pusti en delček, če jo resno vzameš…«.<br />
Nekatere spraševanke so prepričane, da sprememb ni, četudi je to težko verjeti. V<br />
transakcijski analizi namreč načeloma pride do transformativnega in signifikatnega učenja,<br />
saj je v tem izobraževanju dovolj prostora za učenje iz izkustev udeležencev.<br />
»…da bi pa svoj karakter spremenila, to pa ne bi rekla…da bi bila zaradi tega bolj strpna<br />
ali pa razumevajoča…«<br />
»…ja malo sem se ane, ampak čisto pa sigurno ne…«<br />
Zanimiv se zdi odgovor spraševanke ki pravi, da z obiskovanjem univerze ostaja takšna kot<br />
je bila, predvideva pa, da če ne bi hodila na univerzo, bi se spremenila oziroma nazadovala.<br />
Manj bi znala, manj bi bila socialno vključena:<br />
»…nisem se spremenila, se mi pa zdi, da je še boljše, vsaj jaz sem ostala…«.<br />
Iz povedanega sklepamo, da univerza z izobraževanjem in učenjem, ki ga omogoča ohranja<br />
slušatelje v stiku s časom in dogajanjem v družbi; ne samo s podajanjem znanja, temveč tudi<br />
z bogatim socialnim omrežjem, ki svojim pripadnikom omogoča dobro zadovoljevanje<br />
osebnostnih potreb, (pre)oblikovanje mnenj in prepričanj, in s tem lažje prilagajanje<br />
družbenim spremembam.<br />
Precej so opazne tudi spremembe, ki jih je v njihovo življenje prineslo obiskovanje<br />
univerze. Predvsem na področjih kot so osebnostna rast, druženje in prijateljstvo, znanje,<br />
čas zase. Prijateljstvo pa vsekakor pomeni uspešen medsebojni odnos.<br />
»…veselim se prijateljstva…«<br />
»…si pa pošiljamo elektronsko pošto…pa recimo njihove izkušnje, ki si jih takole<br />
mimogrede povemo…«<br />
»...veselim se tega, da bom nekaj novega izvedela…«<br />
79
»…sigurno pozitivna sprememba je pridobljeno znanje…«<br />
Tudi osebnostna rast in lažje razumevanje sveta okoli sebe:<br />
»…človek se stalno spreminja…čim bolj človek razmišlja o stvareh, bolj dozoreva…bolj<br />
razume svet, bolj razume sebe, svoje reakcije, svoje mišljenje…človek neprestano raste…«<br />
»…lažje razumem ljudi zdaj, s katerimi sem imela probleme prej…zdaj prbližno vem zakaj<br />
so se določene stvari dogajale…«<br />
»…da si tisto popoldne vzamem zase…to je neka rutina…«.<br />
Obiskovanje univerze vprašanim v življenje prinaša izključno pozitivne spremembe. Več je<br />
druženja in prijateljstva, več znanja, lažje razumevanje sveta, dobro in ciljno porabijo čas<br />
zase. Zavedajo se, da so spremembe dobrodošle in da se jim znajo z obiskovanjem univerze<br />
lažje in hitreje prilagoditi.<br />
Zanimiv in drugačen je pogled na spreminjanje življenja ene spraševanke:<br />
»…ja v toku življenja je stalno vse drugače…težko rečem kaj bi bil tisti vzrok…jaz mislm da<br />
okolje, vse stvari ki jih počneš, te spreminjajo ane…in ne moreš pripisati samo eni<br />
stvari…«.<br />
Zaradi ljubezni in interesa do psihologije in uporabnosti tega pridobljenega znanja v<br />
vsakdanjem življenju, vsebina študijskega krožka vsem spraševankam popolnoma ustreza:<br />
»…mi zelo ustreza…ja to je psihologija ane in človek veliko izve…zanima me…«<br />
»…ja zelo mi ustreza…to je obojestranski daj dam…«<br />
»…to vsekakor…ker sem k temu nagnjena in s tem samo nadgrajujem to…«<br />
»…mi kar ustreza…«.<br />
Slušatelji sami izberejo katere študijske krožke bodo obiskovali in ponudba univerze<br />
sovpada s pričakovanji slušateljev.<br />
Ena spraševanka je povedala, da pogreša literaturo pri krožku, saj zaradi hitrega pisanja na<br />
predavanjih velikokrat pride do nejasnosti zapisanega. Je pa tudi opazila razliko pri<br />
večletnem obiskovanju istega študijskega krožka:<br />
80
»…zadnje čase je tako bolj pogovorno, kakor je bilo na začetku…bi bilo dobro, če bi imeli<br />
kakšno literaturo…malo je zoprno ker med tem ko pišeš dosti krajšaš ane, ker se ti zdi<br />
logično…potem mi pa včasih uide iz spomina…«.<br />
Odgovor kaže na to, da slušatelji budno spremljajo kaj se na predavanjih dogaja. Opazili so<br />
spremembo, ki se jim zdi dobra.<br />
Večja pričakovanja in precejšnje predznanje sta bila »ovira« pri popolnem zadovoljstvu z<br />
vsebino študijskega krožka:<br />
»…sem mislila, da bom mogoče malo več izvedela…kar nekaj knjig sem že prej prebrala na<br />
to temo…mogoče sem imela malo večja pričakovanja…«.<br />
Intervjuvanka se že precejšen del svojega življenja zanima za psihološko delovanje človeka,<br />
zato je bil takšen odgovor pričakovan. Predavanja kljub temu obiskuje, torej pri njej<br />
prednjačijo drugačni razlogi obiskovanja kot je pridobivanje znanja.<br />
Iz povedanega lahko zagotovimo, da je za obstoj socialne mreže in socialnega kapitala<br />
nujna skupna tema, skupen napor, občutek sprejetosti, spoštovanja, da nam drugi zaupajo,<br />
pa tudi občutek, da napredujemo. Socialna mreža brez dogajanja je krhka.<br />
Snov, ki jo obravnavajo na predavanjih, nekatere doma poglobijo, druge ne. Poglobijo tako,<br />
da o temi še naprej razmišljajo, aplicirajo na svoje življenje in znanje praktično<br />
uporabljajo…čuti se vpliv vsebine študijskega krožka na njihovo življenje:<br />
»…predavanja preberem in potem razmišljam…«<br />
»…psihologijo tam pišem, ker je treba hitro pisati, je to strašno »skracano« in potem jaz to<br />
doma vse lepo prepisujem na računalnik in istočasno s tem ponavljam snov…«<br />
»…ali pa recimo če profesorica predlaga kakšno knjigo…«<br />
»…če me pa posebaj zanima, pa potem ponavadi začnem brskat kaj po kakšnih knjigah…«<br />
»…ampak spremeniš način, recimo tudi branja knjig…«<br />
»…skušam aplicirat na svoje življenje…«<br />
»…vzporedno pa sigurno vzamem sem pa tja še kakšno gradivo iz teh tem…«<br />
»…vglavnem berem knjige s psihološkimi vsebinami…«.<br />
81
Ali pa ne iščejo dodatnega znanja:<br />
»…navadno nič več dodatnega ne berem…«,<br />
»…dodatno znanje kot takšno ne iščem sama doma…«.<br />
Študijske teme pri slušateljih vzbudijo interes za nadgradnjo pridobljenega znanja na<br />
predavanjih. Ker so predavanja za slušatelje tematsko zanimiva, velikokrat skušajo znanje<br />
nadgraditi z branjem priporočenih knjig ali usvojeno znanje »preizkušajo« v praksi.<br />
Odgovori spraševank potrjujejo, da se jih pridobljeno ali obogateno znanje dotakne na<br />
način, ki vzpodbuja nadaljnjo razmišljanje o temi in celo do spreminjanja dojemanja<br />
prebranega. Pri tem gre za izrazito transformativno učenje.<br />
Spraševanka, ki v svojem življenju do sedaj ni imela (skoraj) nobenih stikov s psihologijo<br />
niti posebnega interesa za takšne teme, se je, odkar hodi na univerzo, popolnoma navdušila<br />
za to področje raziskovanja mišljenja. Navdušeno mi je pokazala knjigo (Erich Fromm:<br />
Umetnost ljubezni in življenja) , ki jo je takrat prebirala in povedala, da je to za njo nekaj<br />
čisto novega in da z navdušenjem »požira« snov:<br />
»…o ja, ja…berem ja, ker me zelo zanima…«.<br />
Na raznolikost te študijske skupine v predznanju kaže tudi odgovor spraševanke, ki jo<br />
psihološke teme in poglabljanja v njih intenzivno spremljajo že precejšen del življenja:<br />
»…ja, jaz sem jih poglabljala še preden sem sem prišla ane…tako da nimam kaj zelo<br />
dosti…«.<br />
Obiskovanje univerze jih je navdušilo do te mere, da načrtujejo obiskovanje še drugih<br />
krožkov tudi v naprej – širjenje socialnega omrežja tudi v druga področja.<br />
Vse spraševanke, razen ene (»…ne, zaenkrat ne…ne vidim se v drugih stvareh…malo sem<br />
sita oblikovanja, pa gline tudi…geografijo bi morala drugače začeti…«), načrtujejo<br />
obiskovanje še drugih študijskih krožkov:<br />
»…oblikovanje gline, pa angleščina…«<br />
»…da bi šla mogoče na tisto mojo španščino…govoriti je lahko, narediti težko…so pa še<br />
ene dve tri teme ki bi me zanimale…«<br />
82
»…ja sigurno bom šla…po moje spet na risanje…ali pa kakšno zgodovino…ali pa kakšno<br />
novo stvar…vedno je kaj novega tam…«<br />
»…ja seveda…zelo me zanima, tale, kaligrafija…«.<br />
Splošno dobro počutje in zadovoljstvo slušateljev z delovanjem univerze privede do<br />
stalnega obiskovanja. Slušatelji ne prihajajo na univerzo samo za eno leto. Načrtujejo<br />
obiskovanje še drugih krožkov za naslednje študijsko leto, kar dokazuje, da univerza<br />
zadovoljuje njihova pričakovanja in potrebe. Lahko bi rekli, da gre za izobraževanje kot<br />
način življenja. Življenje omogočajo znanje in socialno omrežje, ki se ob tem gradi.<br />
Skepsa v svojo voljo, željo in sposobnosti za obiskovanje še drugih krožkov:<br />
»…ne znam ti odgovorit, ali bi jaz imela voljo ali pa tako veliko željo, da bi to speljala,<br />
namreč španščina kar zahteva…«.<br />
Zanimiv je razlog, zakaj bi spraševanka hodila na študijski krožek angleškega jezika:<br />
»…načrtujem da bom še hodila na druge stvari…pa angleščina, ker sem slišala, da ohranja<br />
možgane vitalne…še bolj se bom angažirala…«.<br />
Ena spraševanka je tudi izrazila željo po ponudbi novega študijskega krožka:<br />
»…zelo rada bi, če bi bil kdaj kašen kuharski tečaj… kakšne zdrave prehrane…«.<br />
Njihovi domači jih pri obiskovanju univerze popolnoma podpirajo, zanima jih tako vsebina<br />
kot praktična izvedba, zdi se jim zanimivo:<br />
»…ja podpirajo, seveda…zanima jih kaj je to…veseli so zame…«<br />
»…spet greš na tisto tvojo tretjo univerzo…a na predavanje greš...«<br />
»…pozitivno, čisto pozitivno…«<br />
»...zelo navdušeni…me pokličeta in vprašata kako je bilo…«<br />
»…kuža mora biti za to ane…brat živi v Nemčiji, pa je bilo večkrat kakšno vprašanje…kaj<br />
obravnavate in kako je to…si želi slišat tudi tako, teoretično kako poteka vse, cel sistem…«.<br />
Spraševanka ki nima domačih, samozavestno odgovori:<br />
83
»…nimam domačih…mislim imam sestro in nečaka…sama se odločam in se sploh ne<br />
oziram na to, da bi me kdo kje kaj podprl…«.<br />
Domači obiskovanje univerze podpirajo in se tudi (razen v enem primeru) do slušateljic<br />
drugače vedejo:<br />
»…ja domače zelo zanima…dostikrat sprašujejo, kam to hodim, pa kaj mi to<br />
predelujemo…«<br />
»…bila je zelo navdušena ko sem šla na univerzo…«<br />
»…ta me stalno sprašuje za nasvete…me stalno kliče…« »…mlajša se je pa začela<br />
zapirat…čuti nekoga ki jo lahko nadvlada…ona to ne zmore, ne prenese…«<br />
»…imam hčerko ki živi v Južni Ameriki…enostavno nimava časa, da bi se o tem<br />
pogovarjali…«<br />
»…partner pa, kadar se kaj spreva ali pa tako…reče, aha, to si se pa na medsebojnih<br />
odnosih naučila, malo tako, cinično…«<br />
»…ne nič ni drugače…me sprejmejo takšno kot sem…to v bistvu nima popolnoma nobenga<br />
vpliva na naše odnose v družini…«.<br />
Družina (mikro raven), kot osnovna celica družbe predstavlja pomemben dejavnik delovanja<br />
družbe (makro raven). Obiskovalci v svojih družinah najdejo podporo in interes za<br />
obiskovanje univerze. Dobri odnosi z družinskimi člani in njihovo odobravanje tega, kar<br />
njihovi starši počno, se mi zdi ključnega pomena za slušatelje. Vzpodbudno odobravanje<br />
družinskih članov je vsekakor pomemben razlog tako obiskovanja kot vračanja na univerzo.<br />
Zaupanje kot temeljna prvina socialnega kapitala<br />
Vse spraševanke se strinjajo da v (slovenski) družbi na splošno ni medsebojnega zaupanja.<br />
Popolnoma zaupajo ljudem v krogih v katerih se gibljejo, da bi pa zaupanje bilo prisotno v<br />
družbi na splošno, se pa ne strinjajo:<br />
»…nimam občutka, da bi si ljudje zaupali na splošno…samo do neke meje se<br />
pogovarjamo…«<br />
84
»…prej ko sem hodila v službo se mi je zdelo da ni posebnega zaupanja…«<br />
»…v službi sploh ni več takih odnosov kot so bili, vse je drugače, sploh ni več zaupanja…«,<br />
»...mislim da je zaupanja na splošno vedno manj zaradi rivalstva…ta kriza…vse še bolj<br />
spodjeda…«.<br />
Zmožnost odprtega pogovora se zdi temeljna sestavina in izraz zaupanja. Z nekaterimi<br />
programi in z metodo študijskega krožka, z majhnimi učnimi skupinami in za skupinsko<br />
dinamiko usposobljenimi mentorji univerza omogoča medsebojni in odprt pogovor.<br />
Količina družbenih situacij je tako velika, pri prehodu iz enega družbenega reda v drug, pri<br />
političnih spremembah, ki jih doživljamo, pri neodgovrnih javnih občilih postaja svet slabo<br />
obvladljiv in zaupanje se krha. Lahko rečemo, da zaupanje živi, kadar okolje obvladamo in<br />
kadar je okolje dovolj stabilno. Zato je pomembno, da se zapletena družbena sestava razdeli<br />
na delce, obvladljive delce - nekaj takega je tudi univerza, kjer je zaupanje mogoče in<br />
omogoča obstoj socialnega kapitala. Pomembno je, da se vedenje o akterjih v okolju giblje<br />
in da se lahko ustvarijo sodelovalni odnosi. Če teh odnosov ni, pa je pomembno, da so<br />
srečanja med akterji vsaj dovolj pogostna in dovolj repetitivna. Občasna srečanja nas silijo v<br />
negotovost.<br />
»...ne, ljudje si postajamo tujci…to mene strašno moti…po gledališkem abonmaju sem bla<br />
jaz vedno navajena, da smo se potem družili in pogovarjali…zdaj se to razprši na vse strani<br />
takoj…ni druženja…na žalost...«<br />
»…ne, niti slučajno ne…ne vem kako se to vidi, se pa blazno čuti…«<br />
Zaupanje je, v določenih krogih:<br />
»…jaz se gibljem v krogu v katerem si absolutno zaupamo…«<br />
»…izhajam iz generacije zaupanja, ko smo še verjeli eden drugemu…«<br />
»…med tistimi ki se dobro poznajo ali pa poznamo že…«.<br />
To, da v slovenski družbi nasploh ni medsebojnega zaupanja je pričakovan in podatek.<br />
Glede na to, da spraševanke omenjajo tudi upad zaupanja v primerjavi s preteklim časom,<br />
(»…ko smo še verjeli drug drugemu…«) in da to velja za čas po drugi svetovni vojni je<br />
85
dejstvo, ki ga Putnam opisuje v svojem delu Bowling Alone. Z družbo se nekaj dogaja; vse<br />
spremembe pa niso nujno v prid (Frommovi) zdravi družbi. Ljudje se vedno bolj<br />
oddaljujemo drug od drugega. Svetlo dejstvo pa je, da se spraševanke počutijo varne in da si<br />
zaupajo (vsaj) v krogih v katerih se gibljejo.<br />
Vpliv obiskovanja univerze na socialno okolje<br />
Socialni kapital je zamisel o tem, da lahko posamezniki in skupine bolje aktivirajo svoje<br />
vire, ob medsebojnih povezavah, smo zapisali v teoretičnem delu te naloge. Ugotovili smo,<br />
da se slušatelji Univerze za tretje življenjsko obdobje lažje vključujejo v družbo odkar<br />
obiskujejo univerzo. Izobraževanje na univerzi jim daje večjo samozavest, občutek »da še<br />
nekaj veljajo«, možnost sledenja aktualnim temam, stvarem ki se vršijo v družbi.<br />
Pomembna je družbena dejavnost oziroma sodelovanje v družbi, da ne bi prišlo do<br />
morebitne družbene izključenosti in celo do socialne izolacije. Univerza za tretje življenjsko<br />
obdobje, s svojim poslanstvom slušateljem omogoča dejavno vključevanje in sodelovanje v<br />
družbi.<br />
Spraševanke od izobraževanja na univerzi pričakujejo različne rezultate, od razumevanja<br />
sebe, svoje osebnostne rasti:<br />
»…meni daje zadoščenje…«<br />
»…da spoznavam sama sebe…«<br />
»…mogoče malo več treznega razmišljanja…«<br />
»…da bi malo več izvedela…«<br />
»…to vedenje, za nas laike, ki smo mogoče prepozno pršli do tega znanja, je včasih zelo<br />
obremenjujoče…«<br />
»…da bom lažje razumela, no sebe, pa tudi eventuelno druge…«.<br />
Pa tudi razumevanje sebe v odnosu do drugih in drugih, družbe ter praktične uporabe znanja<br />
za vključevanje v družbo:<br />
»…da spoznavam ljudi...«<br />
86
»…da malo drugače gledaš na svet…«<br />
»…da se bom tudi lažje vključevala v družbo…«<br />
»…včasih obremenjujoče v vsakdanjem življenju…«<br />
»…bolj umsko pristopam k situaciji…«.<br />
Spraševanke so potrdile, da je njihovim pričakovanjem zadoščeno s tem, da se na univerzo<br />
vračajo in se tam tudi dobro počutijo. Pričakovanja slušateljev skoraj sovpadajo z njihovimi<br />
spremembami odkar obiskujejo univerzo. Lažje razumevanje sveta okoli sebe družbe na<br />
splošno in posameznih socialnih omrežij se je izkazalo kot pričakovan rezultat<br />
izobraževanja na univerzi. Glede na to, da so spraševanke povedale, da odkar obiskujejo<br />
univerzo lažje razumejo dogajanje v družbi, lahko rečemo, da je pričakovanje dobilo svoje<br />
nasledke. Tako je tudi z znanjem, s praktično uporabo znanja v svojih socialnih krogih, z<br />
zadovoljitvijo osebnih potreb in z osebnostno rastjo.<br />
Odgovor spraševanke, ki priča na pozitivno spreminjanje in pomen obiskovanja univerze za<br />
njihovo socialno okolje:<br />
»…včasih sem se malo utrudla, da sem spoznala kakšnega človeka, zdaj ga imam pa<br />
mimogrede po predalčkih pospravljenega…«.<br />
Da Univerza za tretje življenjsko obdobje zadovoljuje pričakovanja slušateljev pričajo tudi<br />
odgovori spraševank na vprašanje, koliko časa že hodijo na univerzo. Izkazalo se je, da se<br />
vse spraševanke na univerzo vračajo:<br />
»…hodim že osem let…«<br />
»…lahko pa rečem sedem let...in tri leta pavze…pred desetimi leti sem bila prvič na<br />
univerzi…«<br />
Tudi povratništvo kaže na »ugodno klimo« na univerzi.<br />
Z ljudmi z univerze se, zunaj študijskih srečanj, najpogosteje srečujejo na kavi po<br />
predavanjih ali na kakšnih dejavnostih, ki jih organizirajo v sklopu univerze:<br />
»…za novo leto smo se zmenile…pa na koncu ko gremo na Rožnik…«<br />
87
»…pa za konec šolskega leta, pa za novo leto, to…«<br />
»…pa po predavanjih gremo vedno na kavo…«<br />
»…ja tista kava tradicionalna po predavanjih…«<br />
»…ja seveda se…po vsakem predavanju gremo na kavo in tukaj se pogovarjamo in<br />
družimo…«.<br />
Druženje ob kavi po predavanjih, se je izkazalo kot pomembna oblika druženja slušateljev<br />
univerze in je postalo že tradicionalno, kot je tudi povedala ena spraševanka. Dve od njih na<br />
kavo ne hodita (redno), eno doma čaka psiček, drugo pa preveč drugih interesov in druženj,<br />
ampak se druži zasebno s svojo prijateljico, ki jo je spoznala na univerzi (»…ja, jaz z<br />
Ivico…drugače pa ne…«).<br />
Druženje tudi zunaj rednega dela predavanj priča o dobrih odnosih in prijetnih (tudi na novo<br />
spletenih) socialnih vezeh. Slušatelji se na univerzi spoznajo, družijo jih podobni interesi in<br />
različne (ter podobne) življenjske zgodbe, to spoznavanje pa poglabljajo na srečanjih po<br />
predavanjih, v zasebnih pogovorih. Na podlagi medsebojnega spoštovanja in zaupanja so<br />
pogovori v tem »neformalnem« delu srečanj zelo različni.<br />
Socialni kapital, skupaj s človeškim, kulturnim in ekonomskim kapitalom je velika vrednost<br />
v razvoju družbenih odnosov oz. socialne povezanosti med ljudmi.<br />
Teme, o katerih se pogovarjajo na teh srečanjih (kavah), so najrazličnejše; od razglabljanja o<br />
študijskih temah, do politike. Pogovor je zelo neformalen, prijateljski:<br />
»…oh, o vsem se pogovarjamo…«<br />
»…to je tako, zelo odprt pogovor…sploh ne vemo kdaj čas mine…«<br />
»…zelo tekoče se pogovarjamo…«<br />
»…smo zelo odprte…«<br />
Pogovor teče o njihovem osebnem življenju:<br />
»…velikokrat o svojih privatnih stvareh…«<br />
»…problemčke rešujemo, ki jih ima katera privat…vse take stvari…«.<br />
88
O tem, kar se dogaja v družbi:<br />
»...kaj aktualnega…«<br />
»…včasih tudi kakšen pogovor na politiko zanese…kakšne ideje obravnavamo…«<br />
»…veliko drugih aktualnih stvari…«.<br />
Pogovor se nadaljuje po izobraževalnem srečanju o njegovi temi:<br />
»… tudi kaj v zvezi s tem, kar je blo na predavanjih…«<br />
»…pogovarjamo se o temah s predavanj…«<br />
»…ali pa tiste zadeve s predavanja recimo…«.<br />
O drugih drobnih rečeh teče pogovor:<br />
»…čist navadne stvari, kaj delamo, kdaj gremo spat, kako križanke rešujemo…«<br />
»…kje si bil na dopustu, na kakšno potovanje je kdo šel…«<br />
»…o vseh splošnih stvareh, je ni teme ki ne bi prišla naokrog…«<br />
»…tega je polno…teme so vseskozi različne…«<br />
»…vse nasplošno, kaj je kdo počel…tudi o hrani…«<br />
»…vse kar nam pade na pamet…«<br />
»…ali pa samo malo filozofiramo…«<br />
»…če grem kdaj na kavo je to »small talk«…«<br />
Pa tudi o tem, kaj še početi:<br />
»…kako bi še kaj počeli ane, da bi bili koristni…«.<br />
O stvareh, ki jih izvejo v teh pogovorih ponavadi z drugimi ljudmi ne govorijo. Razen v<br />
primerih, ko je tema pogovora kakšna zanimiva stvar, kakšen drugačen način življenja,<br />
razmišljanja. Vendar pa jih dogovor v študijskem krožku transakcijske analize zavezuje k<br />
diskretnosti.<br />
89
»…ja včasih se tudi kaj pomenimo…kaj je kakšna rekla, ali pa kako kakšna živi…«<br />
»…ne vem, mogoče, če je kaj takšnga zanimivega…«<br />
»…ja včasih, če je res kaj posebnega…če je kakšna dobra stvar za priporočat…«<br />
»…ja tudi včasih…kakšne zanimive novice…«<br />
»…ampak mislim da več ali manj ne…«<br />
»…največkrat pa ne, ker to je tako, nekako ostane med nami…kar se tam pogovarjamo je<br />
naša stvar…«<br />
»…da bi pa kaj pametovala, pa nočem…«<br />
»…ne nikoli…«.<br />
Teme pogovorov ob kavi so neformalne in prijateljsko naravnane; pogovarjajo se tudi o<br />
osebnih stvareh kar kaže na medsebojno zaupanje. Vprašani so svoje medsebojne odnose<br />
izoblikovali do te mere, da si lahko osebne stvari brez težav zaupajo.<br />
90
6. Spoznanja<br />
Socialni kapital je inovativen način merjenja gospodarskega in družbenega razvoja.<br />
Socialni kapital kaže pot k nastanku novih indikatorjem socio-ekonomskega razvoja.<br />
Socialni kapital s svojimi prvinami temelji na povezovanju in interakciji različnih generacij.<br />
Socialni kapital se tesno povezuje s konceptom ekonomskega, človeškega in kulturnega<br />
kapitala.<br />
Socialni kapital ne izvira iz posameznika, temveč se socialni kapital nahaja v strukturi vezi<br />
med akterji in iz teh struktur tudi izhaja.<br />
Socialni kapital je skupek družbenega zaupanja, sodelovanja, norm, odnosov in socialnih<br />
mrež, na katere se lahko ljudje zanašamo pri reševanju skupnih oziroma javnih problemov.<br />
Socialni kapital je funkcija odnosov med posamezniki samimi ali odnosov med<br />
posameznikom in institucijo.<br />
Socialni kapital razumemo kot družben odnos, ne kot stvar.<br />
Socialni kapital se obnavlja sorazmerno s tem koliko je viden. Pojavno bistvo (vsake) oblike<br />
kapitala je v tem, da bolj ko je viden, večji je in ko je večji, je tudi bolj viden.<br />
Socialni kapital je moč krepiti, širiti, postaviti začetne vrednote, ni pa ga moč dobro<br />
nadzorovati.<br />
Socialni kapital vključuje dve razsežnosti in ga lahko opredelimo tudi kot kombinacijo<br />
stvarnih in subjektivnih lastnosti socialnih omrežij. Stvarne lastnosti omrežja se nanašajo na<br />
zanimanja, mnenja, cilje nosilcev; subjektivne lastnosti pa razumemo kot kakovost odnosov<br />
tj. pripravljenost za recipročnost, podobnost ali različnost v stališčih, prepričanjih, več ali<br />
manj čustvene bližine.<br />
Socialni kapital je lahko pozitiven ali je lahko negativen.<br />
V preteklosti so definicije človeškega kapitala zajemale le stopnjo izobrazbe, sedaj pa<br />
upoštevajo tudi do katere mere nekdo zna uporabiti svoje znanje in spretnosti.<br />
91
Kulturni kapital je danes eden od temeljev vzpostavljanja družbenih hierarhij.<br />
Socialne skupine, primarne in sekundarne, so osnovna oblika socialnih kontekstov, v katerih<br />
potekajo socialne interakcije med ljudmi in tečejo socialni vplivi na posameznike.<br />
Socialne skupine so tudi same »družbe v malem«, saj se v njihovih strukturah zrcalijo tudi<br />
obsežnejše družbene strukture in odnosi, ne le potrebe in interesi ljudi, ki se v njih<br />
združujejo.<br />
Socialna omrežja tvorijo posamezniki s svojim nesnovnim premoženjem. Socialna omrežja<br />
so lahko zaprta, omejena denimo na družino ali na člane zgolj svoje generacije, ali pa so<br />
odprta; vključujejo ljudi različnih generacij in se odpirajo v druga socialna omrežja.<br />
Socialno omrežje je družbena struktura, sestavljena iz t.i. vozlov - to so posamezniki ali<br />
organizacije - in povezav med njimi.<br />
Spoji, ki te vozle združujejo, temeljijo na vrstah medsebojne odvisnosti kot so vrednote,<br />
vizije, ideje, prijateljstvo, skupni interesi, cilji; vse to skupaj tvori družbeno sestavo, ki je<br />
nemalokrat zelo zapletena.<br />
Omrežja so odprte strukture, zmožne brezmejnega širjenja navzven in dopolnjevanja z<br />
novimi vozli, vse dokler so jim skupne iste kode sporazumevanja (npr. skupne vrednote za<br />
doseganje ciljev).<br />
Enote analize socialnih omrežij so lahko posamezniki, skupine, formalne organizacije,<br />
industrijske veje.<br />
Kar se dogaja daleč pred pragom institucij, v okolju vsakdanjih družinskih, sosedskih<br />
odnosov je pomembno, kajti prav tu se ustvarjajo razmerja, ki so najmanj vidna in jih<br />
institucije najteže dosežejo, so pa odločilna za količino socialnega kapitala.<br />
V družbi z veliko socialnega kapitala se počutimo udobno in varno.<br />
Zaupanje lahko opredelimo kot lastnost posameznika, značilnost zaupanja so tedaj sočutje,<br />
občutki in vrednote.<br />
Zaupanje je mehanizem, ki je »utelešen« v strukturo socialnih odnosov; je posledica<br />
dogovorov na osebni ravni in v širšem smislu tudi dogovorov znotraj neke socialne mreže.<br />
Vir zaupanja, so skupne norme in pravila.<br />
92
Za zaupanje je potrebno kompleksno družbeno strukturo razbiti na manjše koščke. Stopnja<br />
negotovosti in nedoločenosti je v današnji družbi številnih družbenih situacij, v medsebojnih<br />
odnosih takšna, da zaupanje deluje predvsem v manjših družbenih okoljih.<br />
Odnosi so temeljnega pomena za obstoj socialnega kapitala.<br />
Odnosi pomenijo transakcijo, komunikacijo, koristnost odnosov, čustvovanje,<br />
moč/avtoriteto in sorodnost odnosov.<br />
V socialni mreži smo ljudje drug drugemu vir.<br />
V socialni mreži ni poudarek na hierarhiji odnosov.<br />
Gibljivost in odprtost socialne mreže ne ustvarja trdne hierarhije.<br />
V socialni mreži ni moč določati, kaj se bo in kaj se mora zgoditi.<br />
Socialni kapital univerze omogoča inovativnost, gospodarsko in družbeno rast.<br />
Dejavno sodelovanje v družbenih omrežjih, ki nastajajo ob pomoči univerze, pripomore k<br />
boljšemu fizičnemu in psihofizičnemu stanju starejši odraslih in pripomore tudi k lokalnemu<br />
razvoju.<br />
Člani univerze se na univerzi počutijo dobro. Osebnostno rastejo, si medsebojno zaupajo.<br />
Vpliv članov univerze na socialno okolje je sorazmerno majhen, tudi zaradi nenaklonjenosti<br />
družbenega ozračja spremenjeni vlogi starejših.<br />
Socialni kapital univerze je družba v malem.<br />
Socialni kapital starejših odraslih je v naši družbi razmeroma omejen; kljub starajoči se<br />
družbi in posledično vse večjemu številu starejših je za starejše odrasle nesorazmerno malo<br />
nevladnih organizacij, zasebnih organizacij, javnih ustanov, kjer vladajo medsebojni odnosi,<br />
norme in vrednote, kjer se plemeniti in pridobiva znanja.<br />
93
7. Zaključek<br />
Univerza za tretje življenjsko obdobje je pomembna oblika socialnega kapitala. Brez<br />
univerze bi mnogi starejši obsedeli doma v zaprtih socialnih omrežjih, njihovo znanje,<br />
vedenje in spretnosti bi plahneli. Socialni kapital univerze vpliva na družbeni pa tudi na<br />
gospodarski razvoj.<br />
Socialni kapital, ki se ustvarja na univerzi ni stvar, so družbeni odnosi v katerih se preplete<br />
nesnovna posest in dediščina (znanje, spretnosti, kultura, izkušnje) udeleženih. Univerza<br />
omogoča povezovanje z ljudmi sorodnega položaja, pa tudi premoščanje to je povezovanje z<br />
neznanci, znanci, sodelavci; pletejo se odnosi z mlajšimi mentorji, z ljudmi, ki so v<br />
drugačnem položaju. Obstaja pa tudi nevarnost, da se posamezne študijske skupine, kjer se<br />
vzpostavijo tesni medsebojni odnosi, zaprejo same vase in da nastane neke vrste negativna<br />
oblika socialnega kapitala.<br />
Univerza za tretje življenjsko obdobje je pomembna oblika socialnega kapitala, ki omogoča<br />
ustvarjanje primarnih socialnih skupin, kjer so odnosi tudi čustveni, bližnji; omogoča<br />
ustvarjanje socialnih mrež, kjer je moč rešiti marsikatero težavo, pridobiti znanje; omogoča<br />
znanje, spretnosti, čustveno oporo pa tudi materialno oporo, če je potrebno. V teh mrežah<br />
krožijo nasveti, dejanja, pomoč, udeleženi osebnostno rastejo, aktivirajo se potenciali, ljudje<br />
vstopajo v nadaljnja socialna omrežja. Dejstvo, da je univerza velika, vidna, pomeni rast<br />
socialnega kapitala pa tudi možnost vstopanja v druga socialna omrežja. Socialna omrežja,<br />
ki temeljijo na dobrem počutju, dobrih medsebojnih odnosih morajo temeljiti tudi na<br />
zaupanju. Ker je socialni kapital univerze viden, mu mnogi zaupajo in zato zaupajo vodstvu<br />
univerze, mentorjem, drug drugemu.<br />
Položaj starejših ljudi v družbi je dokaj marginaliziran. Dostop do virov družbe ni<br />
enakovreden dostopu, ki ga imajo srednje generacije. Poglavitni namen univerze ni<br />
ustvarjanje delovnih mest, marveč izobraževanje, tudi za večanje zaposljivosti. Slušatelji so<br />
dokaj pripravljeni opravljati plačano delo, ne pa tudi prostovoljnega, češ, da so tej družbi<br />
dovolj dali. Podobno stanje srečujemo tudi v drugih post socialističnih državah, s prekinjeno<br />
tradicijo prostovoljnega dela. V aktiviranju potencialov za prostovoljno delo univerza ni<br />
dovolj uspela. univerza je družba v malem. Ker se potenciali starejših v družbi težko<br />
aktivirajo, zaradi kulturnih, zakonodajnih in drugih ovir, zaradi nepripravljenosti srednje<br />
generacije, da svoj položaj in možnosti odločanja poveže s starejšimi in odstopi od dela<br />
94
svoje moči, se to čuti tudi na univerzi. Vprašani omenjajo željo po opravljanju plačanega<br />
dela, odpor do prostovoljnega dela, na ta način pa zrcalijo stanje in vrednote v družbi.<br />
Socialni kapital univerze, socialne mreže, ki jih plete v svojem okviru, bi veljalo vsebinsko<br />
in organizacijsko voditi tako, da bi slušatelji, mentorji in vodstvo ostali drug drugemu vir,<br />
nastaviti pa bilo treba več možnosti za dejavno sodelovanje starejših v družbi. V storilnostni<br />
družbi, kot je naša so marginalizirani tisti, ki niso (dovolj) dejavni. Dejavne starosti, brez<br />
dejavnih in brez v socialna omrežja vključenih starejših, ni.<br />
95
8. Viri in literatura<br />
1. Accetto, B. (1987). Starost in staranje: Osnove medicinske gerontologije. Ljubljana:<br />
Cankarjeva založba<br />
2. Baron S., Field J., Schuller T. (2000). Social Capital: Critical Perspectives. Oxford:<br />
University Press<br />
3. Beugelsdijk S., Smulders S. (2003). Bridging and Bonding Social Capital: which<br />
type is good for economic growth. Tilburg University<br />
4. Bourdieu P. (2003). Sociologija kot politika. Ljubljana: Rdeča zbirka; dostopno tudi<br />
na: http://www.ljudmila.org/~zalozbacf/zbirke/rdeca/tekst.htm, 2.12.08<br />
5. Dragoš S. (2000). Socialne mreže in starost. Socialno delo 39 (4-5), str 293 – 314<br />
6. Dragoš S. (2000). Staranje v luči socialnega kapitala (na Slovenskem). Socialno delo<br />
39 (4-5)<br />
7. Dragoš S. (2002). Socialni kapital. Socialno delo 41 (2)<br />
8. Dragoš S., Leskošek V. (2003). Družbena neenakost in socialni kapital. Ljubljana.<br />
Mirovni inštitut, Inštitut za sodobne družbene in politične študije, Zbirka Politike<br />
9. Field J. (2003). Social Capital. London, New York: Routledge (Key Ideas)<br />
10. Field J. (2005). Social Capital and lifelong learning. Bristol: Policy<br />
11. Filipović M. (2005). Analiza koncepta družbena kohezija skozi prizmo ločitve<br />
vsakdanjega sveta in sistema. V: Družboslovne razprave št. 21 (48)<br />
12. Findeisen D. (1998). Starost, starejši odrasli in izobraževanje, v Razgledi, št. 22<br />
13. Findeisen D. (2001) Zakaj enake izobraževalne možnosti za vse, tudi revne in ljudi v<br />
poznejših letih. Gradivo kongresa prostovoljstva, Ljubljana<br />
14. Findeisen D. (2001). Univerza za tretje življenjsko obdobje in kulturni turizem. Argo<br />
(časopis slovenskih muzejev) 2 (44), str. 182 – 186<br />
96
15. Findeisen, D. (1997). Človek ima pravico in sposobnosti, da živi "svoje" življenje<br />
tudi v starosti. dejavna starost med resničnostjo in slepilom. Delo, 1.10.1997, str. 11<br />
16. Findeisen, D. (1999) Izobraževanje odraslih v njihovih poznejših letih, Ljubljana:<br />
Filozofska fakulteta: doktorska disertacija<br />
17. Findeisen, D. (2003). Je vseživljenjsko izobraževanje res izobraževanje skozi<br />
življenje O izobraževanju odraslih v njihovih poznejših letih za razvoj. Kakovostna<br />
starost, 6, št. 4, str. 9–17<br />
18. Findeisen, D. (2004). Kako do znanja v ekonomiji znanja. Razmišljanje ob branju<br />
Daniele Blondel. V Andragoška spoznanja, št. 10 (1), str. 66 - 69<br />
19. Findeisen, D. (2006). Slovenska univerza za tretje življenjsko obdobje kot oblika<br />
socialnega kapitala in primer sožitja generacij. V Prepletanja, št. 19, oktober 2006<br />
20. Fu, Q. (2004). Trust, Social Capital and Organizational Effectiveness. Virginia: State<br />
University<br />
21. Fukuyama, F. (1995). Trust: The social virtues and the creation of prosperity. New<br />
York: Free Press<br />
22. Healy T., Cote S. (2001). The well being of nations: The role of human and social<br />
capital, educations and skills. Paris: OECD Publications<br />
23. http://www.oecd.org/home/0,3305,en_2649_201185_1_1_1_1_1,00.html,<br />
pridobljeno 10.5.09<br />
24. http://dictionary.reference.com/browse/social%20capitalr=14, pridobljeno 15.9.08<br />
25. http://education.stateuniversity.com/pages/2427/Social-Capital-Education.html,<br />
pridobljeno 8.10.08<br />
26. http://en.wikipedia.org/wiki/Primary_group/Secondary_group, pridobljeno .<br />
29.11. 2008<br />
27. http://europa.eu, pridobljeno 18.10.08<br />
28. http://www.bookrags.com/biography/james-samuel-coleman-soc/, pridobljeno .<br />
6. 10.08<br />
97
29. http://www.cpn.org/tools/dictionary/capital.html, pridobljeno 15.9.08<br />
30. http://www.drustvo-interes.si/izobrazevanje/studijski_krozki.htm, pridobljeno .<br />
25.11.2008<br />
31. http://www.fidimed.si/zdravstvene_teme/clanki_strokovnjakov/25/uspesno_staranje.<br />
html, pridobljeno 18.10.08<br />
32. http://www.gnudung.com/figures/conceptualisationbain.gif, pridobljeno 25.10.08<br />
33. http://www.jyu.fi/en/congress/soca07/tracks/track8, pridobljeno 18.9.08<br />
34. http://www.oecd.org, pridobljeno 20.9.08<br />
35. http://www.orgnet.com/alters2.gif, pridobljeno 2.12.08<br />
36. http://www.peterbijkerk.net/working-together-731682.jpg/working-together-731682-<br />
full.jpg, pridobljeno 2.12.08<br />
37. http://www.solazazivljenje.si/clanki/staranje_prebivalstva_-_resna_groznja.html,<br />
pridobljeno 17.10.08<br />
38. http://www.the-american-interest.com/ai2/article.cfmId=374&MId=17, pridobljeno<br />
2.12.08<br />
39. http://www.univerzazatretjeobd-drustvo.si/predstavitev.htm, pridobljeno 18.11.2008<br />
40. http://www.worldbank.org, pridobljeno 22.9.08<br />
41. http://www.zveza-zotks.si/starejsi/gradivo/sociala/porocilo.html, pridobljeno .<br />
17.10.08<br />
42. http://www.gfk.si/3_1_kvalit_raz_b.php, pridobljeno 20.3.09<br />
43. Iglič, H. (1988) Analiza socialnih mrež: prikaz osnovnih značilnosti socialnih mrež<br />
Jugoslovanov. Ljubljana: Inštitut za sociologijo pri Univerzi<br />
44. Knežević S. (2007). Izobraževanje starejši odraslih na univerzi za tretje življenjsko<br />
obdobje za osebnostno rast in njihovo sodelovanje v družbi. Ljubljana, Filozofska<br />
Fakulteta: diplomska naloga<br />
98
45. Kump, S. (2003). Socialni kapital in izobraževanje odraslih. V: Makarovič, M. (ur.).<br />
Socialni kapital v Sloveniji. Ljubljana: Sophia. Sodobna družba<br />
46. Majhenič, M. (2005). Podobe starosti jutrišnjega dne. V: Ali smo pripravljeni na<br />
starost jutrišnjega dne: zbornik referatov. Maribor: Splošna bolnišnica<br />
47. Martucelli, D. (1999). Sociologie de la modernit<br />
48. Mesec, B. (1998). Uvod v kvalitativno raziskovanje v družbenem delu. Ljubljana:<br />
Visoka šola za socialno delo<br />
49. Musek, J. (1997) Znanstvena podoba osebnosti. Educy, Ljubljana<br />
50. Nastran Ule M. (2000). Temelji socialne psihologije. Ljubljana: Znanstveno in<br />
publicistično središče<br />
51. O’Brien S., Ó Fathaigh M. (2004). Bringing in Bourdieu’s Theory of Social Capital:<br />
Renewing Learning Partnership Approaches to Social Inclusion. National University<br />
of Maynooth, Ireland, ESAI Publications (Energy Security Analyses, Inc.)<br />
52. OECD (1998). Human capital investment: an international comparison, Paris: OECD<br />
Publications<br />
53. Pečjak, V. (1998). Psihologija tretjega življenjskega obdobja. Bled: samozaložba.<br />
Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete Univerze<br />
54. Požarnik, H. (1981). Umetnost staranja: leta, predsodki in dejstva. Ljubljana:<br />
Cankarjeva založba<br />
55. Putnam R. D. (2000). Bowling Alone: The Collapse and Revival of American<br />
Community. New York: Simon and Schuster<br />
56. Siisiäinen M. (2000). Two Concepts of Social Capital: Bourdieu vs. Putnam<br />
University of Jyväskylä, Finland, ISTR Publications (Institute of Safety in<br />
Technology and Research)<br />
57. Smith, M. K. (2001, 2007). Robert Putnam. The encyclopaedia of informal<br />
education, www.infed.org/thinkers/putnam.htm, pridobljeno 19.9.08<br />
99
58. Svetlik, I . (ur.) Kakovost življenja v Sloveniji (1996). Ljubljana; izdaja Fakulteta za<br />
družbene vede<br />
59. Šantej, A. (2003). Slovenska univerza za tretje življenjsko obdobje skozi svojih<br />
dvajset let. V: Kakovostna starost, 6, št. 4, str. 18–24<br />
60. Zelena knjiga (2005). Odziv na demografske spremembe: nova solidarnost med<br />
generacijami. Komisija evropskih skupnosti: Bruselj<br />
61. Zupanič M., Zdravniki pozivajo vlado k skrbi za starejše, Delo, 18.10.2008<br />
100
PRILOGE<br />
Priloga A: Vprašalnik – vodilo za ugotavljanje pomena Univerze za tretje življenjsko<br />
obdobje za življenje njenih slušateljev<br />
IDENTITETA IN DRUŽINSKO OKOLJE<br />
Spol<br />
Starost<br />
Stopnja in smer zaključenega formalnega izobraževanja. Ali je bilo izobraževanje takrat<br />
pomembno, če da, zakaj<br />
Zadnji poklic<br />
Geografsko poreklo ( mesto, predmestje, trg, vas. zaselek)<br />
Poklic očeta<br />
Poklic matere<br />
Vključenost družine v socialno okolje<br />
POMEN SOCIALNE MREŽE <strong>ZA</strong> ODLOČITEV <strong>ZA</strong> VPIS NA UNIVERZO<br />
Kje/od koga ste izvedeli za univerzo<br />
Koliko časa že prihajate<br />
V katere študijske krožke/ študijske dejavnosti ste vključeni<br />
MOTIVI <strong>ZA</strong> OBISKOVANJE UNIVERZE, VREDNOTE, PRIČAKOVANJA<br />
Če bi vas vprašali zakaj ste se odločili, da boste obiskovali univerzo, kaj bi odgovorili<br />
Navedite vsaj dva razloga.<br />
Kaj vam je tu najbolj všeč in zakaj<br />
101
Kaj vas tu moti in zakaj<br />
Vam vsebina študijskega krožka ustreza in če da zakaj<br />
Kaj pričakujete, da vam bo to izobraževanje dalo<br />
ODGOVORNOST, <strong>ZA</strong>VZEMANJE, INOVATIVNOST<br />
Kaj menite o tem, da univerzo pomagate voditi tudi slušatelji /animatorji, samo organizacija<br />
obštudijskih dejavnosti Se vam zdi to potrebno in če da zakaj<br />
Kaj bi slušatelji še lahko opravljali sami<br />
Se vam zdi, da prevzemanje dolžnosti vpliva na nas in če da kako<br />
Ste v vaši skupini uvedli kakšne dopolnilne dejavnosti, praznovanja, obrede<br />
Ali kdaj pride do kakršnihkoli sporov – glede teme, metod, urnika, prostora izobraževalnih<br />
srečanj in če da, kako spore rešujete<br />
MEDSEBOJNO <strong>ZA</strong>UPANJE<br />
Ste vključeni še v kakšne skupine, ki jim pripadate in če da katere (društvo, prijateljsko<br />
omizje, skupina bivših sodelavcev, ki se redno dobiva, nekdanji sošolci, širša družina, itd.)<br />
Se vam zdi, da v naši družbi vlada medsebojno zaupanje in če da, kako se to vidi<br />
Ali zaupate vodstvu univerze in če da zakaj<br />
Ali zaupate sošolcem in če da zakaj<br />
Ali zaupate mentorju in če da zakaj<br />
KVALITETA ODNOSOV, VREDNOTE, PRIPADNOST<br />
Se v svoji študijski skupini dobro počutite in če da zakaj<br />
Se v svoji študijski skupini ne počutite dobro in če da zakaj, kaj bi veljalo spremeniti<br />
102
V čem se univerza razlikuje od drugih izobraževalnih ustanov, ki ste jih doslej obiskovali<br />
Kaj se vam je poleg pridobljenega znanja doslej najbolj vtisnilo v spomin iz življenja vaše<br />
študijske skupine<br />
Ste si na univerzi pridobili koga, ki vam je postal bližnji, prijatelj/ica<br />
Bi prihajali tudi če bi bile študijske dejavnosti na voljo le občasno, le nekajkrat na leto<br />
Ali obstaja interni pravilnik vedenja in če da, ali se ga držite Se vam zdi, da se ga držijo<br />
tudi ostali<br />
Ali občutite hierarhijo med vsemi, ki sodelujejo na univerzi Če da, kako<br />
MEDSEBOJNA POMOČ<br />
Mislite, da bi lahko koga od sošolcev, če bi bilo potrebno, prosili za pomoč in ali mislite, da<br />
bi jo tudi dobili<br />
Vam je doslej že kdo pomagal in če da, ali nam lahko zaupate za kakšno vrsto pomoči je<br />
šlo<br />
Ste doslej komu od članov skupine pomagali in če da kako<br />
Kako postopate v skupini, če izveste, da se je komu pripetilo kaj hujšega Kako odreagira<br />
skupina<br />
Ali se lahko zanesete na sklenjene dogovore v skupini in če da zakaj<br />
Na koga se lahko v skupini najbolj zanesete ( na sošolca, ki sedi ob vas, na animatorja, na<br />
koga drugega)<br />
DRUŽENJE, ŠIRJENJE SOCIALNEGA KROGA, UTRJEVANJE DRUŽBENEGA<br />
POLOŽAJA<br />
Ali ste tudi vi komu priporočali obisk univerze in če da zakaj<br />
103
Se s sošolci srečujete tudi zunaj izobraževalnih srečanj zunaj univerze in če da, kje ta<br />
potekajo<br />
Vas domači podpirajo pri obiskovanju univerze in če da, kako to podporo izkažejo<br />
Ste ob pomoči sošolcev/mentorjev prišli v stik še s kom drugim in če da, s kom<br />
Katere teme /poleg teme izobraževalnih srečanj/ še obravnavate v svoji študijski skupini O<br />
čem se pogovarjate<br />
Se o tem, kar zveste v teh pogovorih, pogovarjate tudi drugod in če da s kom in kje<br />
Ali teme, ki jih načnete v skupini, na kakšen način poglobite in če da kako<br />
Kdo vse je po vašem mnenju, v vaši skupini vir znanja<br />
OSEBNOSTNA RAST<br />
Se vam zdi, da ste zaradi izobraževanja na univerzi kako spremenili in če da , kako<br />
Katere so (pozitivne morda tudi negativne) spremembe v vašem življenju odkar obiskujete<br />
univerzo<br />
Ali se domači drugače vedejo do vas odkar obiskujete univerzo<br />
AKTIVIRANJE POTENCIALOV<br />
Ali načrtujete obiskovanje še kakih drugih krožkov ali boste obiskovali samo zdajšnje in če<br />
da katere ter zakaj<br />
Ali bi opravljali prostovoljno delo, če bi imeli možnost<br />
Ali bi bili pripravljeni občasno opravljati kakšno plačano delo in če da zakaj<br />
104
Priloga B: Primer kodiranja odgovora spraševanke<br />
Tabela: Kodiranje odgovorov<br />
Št. Empirični zapis Pojem 1. raven Pojem 2. raven Kategorija 3. raven<br />
1. …pravzaprav iz enga članka v<br />
Kje/od koga ste<br />
Pomen socialne<br />
Vpliv univerze na<br />
časopisu…že kr neki let<br />
izvedeli za<br />
mreže za odločitev za<br />
odnose in širjenje<br />
nazaj…začela hodit ko sem<br />
univerzo<br />
vpis na univerzo.<br />
socialne mreže.<br />
bla še zaposlena…<br />
2. …loh pa rečem ene 7 let…ene<br />
Koliko časa že<br />
Pomen socialne<br />
Pomen obiskovanja<br />
3 leta pavze…ubistvu pred<br />
prihajate<br />
mreže za odločitev za<br />
univerze za njihovo<br />
desetimi leti sem bla prvič na<br />
vpis na univerzo.<br />
socialno okolje.<br />
univerzi…<br />
3. …psihologija pa te zadeve to<br />
Razlog zakaj<br />
Motivi za<br />
Najpomembnejše na<br />
je mene že od nekdaj<br />
prihajate na<br />
obiskovanje univerze,<br />
univerzi.<br />
zanimal…zato k je ta tretja<br />
univerzo.<br />
vrednote,<br />
univerza fajn tut zarad<br />
pričakovanja.<br />
druženja……da greš pol še na<br />
en kufe…hodim sicer za<br />
nadgradnjo znanja…se mi zdi<br />
že to fajn, da greš od<br />
doma…da nekam greš…<br />
4. …znanje k ga maš ohranjaš,<br />
Kaj vam je na<br />
Motivi za<br />
Najpomembnejše na<br />
znanje k ga nimaš,<br />
univerzi najbolj<br />
obiskovanje univerze,<br />
univerzi.<br />
pridobivaš…všeč mi je ta<br />
všeč, zakaj<br />
vrednote,<br />
neposrednost…k te nč več ni<br />
pričakovanja.<br />
sram vprašat…poslušanje k je<br />
brez kakršnekoli dodatne<br />
presije…hodm samo še za<br />
sebe in za svojo dušo…<br />
5. …ja zlo mi ustreza…mislm da<br />
Vam vsebina<br />
Motivi za<br />
Spremembe odkar<br />
ta program kr mal<br />
študijskega krožka<br />
obiskovanje univerze,<br />
prihajajo na univerzo.<br />
prilagodijo…to je<br />
ustreza, zakaj<br />
vrednote,<br />
obojestranski daj dam…<br />
pričakovanja.<br />
105
6. …bom kr nehala hodt, malo<br />
Kaj pričakujete da<br />
Motivi za<br />
Pomen obiskovanja<br />
za šalo malo za res…včasih<br />
vam bo<br />
obiskovanje univerze,<br />
univerze za njihovo<br />
obremenjujoče v vsakdanjem<br />
izobraževanje dalo<br />
vrednote,<br />
socialno okolje.<br />
življenji…bl umsko pristopam<br />
pričakovanja.<br />
k komunikaciji…to vedenje,<br />
za nas laike, k smo mogoče<br />
prepozn pršli do tega znanja,<br />
včasih zelo obremenjujoče…<br />
7. …ja vsekakor vpliva…tlele<br />
Vpliv prevzemanja<br />
Odgovornost,<br />
Pomen obiskovanja<br />
sprejemaš odgovornosti zato k<br />
odgovornosti na<br />
zavzemanje,<br />
univerze za njihovo<br />
si sam želiš…jo lahko mirno<br />
posameznika.<br />
inovativnost.<br />
socialno okolje.<br />
odkloniš…to je tvoja dobra<br />
vola…če ti paše nardiš, če ne<br />
ne…drobne malenkosti k so<br />
fajn tut v normalnem<br />
življenju…<br />
8. …jst se gibljem v krogu v<br />
Se vam zdi, da v<br />
Medsebojno<br />
Spremembe odkar<br />
katerem si absolutno<br />
naši družbi vlada<br />
zaupanje.<br />
prihajajo na univerzo.<br />
zaupamo…v službi sploh ni<br />
medsebojno<br />
več takih odnosov kokr so bli,<br />
zaupanje, če da,<br />
vse je drgač, sploh ni več<br />
kako se to vidi<br />
zaupanja…izhajam iz<br />
generacije zaupanja, k smo<br />
verjel en drugmu…mislm da<br />
je zaupanja nasplošno vedno<br />
manj zarad rivalstva…ta<br />
kriza…vse še bolj spodjeda…<br />
9. …absolutno…sploh ne<br />
Ali zaupate vodstvu<br />
Medsebojno<br />
Najpomembnejše na<br />
razmišljam da mu ne bi<br />
univerze, zakaj<br />
zaupanje.<br />
univerzi.<br />
zaupala…sej kaj bi pa loh<br />
blo…vsako leto nas je<br />
več…ful se trudjo…<br />
10. …ja seveda… Ali zaupate<br />
sošolcem, zakaj<br />
11. …ja seveda… Ali zaupate<br />
mentorju, zakaj<br />
Medsebojno<br />
zaupanje.<br />
Medsebojno<br />
zaupanje.<br />
Najpomembnejše na<br />
univerzi.<br />
Najpomembnejše na<br />
univerzi.<br />
106
12. …ja fajn mi je, sproščeni smo,<br />
Ali se v študijski<br />
Kvaliteta odnosov,<br />
Vpliv univerze na<br />
kokr sem že rekla…<br />
skupini dobro<br />
vrednote, pripadnost<br />
odnose in širjenje<br />
počutite, zakaj<br />
(norme, prijateljstvo).<br />
socialne mreže.<br />
13. …ja ravno v tej<br />
V čem se univerza<br />
Kvaliteta odnosov,<br />
Najpomembnejše na<br />
neposrednosti…da recimo<br />
razlikuje od drugih<br />
vrednote, pripadnost<br />
univerzi.<br />
tema k je predvidena za danes<br />
izobr. ustanov, ki ste<br />
(norme, prijateljstvo).<br />
je vseen, če je obdelana al<br />
jih doslej<br />
ni…nobena stvar ni na<br />
obiskovali<br />
kronometru, ni nujna…vse kar<br />
počnem, počnem zarad<br />
sebe…to je prostovoljno in to<br />
je čist drugač…nimam<br />
knedlna a sem nardila<br />
nalogo…men in profesorci je<br />
jasn, da je to dobr zame, da<br />
delam domačo nalogo…in to<br />
je to, k nisi z ničemer nikamor<br />
prvezan…<br />
14. …tko da bi se srečvala z njimi<br />
Ste si na univerzi<br />
Kvaliteta odnosov,<br />
Vpliv univerze na<br />
ne…je pa res, recimo ravno<br />
pridobili koga, ki<br />
vrednote, pripadnost<br />
odnose in širjenje<br />
zdele…sem srečala eno gospo<br />
vam je postal<br />
(norme, prijateljstvo).<br />
socialne mreže.<br />
k sva skupi na angleščino<br />
bližnji<br />
hodile…pa sva se objele,<br />
poklepetale, kako si kej…in z<br />
eno gospo se tut večkrat<br />
srečam in greva na kavo…<br />
15. …sej te hierarhije niti ne morš<br />
Ali občutite<br />
Kvaliteta odnosov,<br />
Najpomembnejše na<br />
občutit…sej kaj pa ti veš…tm<br />
hierarhijo med<br />
vrednote, pripadnost<br />
univerzi.<br />
je nad tabo samo<br />
vsemi, ki sodelujejo<br />
(norme, prijateljstvo).<br />
profesor…vse ostalo pa niti<br />
na univerzi, kako<br />
točno ne veš kaj se dogaja,<br />
kako se dogaja…tko da mi se<br />
v sistem kot tak ne spuščamo,<br />
ker ga niti ne vidmo ne…<br />
16. …definitivno… Mislite da bi dobili<br />
pomoč, če bi za to<br />
prosili katerega od<br />
Medsebojna pomoč.<br />
Najpomembnejše na<br />
univerzi.<br />
107
sošolcev<br />
17. …ja, popolnoma… Ali se na sklenjene<br />
dogovore v skupini<br />
lahko zanesete<br />
Medsebojna pomoč.<br />
Najpomembnejše na<br />
univerzi.<br />
18. …ja recimo ta moja sošolka še<br />
Ali ste tudi vi komu<br />
Druženje, širjenje<br />
Vpliv univerze na<br />
iz srednje, k hod na angleščino<br />
priporočali obisk<br />
socialnega kroga,<br />
odnose in širjenje<br />
recimo…dve gospe sta šle<br />
univerze, zakaj<br />
utrjevanje družbenega<br />
socialne mreže.<br />
potem na umetnostno<br />
položaja.<br />
zgodovino…zmeri rečem…da<br />
je to ena super zadeva, pa ne<br />
glede na razlog zakaj boš<br />
hodu…da maš občutek da si<br />
nekam šu…<br />
19. …ja tista kava, tradicionalna<br />
Ali se srečujete tudi<br />
Druženje, širjenje<br />
Pomen obiskovanja<br />
po predavanjih, pa za konec<br />
izven izobr. srečanj,<br />
socialnega kroga,<br />
univerze za njihovo<br />
šolskega leta, pa za novo<br />
kje<br />
utrjevanje družbenega<br />
socialno okolje.<br />
leto…to…<br />
položaja.<br />
20. …aha muti, spet greš na tisto<br />
Vas domači<br />
Druženje, širjenje<br />
Spremembe odkar<br />
tvojo tretjo univerzo…a na<br />
podpirajo pri<br />
socialnega kroga,<br />
prihajajo na univerzo.<br />
predavanje greš…tak,<br />
obiskovanju, kako<br />
utrjevanje družbenega<br />
pozitiven, zdrov<br />
to pokažejo<br />
položaja.<br />
cinizem…pozitivno, čist<br />
pozitivno…<br />
21. …am, ne… Ste ob pomoči<br />
sošolcev, mentorjev<br />
prišli v stik še s kom<br />
drugim, s kom<br />
Druženje, širjenje<br />
socialnega kroga,<br />
utrjevanje družbenega<br />
položaja.<br />
Vpliv univerze na<br />
odnose in širjenje<br />
socialne mreže.<br />
22. …oh, o vsem…kje si bil na<br />
O čem se<br />
Druženje, širjenje<br />
Pomen obiskovanja<br />
dopustu, na kakšno potovanje<br />
pogovarjate /poleg<br />
socialnega kroga,<br />
univerze za njihovo<br />
je kdo šel…kva si skuhov…to<br />
izobraževalnih tem/,<br />
utrjevanje družbenega<br />
socialno okolje.<br />
je tko zlo odprt<br />
kaj še obravnavate<br />
položaja.<br />
pogovor…sploh ne vemo kdaj<br />
čas mine…zlo tekoče se<br />
pogovarjamo o vseh splošnih<br />
zadevah…je ni teme, k ne bi<br />
pršla naokrog…<br />
108
23. ……ne vem…mogoče če je<br />
Se o teh pogovorih<br />
Druženje, širjenje<br />
Pomen obiskovanja<br />
kej takšnga<br />
pogovarjate tudi<br />
socialnega kroga,<br />
univerze za njihovo<br />
zanimivga…ampak mislm da<br />
drugje, kdaj, s kom<br />
utrjevanje družbenega<br />
socialno okolje.<br />
više al manje ne…<br />
položaja.<br />
24. …dodatno znanje kot takšno<br />
Teme, ki jih načnete<br />
Druženje, širjenje<br />
Spremembe odkar<br />
ne iščem sama doma…ampak<br />
v skupini, ali jih<br />
socialnega kroga,<br />
prihajajo na univerzo.<br />
spremeniš način recimo tut<br />
kdaj sami še<br />
utrjevanje družbenega<br />
čitanja knjig…al pa recimo če<br />
poglobite, kako<br />
položaja.<br />
profesorca predlaga kšno<br />
knjigo, k drgač neb niti vedu<br />
da obstoja…dejte to pa to<br />
knjigo čez poletje prečitat, da<br />
bomo potem o njej<br />
debatiral…nč tko, da bi hotla<br />
nadgradit še<br />
dodatno…vzporedno pa<br />
sigurno vzamem sm pa ke še<br />
kakšno gradivo iz teh tem…<br />
25. …profesor je sevede vodilna<br />
Kdo je po vašem<br />
Druženje, širjenje<br />
Najpomembnejše na<br />
in gonilna sila…tut če ni ne<br />
mnenju v vaši<br />
socialnega kroga,<br />
univerzi.<br />
vem kakšne visoke izobrazbe<br />
skupini vir znanja<br />
utrjevanje družbenega<br />
človk zakluču, neko vedenje<br />
položaja.<br />
ma sigurno…mislm da se<br />
sopolnjijemo ena drugo…to je<br />
dejansko pretok informacij…<br />
26. …kar se tiče psihologije sem<br />
Se vam zdi, da ste<br />
Osebnostna rast.<br />
Spremembe odkar<br />
se negativno spremenila…se<br />
se zaradi<br />
prihajajo na univerzo.<br />
kr naprej neki duvam<br />
izobraževanja na<br />
hahahah…nisem se<br />
univerzi kako<br />
spremenila, se mi pa zdi, da je<br />
spremenili<br />
še bolš, vsaj jst sem ostala…<br />
27. …sigurno pozitivna je<br />
Katere so<br />
Osebnostna rast.<br />
Spremembe odkar<br />
pridobljeno znanje…čeprov se<br />
spremembe v vašem<br />
prihajajo na univerzo.<br />
s temi ljudmi v privat življenju<br />
življenju odkar<br />
ne družmo, ampak si pa<br />
prihajate na<br />
pošiljamo imejle…pa recimo<br />
univerzo<br />
njihove izkušnje k si jih tkole<br />
109
ajdvej povemo…<br />
28. …ne vem, k ne živimo<br />
Ali se domači<br />
Osebnostna rast.<br />
Spremembe odkar<br />
skp…ne, nč ni drgač…moji<br />
drugače vedejo do<br />
prihajajo na univerzo.<br />
otroci me sprejemajo takšno<br />
vas, odkar prihajate<br />
kot sem…nisem zarad tega nč<br />
na univerzo<br />
bol pametna al pa neumna in<br />
to ubistvu sploh nima<br />
popolnoma nobenga vplova na<br />
naše odnose v družini…<br />
29. …da bi šla mogoče na tisto<br />
Ali načrtujete<br />
Aktiviranje<br />
Spremembe odkar<br />
mojo španščino…govort je<br />
obiskovanje še<br />
potencialov.<br />
prihajajo na univerzo.<br />
lahko, narest težko…bi šla<br />
katerih drugih<br />
ful…ne znam ti odgovort, a bi<br />
krožkov, katere,<br />
jst mela voljo al pa tko veliko<br />
zakaj<br />
željo, da bi to spelala, namreč<br />
španščina kr zahteva…so pa<br />
še ene sve tri teme k bi me tut<br />
zanimale…samo se nekak<br />
terminsko ne uskladim tko…<br />
30. …ne, načelno ne…sem mela<br />
Ali bi opravljali<br />
Aktiviranje<br />
Vpliv univerze na<br />
izredno težko<br />
prostovoljno delo,<br />
potencialov.<br />
odnose in širjenje<br />
življenje…mislm da mam<br />
če bi imeli možnost<br />
socialne mreže.<br />
lahko sama svojih 5 minut za<br />
sebe…mislm da sem izpolnila<br />
svojo mero prostovoljnega<br />
dela…skos sem morala za<br />
druge živet…in rečem temu<br />
hvala ne…<br />
31. …z največjim veseljem…k<br />
Ali bi bili<br />
Aktiviranje<br />
Vpliv univerze na<br />
samo s penzijo si ne morem<br />
pripravljeni občasno<br />
potencialov.<br />
odnose in širjenje<br />
zadovoljit vseh potreb k jih<br />
opravljati kakšno<br />
socialne mreže.<br />
mam…delala bi kšne 4 urce<br />
plačano delo, če da,<br />
na dan…da bi mela za<br />
zakaj<br />
smetano na kavi…<br />
110
Priloga C: Primer transkribiranega intervjuja<br />
1. M.M. (1944)<br />
Ko sem jaz hodila v šolo je bilo izobraževanje zelo pomembno, na splošno v družbi so bili<br />
zelo cenjeni tisti, ki so študirali…no, smo študirali…in tisti ki smo imeli fakultetno<br />
izobrazbo in tut na študente se je gledalo kokr da so fajn…kokr da je fajn da nekdo<br />
študira…tko se jih je gledal.<br />
Bila sem svetovalka za kulturo na statistiki…no, na statističnem uradu.<br />
Jaz sem pravzaprav iz Novega Sada…smo se preselili v Ljubljano, 11 let sem imela ko smo<br />
prišli v Ljubljano, jaz se čutim Ljubljančanka, je pa res, da sem otroška leta preživela v<br />
Novem Sadu…v mestnem okolju sem odraščala.<br />
Oče je bil nazadnje upravnik srbske knjižnice, knjižnice srbske matice v NS, mama je bla pa<br />
otroška negovalka.<br />
Kot družina smo bili v socialno okolje vključeni bolj malo…niti nisem mela zlo velik<br />
prijateljev, nisem bla tok odprta…no, v zboru sem pela v šoli..<br />
Ja za tretjo univerzo sem pa zvedla na jogi, od kolegice ki je vadila jogo, k je rekla da hodi<br />
na univerzo…potem pa sem slišala tut od moje sestrične, ki je prijatla z Dušo Findeisen…da<br />
je ona pač soustanoviteljica, no, da vodi to univerzo…<br />
Hodim že 8 let.<br />
Najraje sem hodila, no še hodim, na medsebojne odnose, potem na oblikovanje gline, potem<br />
na zemljepis, potem pa aaa na angleščino…ja, na medsebojne odnose pa skos hodim.Prvič<br />
so me zlo zanimala ta predavanja od Kranjčeve, sploh psihologija me zlo zanima, te<br />
medsebojni odnosi, a drugič sem pa zlo rada tole glino sem zlo rada oblikvala tko, zdelo se<br />
mi je fajn, da človk nardi nek predmet ne, mi smo delali vaze, jst sem delala pol tut živalce,<br />
veverco pa žabo pa tko…zdelo se mi je lepo tko neki nardit iz gline…tko je fajn občutek ko<br />
neki nardiš…izpolni me, notranje me izpolni.<br />
Ja na univerzi je tko ane…uglavnem mamo na oddelku, no v razredu dobre odnose,<br />
kolegialne odnose…mal poklepetamo, velik nouga zvemo, velik se tut naučimo no in to<br />
bom rekla mi pride prou tudi v življenju..<br />
111
Jst bi rekla, da me nč ne moti.<br />
Vsebina mi zelo ustreza…zato sem si zbrala te medsebojne odnose…ja to je psihologija ane<br />
in človk velik zve…recimo zakaj pride do nekega, zakaj se tako obnašam ne, zakaj tako<br />
ravnam v določenih situacijah…oziroma zakaj se človk tako vede…oziroma me zanima<br />
zakaj pride do nekega vedenja…<br />
Ja pričakujem da bom lažje razumela…no, sebe razumela, pa tut eventueno druge in da se<br />
bom tut laži uključila v družbo recimo ane…<br />
Emm..ne, ne spomnim se, da bi kdaj pomagal organizirat kakšno dejavnost…Ja, če ima kera<br />
tako sposobnost, bi lahko pomagala vodit oziroma bi lahko dala kšn predlog al pa kako bi<br />
blo lahko bolj ustrezno ane, za učence pa za udeležence teh predavanj…<br />
Res ne vem kaj bi lahko pomagal, kšna administrativna dela…aja, jst sem pred leti<br />
pomagala in nardila spisek udeležencev…no, vsak kar zna, bi lahko ponudu pomoč.<br />
Ja sevede, sami sebi se zdimo bolj pomembni, če kej nardimo ane…sej ne da bi se človk s<br />
tem hvalu ali hvalisal, ampak tko, v tebi se dvigne neka samozavest, če neko delo dobro<br />
opravimo..<br />
Ja, mi smo novo leto praznovali…vsi skupaj, večkrat gremo na kavo po predavanjih, za<br />
zaključek tut gremo na Rožnik, pa tm jemo, kosmo, pa kavico…tko da se družmo ane na<br />
nek način.<br />
Do posebnih sporov ni pršlo…na včasih je recimo kej pršlo do kšnga nesoglasja k je človk<br />
tih, pa se pol kasnej sprašujemo, zakaj je pa ona tko rekla…nisem pa opazla da bi kdo kej<br />
preveč po svoje hotu ali kej preveč zahtevau…imam občutek pa da se tut udeleženke držimo<br />
nekega…da ne pretiravamo u svojih željah… da ni preveč ego v ospredju…ne bi ustrajala<br />
pr svojem.<br />
Ja na Karitas hodim volontirat…pol na telovadbo hodim…na razredne sestanke mamo, s<br />
temi maturanti, prej smo mel na vsake 4 leta, zdej pa zgleda da bomo vsak let meli…z<br />
maturanti, mojimi sošolci…to je že tradicija…pa z nečaki se videvamo, tko da ja…imam<br />
kontakte s familijo.<br />
Ja prej ko sem hodila v službo se mi je zdelo da ni posebnega zaupanja…ja nimam občutka<br />
da bi si ljudje zaupali nasplošno…zlo mam občutek da so precej taki, da smo tko, do ene<br />
112
meje da se družimo…poznanstva ane, da se samo do neke meje družimo oziroma<br />
pogovarjamo…že s temi iz hiše, v stolpnci stanujem…samo do neke meje se pogovarjamo,<br />
tm pred liftom in pred vhodnimi vrati, več pa ne…zlasti ker je stolpnica velika in nas je zlo<br />
velik…tko da nimam občutka da bi se zlo povezali…s familijo smo pa mal bolj odkriti, pa<br />
mal bolj domači…ja tle si pa mal bol zaupamo…to pa ja…pa tut tle u Karitasu k delam,<br />
mam občutek, da smo z enimi kr precej povezani in odkriti.<br />
Ja vodstvu univerze zaupam.<br />
Zato k sem zadovoljna…z vsemi pradavanji kar sem hodila sem zadovoljna…predavanja so<br />
bla uredu, strokovno uredu, prostor je bil uredu, WCji so bli uredu…nimam slabih<br />
izkušenj…s kolegicami je blo vse uredu..ker je to na prostovoljni bazi in mi prostovoljno tja<br />
hodmo in se tut prostovoljno družmo in se pol trudmo da bi se dobro imeli ane…ker če bi<br />
pod nujno, bi lahko do kakšnega rivalstva pršlo…tko pa ne.<br />
Ja kr zaupam sošolcem, kr ja…A veste da se mi zdi…čedalje bolj odkrivam da smo si med<br />
sabo zlo podobni…da imamo zdej…čeprav smo različne izobrazbe, recimo jst nisem<br />
poročena, one so poročene, majo vnuke…dobro jst mam pa nečake, sem navezana na<br />
njih…mam občutek, da smo si čedalje bolj podobni, da imamo podobne, al pa jst videvam,<br />
da imamo podobne skrbi…in se veliko od njih nekak naučim, no en od<br />
druzga…predvidevam da majo oni podobne probleme k jst…zdej vidim da je svet tak, tako<br />
pač gre v življenju…<br />
(Lansko leto, ko sem hodila tut na angleščino, smo s kolegicami redno hodile na kavico po<br />
predavanjih in smo klepetale o problemih…in si povedale stvari in se s tem malo olajšale…)<br />
Mentorici sevede zaupam.<br />
V svoji študijski skupini se zlo dobr počutim.<br />
Ne ne….nč ne bi spreminjala.<br />
Ja drugo je to pravzaprav…tle prostovoljno hodim…no, enako sem prostovoljno hodila in<br />
na fakulteto in na gimnazijo, sej mi neb blo treba…samo da je tm, ja tm sem imela cilj, da<br />
dosežem izobrazbo ne, formalno izobrazbo in sem morala bit stalno v podrejenem položaju,<br />
do profesorja ane…tle imam pa cilj da neki novega slišim in da mi je pač<br />
prijetno…dejansko sem pa tut v podrejenem odnosu, ker profesorja poslušam ane…to je<br />
profesor ki veliko zna in ve in jaz od njega pričakujem, zato sem v podrejenem odnosu…jaz<br />
113
pričakujem, da bo on meni nekaj dal…in jasno da sem kot dobra učenka v podrejenem<br />
odnosu in čakam, čakam kaj bo novega povedal…pričakujem…ampak seveda je drugač čist<br />
drugač, ker tole ni nujno, tole je meni prijetno ane, če pa mi ne bi blo prijetno, pa jst ne bi<br />
hodila…medtem k na fakulteto si pa ti moru hodit, čeprov ti ni blo prijetno…pa si vseen<br />
hodu…ja tle mam bolj proste roke…in lahko izbiram…letos en predmet, drugo leto drug<br />
predmet…na fakulteti pa ni tko ne…res ene dvakrat trikrat človk zamenja fakulteto ane,<br />
večkrat pa že ne…tle pa lahko vsak let druga predavanja poslušaš…nisem tako omejena in v<br />
tako podrejenem odnosu do profesorjev.<br />
Prijateljski odnosi, edin to mi je poleg znanja še pomembno tle…človk se naveže na koga<br />
ane…kej novga zve oziroma sliši kaj podobnega, kar sem tudi jst doživela recimo ane…<br />
Ja glih prov bljižnjega nisem spoznala na univerzi, ampak aa…nasploh si zaupamo med<br />
sabo.<br />
Ja bi bi prihajala, tut če bi blo samo občasno.<br />
Jst ne vem če obstaja, najbrž da je nek interni pravilnik ampak jst nimam am računalnika da<br />
bi ta pravilnik prečitala…<br />
Ja sevede am…so profesorji najvišje na hierarhični lestvici…med temi udeleženkami, ja se<br />
pa tut zmeri najde kakšna ki zmeri vse ve…vse je prečitala in predavanja je prečitala in<br />
časopise in ne vem kaj še…vse ustrezno da kaj pove…in pol človk nekak njo tudi ceni ne,<br />
zarad znanja ane al pa zato k izstopa ane s svojim komentarjem in upa se povedat…včasih<br />
pa tudi koga…ja no, to je drugač, če kdo privatizira na kavicah ane…pa kako svojo, kak<br />
svoj notranji problem iznese…če ga lepo iznese tako kot dejansko res je, pol tut tazga<br />
človeka ceniš…če o sebi odkrito pove, magar negativno, neki svojga negativnega, ampak ga<br />
ceniš ane…ker je povedal resnico, oziroma nekaj odkrito o sebi.<br />
Ja jst mislim da bi mi pomagali…<br />
Ja so mi že pomagali, veste kako, ko sem manjkala so mi dali zapiske aa…zapiske od<br />
predavanja mi je dala ena, ne da bi kej komplicirala mi je kr dala in sem ji bla zelo<br />
hvaležna…in druga ena mi je tut dala zapiske ja…tko da so kr kolegialne…<br />
Ja morm se u zemljo udret, ena mi je rekla, manjkala je, pol je pa rekla, če bi jst dala svoj<br />
zapisnik iz prejšnje ure…pa kr nisem nč rekla, zato ker ne pišem tko lepo…ane, une k so pa<br />
men dale…ena piše stenografijo in še računalnik ma in ona eee, doma to na računalnik ne,<br />
114
pretipka in pol da men vse tko lepo natipkano…in me je blo kr sram da bi dala svoj<br />
počečkan zvezek, moram priznat, da mi je blo nerodno…aja, pa sem rekla naj od<br />
une…najbrž sem rekla, da naj si od une sposod, zdi se mi da sem ji rekla da naj od une<br />
uzame…ker una vsakmu da, ker se ve, da ona zna stenografijo in računalnik ma in to je čist<br />
neki druzga pol…<br />
O to je blo pa zlo hudo…k smo zvedl da je tm od ene, da ma sin raka, ja to je blo pa tko<br />
hudo…pa to ene par dni smo ble zelo…in še doma sem bla jst slabe vole…zlo težko sem to<br />
prenesla in še telefonirala sem ji ene parkrat, pa mi je kr odleglo, k je rekla da je bolš…zlo<br />
hudo…in tut veste, ne vidim rada, da se kej slabega zgodi…ne njim ne vnukom, ne<br />
sinovom, nobenmu.<br />
Ja navadno se lahko zanesem na dogovore ja…ponavad se zanesem na to kar se zmenmo.<br />
Ja na mentorco no na animatorko se lahko najbolj zanesem…<br />
Ja k rja, sem priporočala univerzo…<br />
Ja zato k mi je simpatična in zato k človk lahko koristno čas porabi…takim ženskam k ne<br />
hodjo, pa sem rekla da nej grejo, k je fajn…pa da neki novga sliši, pa da druge ljudi<br />
spozna…pa tut takim recimo, k še niso u penziji, tut takim povem recimo, da je to fajn…k<br />
mogoče ne vejo, tko k jst prej nisem vedla…ja.<br />
Ja zlo redko se srečujemo izven…no, za novo leto smo se zmenil, pa na konc k gremo na<br />
Rožnik…ja no, pa po predavanjih gremo vedno na kavo…veste, tm za Gospodarskim<br />
razstaviščem je ena gostilnica mala, no ni gostilna, ne vem…tut kosilo jedo tam…in gremo<br />
tm na kavo…tlo bliz je to, ene 5 minut od tega Minta, tm k mamo predavanja, pa gremo<br />
lepo peš…pol gremo pa naprej na avtobus pa je uredu.<br />
Dele se ne spomnim, ampak sigurno je kdaj kej blo, sigurno mi je kdo kdaj povedu za koga,<br />
k kej ve al pa zna od svojih prijateljev al pa znancev.<br />
Velikrat se pogovarjamo o svojih privatnih stvareh, o svojih familijah amm, potem pa, zlo<br />
redko o aktualnih dogodkih, včasih pa, no recimo te medsebojni odnosi so zlo povezani z<br />
našim osebnim življenjem, včasih pa tut kej v zvezi s tem kar smo slišali na<br />
predavanjih…pa kar smo povedali na predavanjih in se je nam zgodilo…tko, prenesemo<br />
izkušnje…včasih kej tazga še naprej premlevamo, razglabljamo…včasih pa tut take čist<br />
navadne stvari, kaj delamo, kdaj gremo spat, pa kako križanke rešujemo in tko…<br />
115
Ja moram rečt, da se o teh medsebojnih odnosih z drugimi ne pogovarjam, k je to taka<br />
osebna tema, to se je treba že znat pravilno pogovarjat…a…ja včasih se tut kej pomenmo<br />
ane, kaj je kkšna kolegica rekla, al pa kako kkšna živi, včasih se tko mal naprej<br />
pogovarjam…z drugimi svojimi znankami.<br />
Ja navadno nč več dodatnega ne prečitam…ampak predavanja prečitam in potem pa<br />
razmišljam recimo kako je pa to pri meni blo…tko mal, skušam aplicirat na svoje<br />
življenje…<br />
Ja pravzaprav so udeleženke različne…ene so že prej hodile na kšna predavanja pa tko,<br />
majo tut že kkšno drugo znenje poleg tega k ga tle na predavanjih dobijo, tko da tut<br />
udeleženke majo drugo znanje, pa povejo kaj od prejšnjih predavanj, k so že prej<br />
hodile…kakšna tudi pove, če je kakšno knjigo že prej prečitala in če je kej v zvezi s<br />
psihologijo ane, al pa v zvezi s to tematiko…al pa včasih kšna tut iz časopisa pove, al pa<br />
prinese članek izrezan…al pa kopijo, ja to je tut ena nardila, je prinesla kopijo članka…tko<br />
da ja…na različne načine se pol to znanje širi.<br />
Mrbit da razmišljam bl u tej smeri k se učimo ane kako dednost pa okolje vplivata…recimo<br />
da o tem mal bolj razmišljam…da bi se pa jst, da bi svoj karakter spremenila, to pa ne bi<br />
rekla…tut ne vidim, da bi bla zarad tega bl strpna al pa bl razumevajoča.<br />
Ja sprememba je ta, da grem z veseljem na predavanja, pa da si tisto popoldne vzamem zase,<br />
to je neka rutina…veselim se prijateljstva in tega, da bom neki novga slišala.<br />
Ja domače zlo zanima…zanima jih kaj se učimo in tko, in dostkrat kej uprašajo in zdej je<br />
stvar na tem, kako naj jim jst to razložim…jih pa zlo zanima ja…kam to hodm, pa kaj mi to<br />
jemljemo.<br />
Ja jst načrtujem da bom še hodila na druge stvari …jst bi hodila še na glino, oblikovanje<br />
gline, to bi še hodila, to me zlo zanima, pa angleščina, k sem slišala, da je to treba hodit, k to<br />
možgane mal, kako bi to rekla, am, ohranja vitalne…da je učenje tujih jezikov za možgane<br />
uredu…zdi se mi, da bi to morala, sej bom najbrž drugo leto, tko da se bom mal bol…še bol<br />
da se bom angažirala.<br />
Jst opravljam ja, prostovoljno delo z veseljem opravljam, na Karitasu sem ja, v skladišču pri<br />
garderobi in sprejemamo to robo, pakiramo, dajemo…dvakrat na teden po 4 ure…oziroma<br />
116
zdej pa še sama delam ob petkih, tretji dan ne, tut po 4 ure…zdi se mi da mamo velik dela,<br />
da je kr prov da mal pomagam, pa ena je bolna ane, pa mal uskočm.<br />
Ja prou gutov bi, z veseljem opravljala plačano delo…manjka mi denarja, pa tut rada bi kej<br />
delala…manjka mi to da ne delam…res, prej sem leta in leta hodila v službo in vidim<br />
da…al mi manjka to da ne delam, al mi družba manjka ne vem neki…preveč je časa…fajn<br />
je da sem nekako v družbi, a veste, družit se z ljudmi.<br />
117
Izjava o avtorstvu<br />
Spodaj podpisana, Urška Dokl, rojena 3.6.1979 v Ljubljani, izjavljam, da sem pod<br />
mentorstvom doc. dr. Dušane Findeisen napisala diplomsko delo z naslovom<br />
Analiza socialnega kapitala na Univerzi za tretje življenjsko obdobje<br />
V Ihanu, dne 20.10.2009<br />
Podpis avtorja:<br />
118