UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA ...

stopnje zrelosti človekove osebnosti. 40 Ljudje z veliko interesi, samostojni in aktivni se po
tej teoriji starajo pozneje, osebnostno manj zreli in manj sposobni ljudje pa prej.
Pri bioloških in psiholoških razlagah staranja se osredotočamo zgolj na osebnostno
doživljanje le-tega, na sprejemanje staranja na subjektivni ravni, medtem ko sociološka
razlaga staranja poizkuša zajemati vprašanje širše. Spremembo osebnosti v procesu staranja
lahko razumemo zgolj takrat, ko opazujemo in upoštevamo odnos med posameznikom in
njegovim socialnim okoljem. Človekovo doživljanje staranja in občutek starosti, je po tej
teoriji odvisno od pričakovanja okolja. Če družba stereotipno misli, da je človek po denimo
65 letu star, potem se bodo stari ljudje dejansko tudi tako vedli. »Starostno vedenje« bo
sledilo pričakovanjem nekih družbeno socialnih sredin. (Požarnik, 1981)
Tudi Findeisen (1998, str. 14 in 15) poudarja, da je način, kako človek doživlja starost
močno odvisen od tega, kako na starost, starega človeka in pomen njegovega z izkušnjami
podprtega znanja, gledajo v družbi v kateri živi. Pomembno je torej kakšno starost družba
človeku omogoča, dopušča ali pa morda vsiljuje. Eden redkih, ki verjamejo, da človek v
starejših odraslih letih lahko obnavlja svoje mladostne zmožnosti, še več, da je zmožen
razviti tudi nove zmožnosti, je švedski razvojni psiholog Erik Erikson, ki v svojem delu
»Vpletenost v življenje v starosti« omenja človekove razvojne zmožnosti v tem
življenjskem obdobju. (prav tam)
Sociološke razlage staranja, oziroma tiste, ki govorijo o vplivu družbe in socialnega okolja
na posameznika, so pomemben dejavnik pri počutju starejšega človeka. Če bi družba
spremenila pogled na to starostno skupino in ovrgla mnoge (pogosteje negativne) stereotipe,
če bi ljudje splošno spremenili razmišljanje, ali bi lahko to vplivalo tudi na biološko
(fizično) in psihološko stanje človeka
40 Pojem osebna zrelost ima več komponent; poleg telesne zrelosti razlikujemo tudi čustveno (izražanje in nadzorovanje
čustev, pozitiven čustven odnos do sebe in drugih), spoznavno (razvitost umskega presojanja v realnosti, razvitost različnih
interesov), socialno (spoštovanje drugih in njihovega mnenja, mišljenja, samokritičnost, samokontrola, prilagajanje) in
moralno (spoštovanje sprejetih in utemeljenih moralnih načel, norm, etičnih prepričanj) zrelost. (Musek 1997, str. 341)
39