UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA ...

fizično kondicijo 49 starejši odraslih ljudi. Tisti, ki so fizično sposobnejši, so tudi manj
odvisni od socialnih mrež, in obratno.
Razlike med ženskami in moškimi se pojavljajo tudi pri (ne)vključevanju starejši odraslih v
socialne mreže. Dragoš (prav tam) izpostavi hipotezo, ki pravi, da so ženske zaradi
socializacijskih dejavnikov verjetno socialno bolj spretne, v socialnih mrežah se bolje
znajdejo, lažje vzpostavljajo stike, bolje vzdržujejo odnose; podporni učinki socialnih mrež
so potemtakem tudi bolje učinkoviti pri ženskah. Predvideva, da če se razlike v primarni
socializaciji in v kasnejšem življenjskem prevzemanju družbenih vlog odražajo med
ženskami in moškimi tudi v starosti, potem so moški (ki so predvideno manj socialno
spretni od žensk) tudi bolj socialno ranljivi, če ostanejo brez socialne podpore, v smislu
socialnih mrež. Raziskava na to temo, ki jo povzema Dragoš je bila izpeljana v ZDA, med
primerjavo karakteristik 4030 anketirancev, starih od 70 do 79 let. Ugotovili so, da imajo
socialne vezi močnejši učinek na moške anketirance, zlasti na tiste z manjšo fizično
kondicijo; učinki vdovstva na kardiovaskularno (srce in ožilje) smrtnost so večji pri moških
kot pri ženskah; socialne mreže delujejo bolj zaščitniško na tiste starejše, ki imajo nižjo
fizično kondicijo (koristijo tudi onim z višjo, a v manjši meri). Osnovni rezultat raziskav
lahko povzamemo v preprosto dejstvo in sicer, da so pri starejši odrasli populaciji pozitivni
vplivi socialnih mrež povezani že s samim številom socialnih vezi.
Kljub vsem raziskavam in potrjenim mnogim hipotezam, raziskovalcem še vedno buri
duhove dejanska povezava socialnih mrež z zdravjem starejši odraslih ljudi. Še vedno je
nejasno vprašanje, ali je pešanje zdravja starejši odraslih ljudi predvsem posledica
pomanjkanja socialnih mrež, ali pa se jim mreže redčijo zato, ker so šibkega zdravja.
Lennartsson (1999, v Dragoš 2000) daje večjo verjetnost predpostavki, kar je bolj verjetno,
da ljudje telesno in psihično zbolijo zaradi pomanjkanja socialnih stikov, kot pa da bi manj
kontaktirali zato, ker bi jih omejevali zdravstveni simptomi. Zanimiva je ugotovitev
raziskave švedskih starejših odraslih ljudi (77 do 98 let) v povezavi njihovega vključevanja
oziroma odnosov v družbeni skupnosti glede na njihovo zdravstveno stanje. Ugotovili so
49 Fizično kondicijo so v raziskavi ugotavljali s t.i. Nagijevo fizično-funkcionalno mero; gre za merjenje težav, ki jih imajo
stari ljudje pri opravljanju naslednjih (petih) nalog: potiskanje in vlečenje večjih stvari, poklekniti/upogibati se,
dvigati/prenašati določeno težo, iztegniti/razširiti roke in pisati/držati manjše stvari. (prav tam)
49