UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA ...

za t.i. nadomestno učenje; veliko je takšnih študentov, ki so si neko znanje želeli že v
preteklosti ali skozi celo življenje in si ga iz takšnih in drugačnih razlogov niso (znali)
usvojiti ali si ga privoščiti. Mnogi si želijo svoje že obstoječe znanje obnoviti, nadgraditi.
Močan interes za izobraževanje gre pripisati tudi želji po izboljšanju odnosov z domačimi
(člani družine) ali za pomoč domačim. Starejši odrasli si velikokrat želijo bolje razumeti
sebe in družbo nasploh, dogajanja okoli sebe, biti v stiku z drugimi generacijami. (Šantej
2003, str. 18 - 24)
Prav takšni motivi vključevanja starejši odraslih na univerzo so dobra podlaga za gradnjo
socialnega kapitala. Želja po združevanju, po spoznavanju novih ljudi, njihovih navad, želja
po druženju in medsebojnem zaupanju je temelj ustvarjanja novih (ali obnavljanja starih)
socialnih vezi. Lahko rečemo, da se na Univerzi za tretje življenjsko obdobje se ustvarja
socialni kapital.
Findeisen (2006, str. 10) opredeljuje univerzo ne samo kot obliko medgeneracijskega
delovanja, ampak tudi kot pomembno obliko socialnega kapitala. Odnosi, zgrajeni na
podlagi izmenjave znanja, izkušenj in kulture štejejo.
Študij in učenje na Univerzi za tretje življenjsko obdobje je organiziran na več načinov.
Temeljna oblika so študijski krožki 52 . Poleg teh, na univerzi potekajo tudi predavanja,
delavnice, izobraževalni tabori, terensko in raziskovalno delo, poletna univerza. (Findeisen
2001, Univerza za …) Uveljavljajo tudi druge (drugačne) izobraževalne oblike kot so
različne tematske učne delavnice, učenje v parih, raziskovalno in sodelovalno učenje,
samostojno, reševanje problemskih nalog (tako življenjskih kot študijskih) ter učenje z
delovanjem.
52 Študijski krožki so kot oblika neformalnega izobraževanja odraslih oblika, ki je najbližja življenju. So oblika
neformalnega učenja, v kateri se zbirajo ljudje, ki se želijo nečesa novega naučiti o določeni temi, se družiti in narediti
nekaj koristnega za svoj kraj in druge ljudi. (http://www.drustvo-interes.si/izobrazevanje/studijski_krozki.htm, pridobljeno
25.11.2008)
Poleg mentorja so vir učenja tudi slušatelji, ki sami s svojimi izkušnjami, znanjem, odkrivanjem in kulturo sodelujejo in
dopolnjujejo medsebojno učenje. Študijski krožek, kot oblika skupinskega izobraževanja, je izvirno nastala okoli leta 1900
na Švedskem.
53