UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA ...

2. Staranje, starost, tretje življenjsko obdobje in pogledi nanje
2.1. Staranje posameznikov, staranje prebivalstva
Staranje je pojav z dvema obrazoma. Je bodisi individualno ali družbeno; v slednjem
primeru gre za staranje prebivalstva in nastop starajoče se družbe ter vsega, kar takšna
sprememba prinese; spremenjeni vzajemni sistemi socialne in pokojninske varnosti,
spremenjene potrebe po izobraževanju, spremenjena razmerja med generacijami, potreba po
vseživljenjskem izobraževanju vse do visoke starosti oziroma konca življenja. Kdor se ne
izobražuje vse življenje, v družbi znanja veliko tvega.
Staranje in starost sta družbeni konstrukt, dogovor v družbi. Prav tako so družbeni
konstrukt tudi značilnosti, ki jih pripisujejo starosti, staranju in starejšim. Med temi so
značilna prepričanja, da postanejo ljudje z leti pozabljivi in razdražljivi, da izgubijo
zanimanje za druge, da imajo težave z učenjem in so podvrženi boleznim. Če je temu tako,
se te značilnosti pojavijo zaradi velikih socialnih primanjkljajev, ki jih občutijo starejši.
Tako si zagotovijo pozornost in priznanje, ki ga potrebujejo od drugih. Veliko teh
negativnih mnenj o starih ljudeh je stereotipnih. Na družbene konstrukte pa je mogoče
vplivati. Družba se nenehno spreminja, posledično naj bi se spreminjali tudi močno
zakoreninjeni stereotipi.
O stereotipnih pogledih na starost govori tudi Findeisen (1998, str. 14 in 15). Pravi, da so
stereotipi 32 lahko pozitivni ali negativni. Starejši odrasli so lahko dobri, skrbni stari starši,
ljubeznivi, izkušeni, »zlati«, modri, ali pa v nasprotju s tem nadležni, godrnjavi, nekoristni,
nesamostojni, itd. Pri vsem tem označevanju se pozabi na stvarnost starega človeka, ki je
predvsem človek, šele potem star. Star človek, ki ima potrebe in vrednote, kot vsi drugi, le
da so te drugače razporejene na vrednostni lestvici kot pri drugih generacijah.
32 »Stereotipi niso samo kognitivni produkt (spoznavni), so tudi socialne sodbe, norme, vrednotenja. Zaradi tega imajo tudi
socialen in družben pomen. (…) Vplivajo tudi na medskupinske odnose in jih usodno zaznamujejo.« (Nastran Ule 2000,
str. 162) Stereotipi so tudi odporni na spremembe, vendar pa do pomembnih sprememb stereotipov lahko pride takrat, ko
se zgodijo realne spremembe v medskupinskih odnosih. (prav tam, str. 160-161)
34