UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA ...

1.5. Teorije socialnega kapitala
Pri podrobnejšem opisu teoretične podlage pojma socialni kapital, smo se omejili na tri
psice. Pierre Bourdieu, sociolog, filozof, mislec, socialni kapital močno povezuje s sociokulturno
družbeno sestavino; Robert Putnam, sociolog, politolog, socialni kapital
opredeljuje kot temelj javnega in osebnega, tako razvoja kot dobrobiti; James Coleman,
sociolog, ekonomist, pravi da je socialni kapital »bližnjica« do uspešnega delovanja družbe.
Pierre Felix Bourdieu (1.8.1930 – 23.1.2002) je francoski sociolog, pisatelj, mislec,
filozof, pedagog, akademik in antropolog. Zaradi širine svojega delovanja je bil eden
vodilnih francoskih mislecev, poznan po svojem vplivu na razvoj sociologije. Vodil je tudi
obsežne empirične sociološke raziskave o življenjski stilih različnih družbenih skupin v
Franciji.
Bourdieuja je zanimala predvsem trdovratnost obstoja družbenih slojev in drugih utrjenih
oblik družbene neenakosti. Za razumevanje Bourdieujevega koncepta socialnega kapitala je
pomembno upoštevati dejstvo, da je bil njegov vodilni interes razumeti družbeno hierarhijo.
(Field 2003, str. 13 – 15) Kljub sodobnosti, je skrbno ohranjal tudi vez s sociološko
tradicijo. V njegovih delih je čutiti vpliv tradicionalne sociologije Maxa Webra, Karla
Marxa, Emila Durkheima. 17
Na tej podlagi je izoblikoval tudi svoje teorije, za katere je zmeraj iskal tudi izkustveno
podlago, osnovano na vsakodnevnem življenju. Zato lahko njegova dela opredelimo kot
dela kulturne sociologije; tudi on sam je svoj prispevek k znanosti imenoval teorija prakse
ali angl. »Theory of Practice« 18 . Osnova Bourdieujeve sociološke misli je ideja, da je družba
17 Po Webru je povzemal pojmovni aparat, predvsem pa koncepte za proučevanje simbolnih praks in simboličnih dobrin;
ohranjal je Marxova načela, da se je pri sociologiji potrebno osredotočiti na prakse, ne samo na strukture ali teorije in da
predmet sociološkega raziskovanja ni posameznica ali posameznik temveč so to družbene skupine; Durkheim pa ga je
navdihnil s splošno sociološko shemo, ki omogoča strogo konceptualizacijo družbenih »reprezentacij« in njihovo povezavo
z »družbenimi dejstvi«. (Bourdieu, 2003)
18 Theory of Practice – teorija prakse; tako je Bourdieu poimenoval svoje delo, saj je svoje teorije vedno podkrepil z
izsledki iz praktičnega dogajanja v družbi; povezovanje in dopolnjevanje teorije s prakso. (Wikipedia, 2.12.08)
23