in vrednote 13 lahko posameznikom znotraj socialnih mrež lajšajo ali pa tudi otežijo dostopnost do življenjskih virov. Socialni kapital kot povezovanje med ljudmi (angl. bonding), je pogoj za izražanje medsebojne vzajemnosti in solidarnosti; kot nasprotje temu je »premoščanje« družbenih omrežij (angl. bridging) boljše za zunanje pridobitve in za razpršenost informacij; še več, omogoča nastanek t.i. širše identitete in širše vzajemnosti, med tem ko povezovanje znotraj družbenega omrežja (angl. bonding) na nek način zavaruje omejenost oz. ozkoglednost pripadnikov. 14 Figurativno rečeno, povezovanje med ljudmi znotraj neke družbene skupine, deluje kot super-lepilo družbe, med tem ko »premoščanje« navzven, zunaj družbenih skupin, družbo splošno oskrbuje kot »WD-40«. (Putnam 2000, str. 23) Tudi Dragoš in Leskošek (2003, str. 66 in 67) podobno trdita, da socialni kapital nastaja v kombinaciji horizontalnih in vertikalnih socialnih vezi. Med horizontalne spadajo povezave med posamezniki in skupinami na neformalni podlagi – sorodniki, prijatelji, sosedje, znanci. 15 Vertikalne povezave pa se nanašajo na formalizirana hierarhična razmerja - med lokalnimi in državnimi oblastmi, med delavcem in nadrejenim, učiteljem in učencem itd. S sovpadanjem ugodnih, tako vertikalnih kot horizontalnih, povezav, socialni kapital utrjuje podlago iz katere je nastal; izkušnja zaupanja okrepi zaupanje. In v primerih, ko to ni mogoče, socialni kapital še vedno nastaja tako, da se pomanjkljivost enega področja nadomesti s prednostjo katerega drugega področja - kompenzacija 16 . 13 …posamezniku sugerirajo hierarhijo med individualnimi in skupinskimi cilji, določajo razmerja moči med njimi, ter s tem krepijo ali pa dušijo socialni kapital celotnega omrežja. (prav tam) 14 Socialni kapital v smislu »premoščanja« (bridging) pozitivno vpliva tudi na ekonomsko rast gospodarstva, med tem ko ima zgolj »interno« povezovanje v homogene skupine (bonding) negativen vpliv. Iz močnih družinskih vezi, lahko sledi šibkost vzpostavljanja vezi med posamezniki, ki niso povezani. (Beugelsdijk, Smulders 2003, str. 2 in 3) 15 Horizontalne povezave so lahko tudi formalizirane narave, pod pogojem, da ni bistvene razlike v količini družbene moči med partnerji. (prav tam, str. 66) 16 zaradi izgube, pomanjkanja česa narediti, sprejeti kaj drugega; nadomestiti, nadoknaditi (SSKJ) 21
Povezovanje med ljudmi v horizontalne socialne mreže lahko primerjamo (če ne celo istovetimo) s pojavno obliko socialnega kapitala imenovano “bonding” – socialne vezi in »bridging« - premoščanje, ki se vzpostavlja med ljudmi s podobnimi interesi ali življenjskimi situacijami. Vertikalno obliko nastajanja socialnega kapitala pa lahko povežemo z t.i. “linking”-om, kjer gre za povezovanje ljudi iz različnih socialnih situacij, različno stopnjo družbenega ugleda, moči itd. 22
- Page 1 and 2: UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAK
- Page 3 and 4: ZAHVALA Hvala mentorici doc. dr. Du
- Page 5 and 6: ABSTRACT The author researches the
- Page 7 and 8: KAZALO SHEM Shema 1: Razsežnosti s
- Page 9 and 10: socialni kapital na Univerzi za tre
- Page 11 and 12: Nalogo smo razdelili na štiri vseb
- Page 13 and 14: 1. Opredelitev, vrste, značilnosti
- Page 15 and 16: Bourdieu v teoretični okvir postav
- Page 17 and 18: vsakdanjih družinskih, sosedskih o
- Page 19 and 20: in sodelovanje pri uresničevanju v
- Page 21 and 22: Socialni kapital vključuje dve raz
- Page 23 and 24: pravo običajev; z delovanjem in ž
- Page 25 and 26: 1.3. Socialna omrežja kot nosilci
- Page 27: 1.4. Vrste socialnega kapitala ali
- Page 31 and 32: skupek družbenih polj. Oblike kapi
- Page 33 and 34: Shema 3: Kombinacija različnih kol
- Page 35 and 36: skupinami preoblikujejo v simbolič
- Page 37 and 38: družbi; še več, četudi ima nekd
- Page 39 and 40: kapital vidi kot »stranski produkt
- Page 41 and 42: 2. Staranje, starost, tretje življ
- Page 43 and 44: spoštovanjem, medsebojnim razumeva
- Page 45 and 46: Eden izmed razlogov za pospešeno s
- Page 47 and 48: Tako kot Požarnik, podobno tudi Pe
- Page 49 and 50: Tudi Findeisen (1999), govori o mo
- Page 51 and 52: vprašanje, če bo upokojevanje v p
- Page 53 and 54: neresnično in ne nudi več psiholo
- Page 55 and 56: Družba določa vloge vsem svojim p
- Page 57 and 58: močno zvezo med stiki s sorodniki
- Page 59 and 60: prve slušatelje, s katerimi so si
- Page 61 and 62: Izobraževalna srečanja praviloma
- Page 63 and 64: spontano in brez zadržkov. V izobr
- Page 65 and 66: Raziskovalna vprašanja: 1. Kako iz
- Page 67 and 68: sta bila svetovalka v upravi podjet
- Page 69 and 70: 5. Ugotovitve in interpretacija Zdi
- Page 71 and 72: službo in sodelavce, ampak se v ta
- Page 73 and 74: »…ja seveda da se…mogoče zara
- Page 75 and 76: občutek fizične nezmožnosti in s
- Page 77 and 78: zaposlenih in prihodnjih slušatelj
- Page 79 and 80:
»…ne zaradi družbe, ki jo imam
- Page 81 and 82:
»…vglavnem imamo v razredu dobre
- Page 83 and 84:
Glavne razlike med Univerzo za tret
- Page 85 and 86:
»...to je dejansko pretok informac
- Page 87 and 88:
»…sigurno pozitivna sprememba je
- Page 89 and 90:
Ali pa ne iščejo dodatnega znanja
- Page 91 and 92:
»…nimam domačih…mislim imam s
- Page 93 and 94:
dejstvo, ki ga Putnam opisuje v svo
- Page 95 and 96:
»…pa za konec šolskega leta, pa
- Page 97 and 98:
»…ja včasih se tudi kaj pomenim
- Page 99 and 100:
Kulturni kapital je danes eden od t
- Page 101 and 102:
7. Zaključek Univerza za tretje ž
- Page 103 and 104:
8. Viri in literatura 1. Accetto, B
- Page 105 and 106:
29. http://www.cpn.org/tools/dictio
- Page 107 and 108:
58. Svetlik, I . (ur.) Kakovost ži
- Page 109 and 110:
Kaj vas tu moti in zakaj Vam vsebin
- Page 111 and 112:
Se s sošolci srečujete tudi zunaj
- Page 113 and 114:
6. …bom kr nehala hodt, malo Kaj
- Page 115 and 116:
sošolcev 17. …ja, popolnoma… A
- Page 117 and 118:
ajdvej povemo… 28. …ne vem, k n
- Page 119 and 120:
Jst bi rekla, da me nč ne moti. Vs
- Page 121 and 122:
pričakujem, da bo on meni nekaj da
- Page 123 and 124:
Ja moram rečt, da se o teh medsebo
- Page 125:
Izjava o avtorstvu Spodaj podpisana
Change language