sodba v imenu ljudstva razsodilo - Agencija za trg vrednostnih papirjev

ZSV-3983/2011- 2414
OKRAJNO SODIŠČE V LJUBLJANI
SODBA
V IMENU LJUDSTVA
Okrajno sodišče v Ljubljani je po okrajni sodnici Bojani Pavlic, v zadevi o
prekršku zoper storilko pravno osebo AA d.d. in zoper storilko odgovorno osebo
A.B., zaradi prekrška po 1. točki prvega odstavka 558. člena Zakona o trgu
finančnih instrumentov (ZTFI), po zahtevi za sodno varstvo pravne osebe z dne
18.11.2011 in odgovorne osebe z dne 02.12.2011, zoper odločbo o prekršku
AGENCIJE ZA TRG VRED. PAPIRJEV z dne 09.11.2011, št.
014-1080-14/2011,
RAZSODILO
I. Zahteva za sodno varstvo storilke pravne osebe AA d.d. in storilke
odgovorne osebe A.B. se zavrne kot neutemeljena.
II. Storilki morata plačati stroške postopka, kot sodno takso, ki jo bo odmeril
prekrškovni organ, po pravnomočnosti sodbe, z nalogom za plačilo sodne
takse.

OBRAZLOŽITEV
1. Prekrškovni organ je po svoji pooblaščeni uradni osebi izdal odločbo s katero
je pravni osebi AA d.d. za storitev prekrška po 1. točki 1. odstavka 558 člena
ZTFI izrekel globo 25.000,00 EUR, odgovorni osebi A.B. pa po 3. odstavku v
zvezi s 1. točko 1. odstavka 558. člena ZTFI izrekel globo 1.000,00 EUR.
Naložil je plačilo stroškov postopka kot sodno takso, odmerjeno po
pravnomočnosti odločbe.
2. Vlagatelja ne zanikata dejstva, daje družba letno poročilo za poslovno leto
2010 objavila šele 09.06.2011. Družba je pri tem zasledovala izključno
interes delničarjev in vlagateljev, saj je zaradi delovanja kot holdinška
družba vrednost njenega premoženja in delnic odvisna izključno od vrednosti
njenih naložb. Pri tem občutno izstopa naložba v 24, 25% delež v družbi BB
d.o.o., katerega vrednost bistveno vpliva na vrednost premoženja in s tem
delnic družbe, kot tudi na njen finančni položaj. Družba je bila s strani ostalih
družbenikov BB leta 2006 kljub deležu izključena iz upravljanja BB, leta
2007 pa ogoljufana pri prodaji 29,65% deleža novemu večinskemu lastniku
BB. Družba vsa leta opozarja na oškodovanje BB pri poslovanju z večinskim
lastnikom ter zaradi kršenja prevzemne zakonodaje pri prevzemanju družbe
pooblaščenke - pomorske družbe v interesu vseh malih delničarjev sprožila
postopek za odvzem glasovalnih pravic. Sprožila je tudi več sodnih sporov,
vložila več kazenskih ovadb, tudi zoper večinskega lastnika in upravo BB.
Tožilstvo se glede ovadb ni opredelilo, družba na upravljanje svoje naložbe v
BB še vedno nima vpliva, saj je predlagatelj kot uprava družbe odločil, da
naložbo razporedi v skupino naložb za prodajo. Glede na lastniško strukturo
in velikost deleža je krog potencialnih kupcev zelo omejen. Družba ima svoje
deleže tudi zastavljene pri bankah za zavarovanje obveznosti. Posledično ima
vsaka javna objava ocenjene tržne vrednosti Družbinega 24,25% deleža v BB
lahko neposreden vpliv na celo in že v naprej določa ceno, ki jo bo Družba
dosegla pri prodaji, saj večinski lastnik in uprava BB že več let na razne
načine trudita, da bi družbo prisilila k čim cenejši prodaji njenega deleža BB.
Med drugim je odvetnik BB __________ s svojo družbo CC d.o.o. kot lastnik
le 3% delnic Družbe že leta 2006 na skupščini Družbe poizkušal imenovati
svoj nadzorni svet in s tem prevzeti nadzor nad 24,25% deležem BB v lasti
Družbe, kar je poskušal dosegi še po skupščini s predlogom za
sodno imenovanje svojih članov

nadzornega sveta, predlogom za začasno odredbo in izpodbojno tožbo, kar je
bilo vse zavrnjeno. Glede na navedeno predlagatelj Družba kljub
razgovorom z revizijsko družbo ne moreta oceniti tržne vrednosti svoje
naložbe v BB, saj ta varira od 0 do ocenjenih več kot 50 mio €. Družba je zato
Agenciji v zvezi z dodatnimi pojasnili in za razjasnitev pomembnosti
naložbe v BB kot dokaz za svoje navedbe predlagala zaslišanje direktorja
revizijske družbe ZXZ d.o.o. iz Ljubljane, B.C., vendar Agencija tega
dokaza z obrazložitvijo, da za odločitev v tej zadevi ni potreben, ni izvedla. S
tem je Agencija po mnenju predlagateljev storila kršitev določb ZP-1 in
ZKP. Izvedba dokaza z zaslišanjem g. B.C., ki pri družbi opravlja revidiranje
računovodskih izkazov za poslovno leto 2010, bi pokazala resničnost trditve
družbe glede nemožnosti izdaje revizijskega mnenja ter vpliv tega dejstva na
resničnost in verodostojnost računovodskih izkazov družbe, kar je v
vsebinskem smislu bistveno za vlagatelje, ko se le-ti odločajo za vlaganje v
vrednostne papirje družbe. ZGD-1 je revidiranje računovodskih izkazov
določenih gospodarskih družb predpisal z nekim določenim namenom, da se
ugotovi, ali so ti izkazi sestavljeni v skladu z veljavno zakonodajo, predvsem
v skladu z mednarodnimi in slovenskimi računovodskimi standardi in pravili
stroke ter ali so odraz resničnega stanja poslovanja družbe. V nasprotnem
primeru, kot je to ocenila Agencija sploh ne bi potrebovali revizijskega
postopka tretjega neodvisnega pregledovalca in bi se s strani družbe
sestavljeni računovodski izkazi šteli za dokončne, resnične in a priori
pravilne. Ker Agencija v prekrškovnem postopku predlaganega dokaza ni
izvedla, je poleg kršitev določb postopka prišlo tudi do zmotne in nepopolne
ugotovitve dejanskega stanja, saj niso bila ugotovljena vsa odločilna dejstva,
pomembna v tem postopku, zaradi česar je bilo v posledici tudi nepravilno
uporabljeno materialno pravo in izrečena denarna kazen, ki sploh ne bi smela
biti izrečena. Družba je ugotovila, da po njenem mnenju obstajajo razlogi po
386. členu ZTFI, zato je Agenciji dne 29.04.2011, pred potekom zakonskega
roka za objavo letnega poročila za leto 2010, posredoval obrazec ODNI o
odložitvi objave revidiranega nekonsolidiranega letnega poročila in
konsolidiranega poročila skupine AA za poslovno leto 2010. Družba je
utemeljeno pričakovala, da sodi letno poročilo v okvir ZTFI med tako
imenovane notranje informacije, katerih objavo je mogoče, seveda ob
dokazovanju utemeljenih razlogov in s predhodnim obvestilom Agenciji
odložiti vse dotlej dokler obstojijo zato utemeljeni razlogi. Družba je že v
letu 2009 na obrazcu ODNI obvestila Agencijo, da bo odložila objavo
polletnega poročila po skrajnem roku, kar se je v resnici tudi zgodilo, pa
Agencija takrat zoper družbo ni uvedla

prekrškovnega postopka in ukrepala. V navedenem obrazcu je družba
navedla in zatrjevala tudi poglavitni oziroma odločilni razlog za odložitev
letnega poročila in sicer, da pooblaščeni revizor, ki je pregledoval
računovodske izkaze Družbe ni mogel podati svojega mnenja k izdelanim
računovodskim izkazom, predvsem zaradi nezmožnosti ugotovitve tržne
oziroma prednosti ene izmed poglavitnih naložb Družbe v obliki poslovnega
deleža v družbi BB. Družba je takoj po dokončnosti odredbe o odpravi
kršitev z dne 20.05.2011 s katero je Agencija Družbi naložila, da v roku 3 dni
od dokončnosti objavi letno poročilo za poslovne leto 2010 in s tem opravi
kršitev določb 1. odstavka 110. člena oziroma 111. člena ZTFI, dne
09.06.2011 objavila letno poročilo in poročilo skupine za poslovno leto 2010
brez mnenja pooblaščenega revizorja in brez odločitve nadzornega sveta
Družbe, o čemer je obvestila tudi Agencijo. Družba je takoj in v celoti
izpolnila zahtevek Agencije iz njene odredbe, tako da potencialnim
vlagateljem zaradi tega ni nastala niti ni mogla nastati nikakršna škoda,
upoštevaje, da je bilo letno poročilo objavljeno samo dober mesec kasneje,
ko je potekel skrajni rok za njegovo objavo (30.04.2011). To pomeni, da
družba in predlagatelj kot njena odgovorna oseba nista pristali na nastanek
prepovedane posledice (v kolikor je ta sploh nastala, saj vlagateljem ni
nastala niti ni mogla nastati nikakršna škoda, zaradi prepozne objave letnega
poročila), kar pomeni, da nista ravnali z eventuelnim naklepom kot to navaja
Agencija v izpodbijani odločbi. Citirajo 8. člen ZP-1 in 9. člen ZP-1 ter
določbo 25. člena KZ-1. Po navedbah Agencije naj bi Družba in predlagatelj
kot odgovorna oseba prekršek storila z eventuelnim naklepom o postopku ni
bilo dokazano, da bi se družba zavedala vseh zakonskih znakov prekrška,
nasprotno Družba in predlagatelj sta izkazala posebno skrbnost, ko je
Agencijo v imenu Družbe prosil za odložitev objave notranje informacije in
je bil vseskozi v dobri veri, da je utemeljeno pričakoval, da je z izpolnitvijo
odredbe Agencije izpolnil vse svoje obveznosti. Agencija ni dokazala, da bi
se Družba in predlagatelj zavedal možnosti, da iz njegovega ravnanja nastane
prepovedana posledica, kar je drugi od elementov eventuelnega naklepa.
Družba in predlagatelj, domnevna kršitelja se nista mogla zavedati, da bi iz
njegovega pravilnega ravnanja nastala prepovedana posledica, ta pa tudi ni
nastala. S tem je Agencija posledično nepravilno uporabila ZP-1 v zvezi z KZ
RS. Ker Agencija ni uspela dokazati eventuelnega naklepa in za njegov
obstoj potrebnih elementov, se predlagatelj ne kaznovati, saj krivda za
očitani prekršek ni podana. Izrečena globa kljub najnižji predpisani globi je
neupravičeno izrečena oziroma občutno previsoka. Družba in
njena

odgovorna oseba sta utemeljeno pričakovali, da je z izpolnitvijo odredbe
Agencije, ko je po dokončnosti le-te takoj objavila letno poročilo in poročilo
skupine za poslovno leto 2010, izpolnila vse svoje obveznosti in da prekršek
zoper njo zaradi tega ne bo uveden, sklicujoč se na leto 2009, ko je Agenciji
naslovila ODNI obrazec in Agencija zoper njo ni uvedla postopka o
prekršku, za identično domnevano kršitev zakonodaje. Vlagatelja zato
sodišču predlagata, da na podlagi navedenih dejstev in dokazov postopek o
prekršku zoper vlagatelja ustavi, če pa bi vseeno ugotovilo obstoj odločilnih
dejstev in s tem kršitev zakonodaje, pa predlagata, da zaradi majhne
pomembnosti prekrška in zaradi tega, ker nikomur od vlagateljev zaradi tega
ni nastala niti ni mogla nastati potencialna škoda oziroma škodovanje, pri
izreku kazni uporabi najmilejšo obliko kaznovanja in pravni osebi ter njeni
odgovorni osebi izreče opomin, v primeru izreka globe, pa skladno z drugim
odstavkom 18. člena ZP-1 določi obročno odplačevanje globe.
3. Zahteva za sodno varstvo vlagateljic ni utemeljena.
4. Po proučitvi izpodbijane odločbe o prekršku je sodišče ugotovilo, da so bila v
izdani odločbi o prekršku prekrškovnega organa vsa odločilna dejstva na
podlagi zbranih dokazov zanesljivo in celovito ugotovljena in v postopku za
prekrške pred prekrškovnim organom tudi ni prišlo do kršitev iz 62.a člena
ZP-1, na katere mora sodišče paziti po uradni dolžnosti.
5. Sodišče po pregledu zadeve ugotavlja, da vlagatelja ponavljata navedbe, ki
sta jih podali že v izjavi o dejstvih in okoliščinah očitanega prekrška ter da je
prekrškovni organ v izpodbijani odločbi vsa odločilna dejstva na podlagi
zbranih dokazov zanesljivo in celovito ugotovil. Sodišče pritrjuje razlogom
in obrazložitvi izpodbijane odločbe prekrškovnega organa, ki je svojo
odločitev pravilno in utemeljeno obrazložil ter dejanje pravilno pravno
kvalificiral ter odgovoril na vse relevantne očitke vlagateljev. Sodišče se v
izogib ponavljanju sklicuje na razloge prekrškovnega organa, saj se z njimi v
celoti strinja. O tem se je izreklo tudi Vrhovno sodišče Republike Slovenije v
sodbi z dne 11.12.2002, opr. št. I Ips 210/2002, kije v kazenskem postopku
zavzelo stališče, ki se smiselno uporablja tudi v postopku o prekrških in sicer,
da je pravnomočno sodbo treba presojati v celoti in pri tem upoštevati
navedbe v obeh odločbah. Če odločba prekrškovnega organa vsebuje razloge
o odločilnih dejstvih in sodišče, kije odločalo o zahtevi za sodno varstvo teh
razlogom zgolj pritrdi, tako da navede, da je prekrškovni organ dejanje
pravilno pravno kvalificiral in

svojo odločitev pravilno in utemeljeno obrazložil, ni podana bistvena
kršitev določb postopka. Sodišče v sodbi ni dolžno ponavljati razlogov o
odločilnih dejstvih in odgovarjati na tiste očitke vlagateljev zahteve za
sodno varstvo v katerih je svoje stališče že obrazloženo zavzel prekrškovni
organ in so po presoji sodišča pravilni.
Sodišče se v celoti strinja z obrazložitvijo izpodbijane odločbe
prekrškovnega organa glede odgovornosti odgovorne osebe kot tudi razlogi
za odmero globe pravni osebi po 1. točki 1. odstavka 558. člena ZTFI ter
odgovorni osebi po 3. odstavku istega člena zakona. Ustrezno je
obrazloženo zakaj vlagateljema ni bi izrečen opomin, v skladu z 21. členom
ZP-1. Pri tem pa ne gre prezreti, da kazenska določba 558. člena ZTFI
navedene prekrške, med njimi tudi 1. točka 1. odstavka istega člena zakona
opredeljuje kot hujše kršitve zakona (3. poglavja).
6. Sodišče se strinja tudi z obrazložitvijo v tč. 7 izpodbijane odločbe
prekrškovnega organa glede navedb iz zahteve za sodno varstvo
vlagateljev, da prekrškovni organ ni izvedel dokaza z zaslišanjem B.C., s
čimer je kršil določbe ZP-1 in ZKP. Izvedba tega dokaza ni bistvena za
ugotovitev dejanskega stanja, ali je bilo revizijsko mnenje mogoče izdati, o
čemer naj bi izpovedala priča g. B.C. Ker je očitani prekršek v tem, da je bilo
poročilo, ki je lahko tudi nerevidirano, objavljeno prepozno, pri čemer zakon
opravičljivih razlogov za zamudo ne določa, je prekrškovni organ, sklicujoč
se na 1. odstavek 55. člena ZP-1 in 139. člen ZUP, predlagani dokaz, kot
nepotreben zavrnil. Prekrškovni organ je še dodatno pojasnil, da letno
poročilo kot dokument ne predstavlja informacije katero objavo bi bilo
mogoče odložiti po pravilih o odložitvi objave notranjih informacij (2.
odstavek 386. člena ZTFI), kot je navedeno že v 8. točki obrazložitve
izpodbijane odločbe ter pojasnjuje, da pravna oseba v letu 2009, ko je
skušala na enak način odložiti objavo (polletnega) poročila pa ni bila
obravnavana za prekršek, ne pomeni, da je bilo njeno ravnanje skladno z
zakonom, še manj pa, da ne bi mogla biti za istovrstno, a drugo (ponovno)
kršitev sankcionirana v letu 2011. Navedbe vlagateljev v zahtevi za sodno
varstvo, da s prekrškom ni nastala prepovedana posledica, saj vlagateljem ni
nastala nikakršna škoda zaradi prepozne objave letnega poročila in da
vlagatelja nista pristavila na nastanek prepovedane posledice, sodišče
odgovarja, kot je ustrezno obrazložil prekrškovni organ v 13). točki
obrazložitve izpodbijane odločbe, da že z neizpolnitvijo, torej neobjavo
letnega poročila za poslovno leto 2010 najkasneje v štirih mesecih po
koncu poslovnega leta družbe, to je najkasneje do 30.04.2011 nastopi
prepovedana posledica. Prekrškovni

organ pojasnjuje, da pravna in odgovorna oseba nista objavili letnega
poročila (zaradi zmotne uporabe inštituta odložitve objave notranje
informacije) sta bili kvečjemu v neopravičljivi dejanski zmoti, saj so
določbe ZTFI-1 jasne in nespremenjene že od uveljavitve ZTFI dne
11.08.2007, odgovorna oseba je predsednik uprave pravne osebe že od
01.01.2007. Navedba, daje objavo letnega poročila mogoče odložiti, kar je
v nasprotju tako z osnovami prava gospodarskih družb ZGD, kot tudi prava
tako imenovanih javnih družb (3. poglavje ZTFI), je povsem neopravičljivo
ter da pravna in odgovorna oseba letnega poročila nista hoteli objaviti s
tem, ko sta odlog objave želeli doseči preko inštituta odložitve objave
notranje informacije, pa sta bili kvečjemu v (neopravičljivi) zmoti, da ta
okoliščina njuno ravnanje dela dopustno. Kazenska določba 1. točke 1.
odstavka 558. člena ZTFI ne zahteva, da bi bila ob tem izkazana škodljiva
posledica, saj je že sama opustitev objave letnega poročila, najpozneje v
štirih mesecih po koncu poslovnega leta kršitev 1. odstavka 110. člena
ZTFI in s tem storitev prekrška po 1. točki 1. odstavka 558. člena ZTFI.
7. Glede na navedeno je sodišče, na podlagi 1. odstavka 65. člena ZP-1,
zavrnilo zahtevo za sodno varstvo vlagateljev zoper odločbo o prekršku
prekrškovnega organa, kot neutemeljeno.
8. Vlagatelja lahko pri prekrškovnemu organu podata predlog za obročno
plačilo globe v skladu z določbo 18. člena ZP-1, kot to izhaja iz izreka
izpodbijane odločbe.
PRAVNI POUK:
Zoper to sodbo ni pritožbe.
V Ljubljani, 20. avgust 2012
Okrajna sodnica:
Bojana Pavlic l.r.
je soglasen z izvirnikom
Podpis pristojne sodne osebe: