Julij - Planinski Vestnik

prvenstvene pristope na mnoge alpske vrhove in se pozneje z istimi vodnikiz uspehom uveljavljali v azijskih gorstvih. Čeprav so to bili v začetku razvojazgolj priložnostni vodniki, so bili več kot samo nosači in spremljevalci, kajtibrez njih bi najbrže njihov varovanec ne stopil prvi na vrh.Iz priložnostnih gorskih vodnikov, vajenih divjine gorskega sveta, so se kajhitro organizirali poklicni gorski vodniki, ki so pod okriljem svojega planinskegadruštva imeli svoje združenje po določenem pravilniku, bili so izprašani,dobili so vodniško knjižico in še znak; predpisana jim je bila tarifa za vodništvo.Pri takratni stopnji razvoja v planinstvu, ko so nastajala nova planinskadruštva in je obisk gora močno rasel, je povpraševanje po strokovno intehnično sposobnih gorskih vodnikih bilo še veliko.Toda planinstvo je postajalo množično, v gorah je rasel tujski promet vsebolj, a pospeševali so ga še z nadelavo novih potov in steza, ki so jih lepozavarovali, opremili pa še s kažipoti in markacijami. A nove planinske postojanke,ki so jih povezovali s potmi čez vrhove, grebene in celo čez stene, soobisk gora še bolj poživele. Ker so postali vrhovi tako laže pristopni, je povpraševanjepo gorskih vodnikih-domačinih padalo, a so iz konkurence izpadli kajhitro starejši vodniki, ki so hkrati zaostali v plezalni tehniki. V gorah so raslein se krepile vrste neodvisnih alpinistov, odličnih plezalcev, ki so znali vse boljspretno uporabljati vrv za varovanje in za vzpenjanje poleg novih plezalnotehničnihpripomočkov. Stari vodniki s svojo zastarelo plezalno tehniko nisomogli več konkurirati. Pa tudi zmogljivost alpinistov glede na premagovanjetežavnih sten in težavnih mest v steni je znatno zrasla, plezalci, ki so se potegovaliza vodništvo, so si zaradi svojega tehničnega in strokovnega znanjapridobili priznanje in so postali plezalski vodniki ali gorski vodniki v sodobnemsmislu planinstva.Dve svetovni vojni, z njima silen napredek tehnike in vstop v atomsko ero,vzporedno s tem silovit zagon naprednih ustvarjalnih sil tudi na vseh področjihkulturnega in prosvetnega uveljavljanja, nova družbena ureditev in z njodemokratizacija — vse to je prav gotovo občutno vplivalo na razvoj planinstva,ki ni moglo več in tudi ne sme ostati v okorelih oblikah gibanja v naravi indviganja kulturne ravni zlasti pri delavskem razredu. Zato prihajamo dospoznanja, da je treba poseči po drugačnih, a vsekakor zelo prožnih oblikah delatudi v planinstvu.Poleg sedanjega plezalnega ali gorskega vodnika, ki pač ne pride tolikodo posebne veljave pri množičnem obiskovanju gora in tak tudi ni posebnonaklonjen vodstvu množice, dandanes prihaja do izraza potreba po dobroorganiziranih, vsebinsko vnaprej dobro pripravljenih izletih na planine (poletiin pozimi) in na gorske vrhove. To spada pač v področje dela planinskega vodnika.Pri tem ne gre več za odkrivanje gorskega sveta v klasičnem smislu ali zaiskanje odmaknjenih predelov, ampak ustvarjati moramo možnost in pogoje,da planinstvo z vsemi njegovimi dobrinami nudimo delovnemu ljudstvu, delavskemurazredu predvsem. Saj planinstvo, ki je pomembno uveljavljanje ljudiv gorah in na širokem kulturnem področju, more nuditi v izobilju okrepitevtelesnih sil, sprostitev v gorski naravi, razvedrila in pouka iz naravoslovja,domovinoznanstva, umetnosti in zgodovine. Napačno bi bilo, če bi bilo planinstvoprivilegij samo neke skupine, ki bi sama zase v zaključenem krogudelovala v planinstvu. Naloga planinstva naj bo, da delovnemu človeku vtovarni, v rudniku, v gradbeništvu, v upravi pomaga izkoristiti delovni počitekob koncu tedna za oddih, za osvežitev telesa in duha in prizadevati si moramopo načelu, da »ni duševna vzgoja mati telesne, ampak je telesna vzgoja rodišče