Julij - Planinski Vestnik

znamenito Carlessino smer. Avg. 1959 stajo kot 20. naveza preplezala Lehne inLow. Na prvi polici ju je pregnal vihar,ušla sta mu po polici iz stene. Tri dni nato sta po tej polici ponovno vstopila inprišla na vrh v 23 urah. Klini so biliizbiti, le v jugovzhodnem razu jih je šenekaj tičalo. Lehne in Low sta v Vazzolerjevikoči, ki jo poznajo tudi nekaterinaši plezalci, zapisala, da je bila zaradiizbiti h klinov ta stena težja kot jugovzhodnastena Pilastro di Rozes, jugovzhodnastena Rotvvanda in severozahodnastena Cima Su Alto. Ni razlogov,da jima ne bi verjeli.DERUNGS IN ALBRECHT sta dvamlada švicarska outsiderja, katerih imenaso se lani vpisala med najbolj znanenaveze sveta, saj sta uspešno premagalamarsikako od najtežjih. Med drugimi stas pomanjkljivo opremo v štirih dnehprišla tudi čez severno steno Eigerja.Poleg triumfov sta doživela tudi upravičenokritiko, ker sta se lotila velikegapodjetja naravnost lahkomiselno. S sebojnista vzela višinomera, popolne opremeza bivak, svetilke, opisa smeri in nedovolj provianta. Imela pa sta s sebojtalisman na nahrbtniku in pa jasen cilj,ki pa ga kritika tudi upravičeno graja:»Ce je prišel čez Harrer, če so to zmogliAvstrijci, zakaj bi temu Švicarji ne bilikos?« S seboj sta imela komaj 4 lednekline in 35 za suho skalo, 4 zanke, dvapara derez deseterk in nekaj C-vitamina.Prišla sta čez steno brez posebnega treninga,saj sta imela za seboj eno samoV+ (južno steno Brisi) in to suho skalo.Albrecht je imel prvič dereze na nogah.Prišla pa sta čez brez sleherne nezgode:nobeden ni ozebel, nobeden zdrsnil, nobenegani zadel kamen. Zdaj bi res utegnilkdo reči: Ce sta ta dva zmogla, zakajbi še midva ne? 14. ponovitev Eigerja imatorej svojo tragikomično nianso, ki pa jenekateri vidni starejši alpinisti mladimaŠvicarjema ne zamerijo. Švicar MaxEiselin. lastnik športne trgovine v Kriensu,ki je bil že dvakrat v pobočjihDhaulagirija, se zanju vleče, AnderlHeckmair, eden od prvopristopnikov, pajima očita predrznost. Mladi Jorg Bader,tudi eden od ekstremnih plezalcev lanskesezone, pa opomni Heckmaira, kaj jenekoč govoril o svojih neumnostih:»Sreča je odločilni činitelj pri uspehumladega alpinista«. Paul Hubel, nekočznan plezalec prvenstvenih v VzhodnihAlpah, se pridružuje graji. Brandler, kise je s steno že večkrat brez uspeha poskusil,meni, da nima smisla kritizirati,ker sta Švicarja uspela. Raditschnigg,avstrijski vojaški inštruktor, ki je tudiže obračal v Eigerju, je dejal: »Še se godečudeži.« Zagovarja jo Kurt Diemberger,ki je kot trinajsti ponovil Eiger, češ samasreča ju že ni pririnala čez steno. Podobnotudi znana Eigerjevca Erich Vanisin Erich Waschak. Močno ju je zlasal tudi57 letni Walter Flaig, ki je še s 57 letiplezal V+.DIETER MARCHART, 19 letni Dunajčan,je lani sam preplezal severnosteno Matterhorna. Njegove ture za treningso bile v prejšnjih letih Welzenbachovasmer v severni steni Breithorna,severna stena Lyskamma, vzhodna stenaGrand Capucina, zahodna stena PetitDr-uja, južna stena Torre Trieste, zajedav Dachlu, Rosskuppe in nazadnje 13. ponovitevseverne stene Matterhorna 1.1958 s tovarišem. Izjavil je, da stena nenudi varovališč in stojišč in da je torejtveganje samohodca enako ali celo manjšekakor pa, če gre čez steno naveza.400 INDIJCEV je šlo skozi redne tečajeHimalajskega planinskega inštituta(Himalayan Mountaineering Institut) inse usposobilo za himalajske vzpone. Indijaje stopila med planinske norode zvzponi na Kamet, Abi Gamin, Trisul,Black Peak, Nanda Kot in na Cooju (natem vrhu je bila indijska ekspedicijakot druga). Institut dela od 1. 1954 vDarjeelingu, ko so v njem izobraziliprvih šest znanih šerp pod vodstvom švicarskegavodnika Arnolda Glattharda izRosenlauia. Nato je prevzel vodstvo TensingNorkay.GOLOBE — pismonoše bo za zvezoz dolino uporabljala žandarmerija vInnsbrucku, da bi izboljšala gorsko reševalnoslužbo. Pri poskusih z njimi seje izkazalo, da so našli svojo postajoskozi meglo in snežni metež tudi na daljavo20 km. Golobja pošta je cenejša, patudi zelo hitra, saj je znano, da golobv eni minuti preleti 2 km.GSELLMANN je tudi 1. 1959 raziskovalGroenlandijo, to pot deželo kraljaKristijana IX. Avstrijci so pod vodstvomtega izkušenega arktičnega alpinista dejalipodse 21 deviških vrhov. Vsak udeleženecje presmučal 450 km po tej maloznani severni krajini.STEINAUERJEVA SMER v severnisteni Mont Blanc de Chelion je bila lanikomaj tretjič ponovljena. L. 1938 sta joizpeljala Ludwig Steinauer in WolfgangGorter. L. 1958 so jo ponovili Francozi,lani pa se je vdala Avstrijcu Diember-