Julij - Planinski Vestnik

in se nekako mora obrestovati. Kdo boneki zmagal? Zaščitnik narave ali finančnik?Zdrava hoja v gore za zdraveali zračni taksi za snobe in petičneže?ADAPTACIJA Č L O V E K A NA VELI-KE NADMORSKE VIŠINE je bila vse dokonca prejšnjega stoletja precej neznanastvar, čeprav so geografi lahko ugotovilimnoge stalne visoke naselbine v Švici inItaliji (do 2071 m), v Mexico, v JužniAfriki, kaj šele v Južni Ameriki, kjer sočloveške naselbine v višinah od 3000 do5000 m. Glavno mesto Bolivije La Paz ima350 000 prebivalcev, med katerimi 50 000Srednjeevropcev, ki so se zadnje čase tjapreselili, leži v višini 3700, letališče paima v višini 4080 m. Prebivalstvo je popolnomaadaptirano, gojijo tudi vsešporte, celo nogomet, čeprav je pritiskbarometra tu komaj 400 do 500 mm Hg(na morju 760 mm Hg). Avtodrom drži dovišine 5300 m na Caklataja, kjer stojivelik hotel in je tam snežna meja. Športniki,ki pridejo tekmovat v La Paz, seaklimatizirajo v 2 do 3 dneh. V višini4000 do 5000 m žive rudarji v napornihrudnikih cinka, platine, srebra, svinca.V dolini Cuzco (3500 do 4000 m) se je razvijalakultura plemena Inka. Krompirso sadili v višini 4000 m. V višini 5000 msrečaš še danes Indijance, ki se šibepod mrežnico sena, da se komaj vidijoizpod nje.Aklimatizacija belcev poteče delomas tem, če prispeš v letalu. Ko premagajoAnde, začutijo sicer glavobol. Ce se dobroprespe. so naslednji dan že kar adaptirani.Časi atletov so potem v tem zrakuponavadi za kako desetinko boljši. Todato velja samo za kratke proge, pri 800 mne več, ker pri tem dela ni možno večopraviti anoksibiotično in je treba kisiknadomeščati že med tekom. Da je to res,lahko opazimo tudi v Alpah, če v višini3500 m hitro tečemo po stopnicah. To namomogoča najti pravo metodo adaptacije.Na telo v višinah ne učinkuje samo to,da pojema zračni pritisk, ampak tudi to,da obenem pojema parcialni pritisk kisika.Tudi v višinah ima zrak 21 % kisika.Na morski gladini znaša to 160mmHg.V pljučih znaša to nekoliko manj, ker sevdihavani in izdihavani zrak mešata.Toda tudi pri tem pritisku kisika je praktičnoves hemoglobin nasičen s kisikom(97% oksihemoglobina). Nad 2000 m papojema parcialni pritisk kisika in s temnavzočnost kisika v krvi oziroma v celicah.Cim više gremo, tem manj kisikadoteka v eni časovni enoti v možgane,mišice in druge organe.Vse, kar deluje zoper to pojemanje,spada k metodi adaptacije. Najprej pospešenkrvni obtok. Srce hitreje bije,krvni pritisk narašča, kapilare se razširijo,kri se manj izrabi, več kisika pridev celice in mišična vlakna. Kompenzatoričnegapomena je tudi to, da se s temrespiratorna površina pljuč poveča za30 %. Ce jemljemo adrenalin, olajšamoše odpiranje alveol. Pri takem povečanjupljuč vdihavamo več kisika, skozi pljučapa gre več krvi, s tem pa več kisika vceličje. Ko se pljučna površina poveča,se s tem pomnože rdeča krvna telesca zaca. IV2 milijona do 2V2 milijona na mm 3 .V La Pazu je povprečno število teh telesc6V2 milijona, s tem pa se proporcionalnopoveča delež hemoglobina.So pa seveda še vedno uganke. Predvsemtako imenovana predolgotrajna adaptacija(retained adaptation). Opazili so jopri živalih in pri moštvih iz ekspedicij.Pri tem adaptacija traja tudi po vrnitvina nižje višine. Dalje ni še jasno, ali inkoliko vpliva višinsko žarčenje na genein mutacije v organizmu. Jasno pa je, daje adaptacija možna, vsaj do višine4500 m, za stalno bivanje.NAJVIŠJE LEŽEČA SIRARNA " jeseveda v Himalaji. Seveda! To ni takopreprosto. L. 1952 je še ni bilo. ToniHagen, švicarski znanstvenik, popisujesvoja pota po dolini Langtrang in se čudi,kako se je v nekaj letih pod vodstvomšvicarskega sirarja J. Dubacha tod okolimarsikaj spremenilo. Za izboljšanje mlekarskegagospodarstva se je zavzela OZN.Langtrang je od Kathmanduja oddaljenza osem dni, seveda peš. Tu se daljaveše vedno tako merijo.Švicarski mlekarski strokovnjaki sozadeli takoj na vseazijski centralni kmetijskiproblem, na prezadolženost malegakmeta. Dolino Langtrang je za mlekarskinapredek izbral Švicar Wesner Schulthess.Poleg zadolženosti malih kmetov jeugotovil takoj tudi to, da se blagovnamenjava pri nepalskih kmetih zelo težkovrši. Po tri tedne daleč nosijo svoje pridelkena trg v Tibet ali v Indijo, nazajpa nosijo sol. Zato je bilo od kmetovtežko dobiti jakovo mleko. 25 % prebivalstvaje dva meseca kar na poti zato,da to blagovno izmenjavo izvrši, kajti solsi mora preskrbeti vsako kmečko gospodarstvosamo. Ce ima nepalski kmet pritem 30 do 50 šv. frankov gotovine na leto,je že kar precej. Zato je odvisen od nepalskihzelenašev, oderuhov, ki terjajo35 % obresti, poleg tega pa še to, da proda