Julij - Planinski Vestnik

Tedaj so posegli v boj — poleg zgodovinarja dr. Ljudmila Hauptmanna,ki se je s tem vprašanjem ukvarjal že med prvo svetovno vojno — tudi drugislovenski zgodovinarji.Graberju se, kot »grobarju« teorije o slovenskem izvoru ustoličevanja,namera ni posrečila, saj so celo nekateri avstrijski zgodovinarji (Tangi) popravici zapisali, da je njegovo delo »v temelju in metodi in zato tudi v rezultatihdocela zgrešeno«.Trnovi problem ustoličevanja pa seveda s tem ni bil rešen; nasprotno. Našiin avstrijski zgodovinarji so se — sedaj šele do kraja — zagrizli v osrednjevprašanje tega obreda: kaj so kosezi in kje je njihov izvor? Kdo so bili ti, izkaterih rok je vrsta koroških vojvod, od najstarejših časov sem do habsburškegaErnesta Železnega (1414), na knežjem kamnu sprejemala oblast v deželi?Kot posledica tega boja — vanj so se vpletli tudi arheologi — se je vzadnjih štiridesetih letih nakopičila obsežna znanstvena literatura, posebno natuji strani.Čeprav se večina koroških historikov pri svojih hipotezah naslanja na germanskerazlage ustoličevalnega obreda in v novejšem času išče ter dokazujeizvor kosezov celo pri Langobardih, se nekateri izmed njih le nagibajo k teorijio slovanskem izvoru ustoličevanja.Presenetljivo pa je, da se tudi v taboru - slovenskih zgodovinarjev potarazhajajo. Medtem ko so si glede slovenskega izvora obreda in njihovihnosilcev — kosezov — v načelu povsem enotni, so njihova mnenja in stališčao družbeni vlogi kosezov in o izvoru njihovega imena, zelo različna; da, nekateracelo skrajno nasprotna.S svojimi razlagami o izvoru imena »kosez«, so v ta znanstveni prepirposegli tudi slovenski filologi Pintar, Oštir, Fran Ramovš in drugi.Koseški vozel še ni do kraja razvozlan.Bolj kot to, kdaj bo med znanstveniki zakopana bojna sekira, nas zanimajokosezi sami.Zanimajo? Zakaj?Več kot verjetno se bo prenekateri izmed številnih slovenskih planincev,ki so mi doslej še sledili po poteh starega Bohinja, z nejevoljo obregnil: »Cemutlačiti suho historijo v planinsko glasilo. Njeno mesto je na straneh »Kronike«.Stopinje bohinjskih kosezov nam bodo odkrile njihova v davnini utrta potav gorski svet. Po njih nas bodo povedle v svetli svet tiiglavskih višav.Sin koseške krvi — Jože Škantar-Šest — nas bo po svojih neuhojenih potehpopeljal na goro vseh gora, ki v širokem srpastem zamahu — od Kanjavca mimoBogatina, Rodice do Črne prsti — objemajo bohinjski svet.Vodilni slovenski zgodovinar, akademik prof. dr. Milko Kos nam je v drugiizdaji svoje »Zgodovine Slovencev« (1955) koseze takole opisal:»Obred izvolitve in umestitve koroških knezov je tesno povezan s položajem,ki so ga med Slovenci zavzemali kosezi ali kasazi oziroma kasezi, kakor seglasi zanje naziv na kasnejših koroških in štajerskih tleh. Kosezi so bili poštevilu močan in ugleden sloj starokarantanskega svobodnega prebivalstva. Kaže,da so bili slovenski plemiči in prvaki iz okolice karantanskega kneza v časih,ko se je tudi v stari Karantaniji začelo družbeno razslojevanje, po izvoru vsajdelno kosezi. Ko so prišli Nemci k nam, so zavzemali kosezi v slovenski družbipoložaj, ki je bil podoben položaju plemenitih ljudi na Nemškem. Zato veljajopri Nemcih za plemenite. Slovenski kosez je za Nemca glede na družbeni položajtako rekoč plemenit človek, plemič. Zato ustreza slovenskemu nazivu kosez