Julij - Planinski Vestnik

!>V Bohinju so koseziživeli v Srednjivasi in sosednjihselili, . . .«FotoJaka Čop, JeseniceŠe več.Grobne priče, z bogatim nakitom na sebi in ob izsušenih lobanjah, so sez votlimi očmi nemo zazrle v vprašujoči obraz mladega arheologa Schmida. Skoščeno roko, na kateri se je v motnem soju svetlikalo srebro številnih prstanov,so pokazale nase. in njihov, tedaj nemi odgovor je čez pol stoletja narastelv glasen klic: »Da, to smo mi — bohinjski kosezi.«Pri našem razglabljanju o davnih dneh te svojstvene deželice pod Triglavomsmo prišli do enega najbolj občutljivih in razbolelih mest v novejšemslovenskem zgodovinopisju.Kosezi.Zaenkrat previdno stopimo ob stran — kajti ni še končana pred več desetletjizačeta pravda med znanstveniki-historiki: kaj in kdo so kosezi?Zaznavne korenine tega spora segajo kakšnih 60 let nazaj, ko je avstrijskizgodovinar Puntschart v obsežni razpravi, s pritegnitvijo številnih novih virov,prvi poskušal kritično dognati izvor prastarega obreda na Gosposvetskempolju — ustoličevanja koroških vojvod.Pravi ogenj okoli ustoličevanja se je razplamtel šele dvajset let kasneje,ko je koroški etnograf Georg Graber hotel dokazati izključno nemški značajin izvor tega obreda. Njegova razprava je izšla med publikacijami dunajskeakademije znanosti v začetku leta 1919 in je imela - kot pravi naš zgodovinarBogo Grafenauer — »svoj pomen v avstrijski argumentaciji proti jugoslovanskimzahtevam po priključitvi Slovenske Koroške k Jugoslaviji«.