Julij - Planinski Vestnik

More documents

Recommendations

Info

P O Š T N I N A PLAČANA V GOTOVINIplaninski vestoik 7 1960GLASILO PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE | LETNIK XVI | J U L I JVSEBINA:NASA PRVA HIMALAJSKAODPRAVAFedor Košir 289OD MATTERHORNA DO MONTBLANCAFranc Gašperin 291O JAMARSTVU NA GORENJSKEMMarko Aljančič 294SPOMINIFranc Berjak 295SEM ZA ZlCNICE IN PROTI NJIMDr. ing. France Avčin 296KRVAVEC NEKDAJ - DANES IN VBODOČNOSTIIng. Lapa j ne Svetko 298PLANINSKIVODNIKISlavko Peršič 302NEKAJ O KARTAH TRNOVSKEGAGOZDAIng. V. Mikuletič 305JUVENTUSFERVIDALudvik Zorzut 307JOŽEF SKANTAR - SEST POTOM-CEV BOHINJSKIH KOSEZOVFranc Ceklin 308MLADI PIŠEJO 320DRUŠTVENE NOVICE 322OBČNIZBORIIZ PLANINSKE LITERATURE . . . 327RAZGLED PO SVETU 329MLADIM PLANINCEM 336NASLOVNASTRAN:V ZAJEZERSKI DOLINIFoto: Slavko Smolej,Jesenice»Planinski Vestnik« je glasilo Planinskezveze Slovenije / Izdaja ga imenovanaZveza - urejuje ga uredniški odbor /Revija izhaja dvanajstkrat na leto - popotrebi v snopičih po dve številki skupaj/ Članke pošiljajte na naslov: TineOrel, Celje, I. gimnazija / Uprava: Planinskazveza Slovenije, Ljubljana, Likozarjevaulica 3, poštni predal 214, telefonšt. 32-553 / Tu se urejajo: reklamacije(ki se upoštevajo dva meseca po iziduštevilke), naročnina, honorarji, oglasi,razvid naslovov / Tiska in klišeje izdelujeTiskarna »Jože Moškrič« v Ljubljani /Letna naročnina znaša din 600.-, ki jomorete plačati tudi v štirih obrokih podin 150.- (naročnina za inozemstvo din 1800.-) / Tekoči račun revije pri Komunalnibanki 600-701-3-121 / Spremembonaslova javljajte na Upravo PlaninskegaVestnika, pri čemer navedite poleg prejšnjegavedno tudi novi naslov, po možnostis tiskanimi črkami.Planinci!Izletniki!V vsoki planinski koči,planinskih domovih,vzpenjačah itd.zahtevajte lepo usnjatoznačko »MARKACIJA«,na kateri je že natisnjenoime koče ali doma.Na drugi strani si napišitedatum Vašega obiska.V kratkem času,gotovo pa v par letih,imate lahko zelo lepo zbirkoVaših izletov in lepih spominov.V stanovanju ali piscrniVam daje toka zbirkapečat prijatelja naših plcninin lepih izletov»MARKACIJE«i z d e l u j e :Tovarna čevljevMaribor•Klavriiška ulica 5Odpovedi med letom ne sprejemamo.Upoštevamo pa pismene odpovedi, ki jihnaročniki izroče Upravi do 1. decembraza prihodnje leto.
Naša prva himalajska odpravaTri velika gorstva sveta, Alpe v Evropi, Andi v Ameriki in Himalaja vAziji, so ustvarila posebno izrazoslovje za gorniška osvajanja, in sicer alpinizem,andinizem in himalajizem. To razlikovanje pri poimenovanju vzponov v tehgorstvih je nastalo zaradi tega, ker se ta gorstva med seboj močno razlikujejotako po kameninah, ki jih sestavljajo kot tudi po oblikovitosti, po terenskih inklimatskih razmerah, posebno pa po načinu vzpona nanje in značaju prebivalstva,ki prebiva v neposredni bližini teh masivov.Alpinizem je verjetno najstarejši in tudi najbolj razširjen način plezanjav Alpah. Njegova posebnost je v tem, da je možno priti v podnožje alpskihvrhov z modernimi prometnimi sredstvi in da je lahko izvršiti nameravanivzpon v kratkem času, najčešče v enem dnevu. Pri tem ni odločilno, če vzponpoteka v suhi skali ali pa v ledu in snegu. Alpinizem je že iz predvojnih letrazširjen tudi pri nas, njegov razvoj je bil posebno po zadnji vojni zelo nagelin je danes že skoro na skrajni meji človeških zmogljivosti. Naši alpinisti sopreizkušali svoje znanje tudi zunaj meja naše domovine, bili so v stenahavstrijskih, italijanskih, francoskih in švicarskih Alp, Kavkaz jim je bil znanže pred vojno in tudi po vojni so v njegovih strminah izvedli nekaj zahtevnejšihvzponov, tako da v alpinizmu ne zaostajamo dosti za ostalimi alpskimi narodi.Andi, ki se raztezajo ob zapadni obali Južne Amerike, so precej oddaljeniod Evrope, imajo pa tudi svoje značilnosti, ki jih je marsikdaj težko premagati.Vzponi v Andih so nam znani večinoma iz opisov, ki jih je več objavil tudiPlaninski Vestnik. Vzpona na najvišji vrh Aconcaguo se je lotil že pred vojnov Ameriki živeči Slovenec, ki je verjetno tudi dosegel vrh, izginil pa je kasnejev snežnem viharju na pobočjih Aconcague. Novejši vzponi v Andih so silnozahtevni, kajti napredek plezalne tehnike in pomanjkanje klasičnih prvenstvenihvzponov, ki so večinoma vsi že opravljeni, vzpodbujata alpiniste vsegasveta, da se lotevajo čedalje težjih preizkušenj v gorskih predelih izven območjaAlp. Spomnimo se samo na pristope na navpične ledene stožce Fitz Roya inCerro Torre, ki so zahtevali tudi žrtve med svojimi osvajalci. V Andih Jugoslovanipraktično nimamo še nikakih izkušenj, ker se v njih še ni udejstvovalanobena jugoslovanska odprava.Himalaja je najbolj mogočno gorstvo sveta, saj se v njenih grebenih vrstijošest in sedem tisočaki, pa tudi osem tisočaki niso redkost. Himalaji pripadaprvenstvo, da se v vrhu Mount Everesta (8884 m) njene gmote povzpno nanajvišjo znano točko sveta. Te okolnosti so že davno privlačile alpiniste, ki soželeli spoznati nov svet, svet, v katerega še ni stopila človeška noga. Motiveza osvajanje himalajskih vrhov in prelazov pa moramo enako, kot je to vdrugih gorstvih, razlikovati. Nedvomno je bil osnovni motiv prvotnih raziskovalcevta, da so iskali pota, ki drže iz Indije čez Himalajo v Tibet. To so bilinagibi raznih trgovcev, pa tudi nekaterih domačih indijskih plemen, ki se šedanes po pobočjih himalajskih vrhov borijo za svoj obstoj in skušajo svojeskromne pridelke zamenjavati na najbližjih tržiščih.Vzporedno z razvojem alpinizma v Evropi se je pričelo razvijati tudizanimanje za inozemska gorstva. Znano je, da so bili Angleži prvi, ki so ustanovilileta 1857 svoj Alpine Club in verjetno so bili Angleži tudi prvi medEvropejci, ki so himalajske vrhove ogledovali z »alpinističnimi očmi«. To jimje bilo toliko lažje, ker so dolga leta gospodarili v Indiji in z vojaško silo
Page 4: zatirali upore raznih indijskih ple
Page 8 and 9: O jamarstvu na GorenjskemM A R K OA
Page 10 and 11: ustanovljena podružnica SPD tudi v
Page 12 and 13: Krvavec nekdaj - danes in v bodočn
Page 14 and 15: nikov poleti. Kogar moti množica,
Page 16 and 17: Planinski vodnikiS L A V K OP E R S
Page 18 and 19: visokega intelekta«, to je, streme
Page 20 and 21: me je vzpodbudilo, da napišem par
Page 22 and 23: Jožef Škantar - Šestpotomec bohi
Page 24 and 25: ». . . gora, ki v nebo kipečem za
Page 26 and 27: »Ostanki polževih lupinin oglja s
Page 28 and 29: »Kip bohinjske deve izpradavnine?
Page 30 and 31: »V naseljuStudor pod navpičnovzho
Page 32 and 33: Tedaj so posegli v boj — poleg zg
Page 34 and 35: Skoraj povsod, kjer je bilo kaj kos
Page 36 and 37: d r u š t v e n en o v i c ePOHOD
Page 38 and 39: odsek je živahno delal in se udele
Page 40 and 41: gramofonom, prej so že imeli tudi
Page 42 and 43: Pajaro Negro v skupini Picos de Eur
Page 44 and 45: znamenito Carlessino smer. Avg. 195
Page 46 and 47: ušesom. Te kline smo v našem list
Page 48 and 49: in se nekako mora obrestovati. Kdo
Page 50 and 51: MladimplanincemKRIŽANKA »OKNO«Vo
Page 52 and 53:
levom dušika RusePROIZVAJA IN DOBA
Page 54 and 55:
=O>ka^Milepodplatno usnjeti53komer
Page 56:
ŽelezarnaJesenicePROIZVAJACEVI:vod
show all

Julij - Planinski Vestnik

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?