4 5 15 6 12 3 11 7 10 8 9 - Slovenia
4 5 15 6 12 3 11 7 10 8 9 - Slovenia
4 5 15 6 12 3 11 7 10 8 9 - Slovenia
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
Slovenijo<br />
Okusiti
Okusiti Slovenijo<br />
Star slovenski<br />
pregovor pravi, da<br />
gre ljubezen skozi<br />
želodec! Prav gotovo<br />
je veliko resnice v<br />
tej ljudski modrosti,<br />
zato vam želimo<br />
približati pestrosti in<br />
bogastva sodobne<br />
gastronomske<br />
Slovenije.<br />
www.slovenia.info<br />
Okusiti Slovenijo 3
4 Okusiti Slovenijo<br />
Ne zato, da bi le dobro jedli in pili, ampak predvsem<br />
tudi zato, da bi skozi ta bogastva narave<br />
ter mojstrstva kuharic in kuharjev spoznavali<br />
vsakdanjike in praznike prebivalcev mest in vasi,<br />
trgov in samotnih visokogorskih kmetij, njihove<br />
oblike gospodarskega in družbenega prizadevanja<br />
ter duhovne ustvarjalnosti. Kajti stara modrost<br />
pravi: Človek jè, kar jé - torej, »skozi« gastronomijo<br />
Slovenije bomo spoznali bogato gastronomsko<br />
dediščino, sodobna ustvarjalna iskanja, oblike<br />
gostoljubnosti in postrežbe v značilnih gostilnah,<br />
kuhanje z naravo na turističnih kmetijah, tudi<br />
to, kako gastronomske in kulinarične prireditve<br />
združujejo prebivalce Slovenije ob kotličkih bograča,<br />
tekmovanjih za najboljšo kranjsko klobaso,<br />
na svetovnih srečanjih ljubiteljev praženega<br />
krompirja, praznikih posameznih izvirnih vin, kot<br />
so na primer teran, refošk, rebula, cviček, ter številnih<br />
drugih srečanjih z dobrimi jedmi in ljudmi.<br />
Slovenija ponuja na gastronomskem področju<br />
pestro podobo različnosti. Številne tradicionalne<br />
jedi, jedilni obroki, pijače in navade pri jedi so<br />
oblikovali vrsto sodobnih regionalnih različnosti,<br />
ki jih danes predstavlja 24 gastronomskih regij.<br />
To pomeni območij, na katerih so strnjene določene<br />
prehranske posebnosti in značilnosti. V teh<br />
regijah je 170 razpoznavnih in značilnih jedi, ki so<br />
temelj slovenske gastronomske razpoznavnosti<br />
ter hkrati tudi odlično izhodišče za številna nova<br />
iskanja in ustvarjanja pestre palete okusov. Med<br />
pomembnimi sestavinami gastronomije Slovenije<br />
sta tudi naravno okolje in pridelava živil.<br />
V čistih rekah in potokih živijo številne ribe,<br />
v marsikaterem potoku se lahko odžejate, na<br />
poljih pridelajo paleto izjemnih žit, na vrtovih<br />
raste zdrava zelenjava, gozdovi ponujajo gobe<br />
in gozdne sadeže, cvetoči travniki in senožeti<br />
nešteta zelišča, v travniških sadovnjakih je obilo<br />
sadja, mesarji pa so ponosni na ponudbo svežega<br />
in zdravega mesa. Tu so še morje, pa čebele, ki<br />
marljivo nabirajo med … Naj bo dovolj naštevanja,<br />
saj je ta gastronomski temelj prebogat in<br />
raznolik, zato bo še marsikaj ostalo nezapisano.<br />
Slovenija je bila do pred kratkim v svetu gastro-
nomska neznanka. Vendar pa se razmere iz leta v<br />
leto spreminjajo, domači in tuji turisti spoznavajo<br />
paleto posebnosti in drugačnosti, ki jih drugod<br />
niso zaznali. V čem je torej posebnost gastronomske<br />
podobe Slovenije? Prav gotovo v njenem<br />
mestu na zemljevidu sveta, torej na stičišču<br />
evropskih Alp, Mediterana in Panonske nižine.<br />
Na razmeroma mali površini, ki jo predstavlja<br />
ozemlje Slovenije, se je v zgodovinskem razvoju<br />
vse do danes oblikovala slikovita gastronomska<br />
različnost, ki je vpliv vseh teh treh navedenih svetov.<br />
Seveda ustrezno prilagojenih ali »pomerjenih«<br />
življenju in prizadevanju tukajšnjih prebivalcev.<br />
Bogastvo različnosti, doživetje Mediterana,<br />
Alp ali Panonske nižine, tudi nekaj sosednjega<br />
Balkana … vendar vse skupaj v posebni predelavi,<br />
izvedbah in celo novih ustvarjalnih iskanjih. Zato<br />
vam v Sloveniji tudi za mizo, kjer koli že boste,<br />
nikoli ne bo dolgčas. Že čez nekaj kilometrov vas<br />
lahko presenetijo s popolnoma novo, drugačno<br />
Okusiti Slovenijo 5<br />
jedjo. In k jedi spet popolnoma druga vrsta kruha<br />
ali pogače, drugačno vino, naravni sok, kozarec<br />
naravne izvirske ali mineralne vode ali šilce sadnega<br />
oz. zeliščnega žganja, kozarec medice …<br />
In kot se pri nas spodobi, vam zaželimo v Sloveniji<br />
»Dober tek!« ali »Bog žegnaj!« … in seveda<br />
tudi »Na zdravje!«
6 Okusiti Slovenijo<br />
Gastronomske<br />
regije Slovenije<br />
18<br />
Nova Gorica<br />
Kranjska Gora<br />
Tolmin<br />
19 20 17<br />
24<br />
22<br />
Koper<br />
Capodistria<br />
21<br />
Sežana<br />
Idrija<br />
Vipava<br />
23<br />
Ilirska Bistrica<br />
16<br />
Škofja Loka<br />
2<br />
Postojna<br />
Ljubljana<br />
1<br />
14<br />
Ljubno<br />
13<br />
3
Ravne na<br />
Koroškem<br />
<strong>12</strong><br />
Trbovlje<br />
<strong>15</strong><br />
Celje<br />
Novo mesto<br />
4<br />
Črnomelj<br />
<strong>11</strong><br />
5<br />
6<br />
Maribor<br />
Brežice<br />
7<br />
Gornja Radgona<br />
<strong>10</strong> 8<br />
Ptuj<br />
9<br />
Murska Sobota<br />
Ljutomer<br />
1. Ljubljana in njena okolica<br />
2. Notranjska<br />
3. Dolenjska, Kočevska<br />
4. Bela krajina<br />
5. Posavje in Bizeljsko<br />
6. Kozjansko<br />
7. Haloze, svet pod Donačko goro in Bočem, Ptujsko polje<br />
8. Prlekija<br />
9. Prekmurje<br />
<strong>10</strong>. Slovenske gorice<br />
<strong>11</strong>. Maribor, Pohorje, Dravska dolina, Kozjak<br />
<strong>12</strong>. Celje, Spodnja Savinjska in Šaleška dolina, Laško<br />
13. Koroška<br />
14. Zgornja Savinjska dolina<br />
<strong>15</strong>. Zasavje<br />
16. Gorenjska<br />
17. Rovtarsko, Idrijsko, Cerkljansko<br />
18. Dolina Soče<br />
19. Goriška brda<br />
20. Goriška<br />
21. Vipavska dolina<br />
22. Kras<br />
23. Brkini, Kraški rob<br />
24. Slovenska Istra<br />
Okusiti Slovenijo 7
8 Okusiti gastronomske regije in njihove jedi<br />
LJUBLJANA IN NJENA OKOLICA<br />
VŠENAT<br />
Dušeno kislo zelje s proseno<br />
kašo ima bogato tradicijo<br />
v vrhunskem zeljarstvu v<br />
okolici Ljubljane in v priljubljenosti<br />
prosene kaše kot<br />
množične jedi v preteklosti.<br />
LJUBLJANSKA JAJČNA JED<br />
Verjetno prva geografsko<br />
opredeljena in poimenovana<br />
jed v kuharski knjigi<br />
Magdalene Pleiweis iz leta<br />
1868.<br />
PRAŽEN KROMPIR<br />
Verjetno najbolj množična<br />
jed od 19. stoletja, ko smo<br />
sprejeli krompir v naše<br />
gastronomsko bogastvo.<br />
V Ljubljani deluje od leta<br />
2002 Društvo za priznanje<br />
praženega krompirja kot<br />
samostojne jedi.<br />
ŠTRUKLJI<br />
Ena najbolj razpoznavnih<br />
jedi, ki jih pozna cela Slovenija.<br />
Pripravljamo štruklje iz<br />
različnih vrst testa, s paleto<br />
različnih nadevov, pečene<br />
ali kuhane, sladke ali slane.<br />
V preteklosti so bili značilna<br />
obredna in praznična<br />
jed, najbolj znani pa so<br />
pehtranovi, skutni, orehovi,<br />
jabolčni, makovi in drugi.<br />
ŽABJI KRAKI<br />
Pečeni ali ocvrti žabji kraki v panadi<br />
so ena od značilnih jedi Ljubljančanov.<br />
Še danes jih ponujajo v nekaterih<br />
gostilnah kot izvrstno poslastico.<br />
RIČET<br />
Ječmenova kaša ali ješprenj<br />
je osnova izdatni in okusni<br />
jedi, mesno-zelenjavni<br />
enolončnici, ki jo pozna cela<br />
Slovenija in se najpogosteje<br />
imenuje »ričet«.<br />
POTICE<br />
Podobno kot štruklji so tudi<br />
potice najbolj značilna slovenska<br />
sladica. Pripravljamo<br />
jih z več kot 80 različnimi<br />
nadevi. Potica je značilna<br />
praznična sladica iz različnih<br />
vrst testa. Med najbolj<br />
značilnimi so pehtranova,<br />
medena, orehova, makova,<br />
ocvirkova, drobnjakova,<br />
luštrekova, sirova in druge.<br />
JANŠKA VEZIVKA<br />
Praznična pogača oz. vrsta<br />
prazničnega kruha iz vaške<br />
ljubljanske okolice, ki so jo<br />
pripravljali posameznikom,<br />
kadar so praznovali svoje<br />
godove in tudi za druge<br />
praznične priložnosti.<br />
LJUBLJANSKI ŠTRUKELJ<br />
Sladica z marmelado, katere<br />
recept pod tem imenom<br />
izvira iz najbolj popularne<br />
slovenske kuharske knjige<br />
Felicite Kalinšek, ki je od<br />
konca 19. stoletja do danes<br />
dosegla že nešteto ponatisov.<br />
LETEČI ŽGANCI<br />
Ironično poimenovanje za<br />
ocvrta piščančja bedra in<br />
peruti, ki je nastalo pred<br />
stoletji v krogu delavcev<br />
(»fakinov«) v nekdanjem<br />
mestnem pristanišču ob<br />
Ljubljanici.<br />
LJUBLJANSKE SKUTNE<br />
PALAČINKE<br />
Priljubljenost kakovostne<br />
skute na ljubljanskem trgu<br />
je botrovala tem palačinkam,<br />
ki jih pripravljajo z dodatkom<br />
svežega pehtrana.
NOTRANJSKA<br />
BLOŠKA KAVLA ALI TROJKA<br />
Koleraba (»kavla« ali »kavra«)<br />
je zelo uporabljana na<br />
Notranjskem. Tako skuhajo<br />
tudi okusno enolončnico, ki<br />
je sestavljena iz kolerabe,<br />
fi žola in krompirja – zato<br />
trojka. Seveda dodajo še<br />
začimbe in meso.<br />
FIŽOLOVI ŠTRUKLJI<br />
Med najrazličnejšimi vrstami<br />
štrukljev v Sloveniji so na<br />
Dolenjskem zlasti razširjeni<br />
fi žolovi, ki so lahko kuhani<br />
ali pečeni, samostojna jed ali<br />
priloga k pečenemu mesu in<br />
perutnini.<br />
ŠČUKA S FIŽOLOM<br />
Presihajoče Cerkniško jezero<br />
je bilo stoletja bogato z<br />
ribami. Zelo cenjene so bile<br />
ščuke, ki so jih uživali sveže<br />
ali dimljene.<br />
POLŠJA OBARA<br />
Tako kot o Cerkniškem jezeru<br />
je tudi o lovu na polhe<br />
zapisal obsežno pričevanje<br />
polihistor J. V. Valvasor v<br />
delu Die Ehre des Hertzogthums<br />
Krain, ki je izšlo leta<br />
1689. Med številnimi jedmi<br />
iz polhov je tudi polšja<br />
obara.<br />
MATEVŽ<br />
Matevž, ponekod imenovan<br />
tudi »medved« ali »krompirjev<br />
ded«, je okusna zabeljena<br />
pirejasta priloga ali<br />
samostojna jed iz kuhanega<br />
krompirja in fi žola.<br />
PEČENA GOS ALI RACA Z<br />
MLINCI IN RDEČIM ZELJEM<br />
Odlična aromatična in<br />
okusna kombinacija treh<br />
tradicionalnih jedi, ki so<br />
bile tako rekoč obvezne ob<br />
nekdanjih martinovanjih, tj.<br />
praznovanjih zavetnika vina<br />
sv. Martina (<strong>11</strong>. <strong>11</strong>.).<br />
Okusiti gastronomske regije in njihove jedi 9<br />
DOLENJSKA, KOČEVSKA<br />
POPRTNIK<br />
Zelo stara vrsta obrednega<br />
kruha, ki so ga pripravljali in<br />
ga še pripravljajo ob božičnem<br />
času. Nekoč je moral<br />
biti na mizi vse tri božiče<br />
in je bil bogato okrašen s<br />
testenim okrasjem.<br />
KOSTELSKE HRGE<br />
Krompirjevi cmoki so značilna<br />
jed Kostela ob Kolpi.<br />
Uživajo jih kot samostojno<br />
jed s solato ali kot prilogo,<br />
zlasti k divjačinskim jedem<br />
v omaki.<br />
REPA S FIŽOLOM<br />
»RIBNIČANOM«<br />
Posebna sorta okusnega<br />
fi žola Ribničana je sicer že<br />
skoraj izumrla, vendar prizadevni<br />
organizatorji v vasi<br />
Hrovača pri Ribnici vsako<br />
leto organizirajo prireditev<br />
Fižolov dan, ki prispeva k<br />
povrnitvi nekdanje evropske<br />
slave tega fi žola.<br />
KOSTELSKI ŽELODEC<br />
Značilna tradicionalna<br />
velikonočna jed, vrsta želodca,<br />
nadevanega s kruhom,<br />
kosi prekajenega svinjskega<br />
mesa (šunka) in začimbami.
<strong>10</strong> Okusiti gastronomske regije in njihove jedi<br />
BELA KRAJINA<br />
ŽITNA KLOBASA<br />
»JAGLÁČA« ALI »MA-<br />
STENÍCA« IN »ČMAR«<br />
Dva značilna poltrajna izdelka<br />
ob kolinah v Beli krajini.<br />
Žitna klobasa je nadevana<br />
s proseno kašo in mesom,<br />
čmar pa je vrsta nadevanega<br />
svinjskega želodca.<br />
KOZJANSKI KRAPI<br />
V slanem kropu kuhani<br />
močnati žepki iz ajdovega<br />
testa, z nadevom iz prosene<br />
kaše ter zabeljeni z ocvirki<br />
in smetano. Glavna jed ali<br />
priloga k mesnim jedem z<br />
omakami.<br />
ČRNOMALJSKI NÁDEV<br />
V narečju imenujejo to<br />
obvezno velikonočno jed<br />
»nádef«. V črevo nadevajo<br />
kruh, svinjsko meso, slanino<br />
in začimbe. Jed pripravijo<br />
tudi ob večjih delih na polju<br />
ali v vinogradu.<br />
KOZJANSKA MLINČEVKA<br />
Izredno sočna in izdatna<br />
pogača, ki je zložena iz več<br />
plasti orehovega in jajčnega<br />
nadeva. Gre za izrazito<br />
praznično jed, ki se lahko<br />
postavi ob bok najboljšim<br />
tortam.<br />
BELOKRANJSKA POGAČA<br />
Leta 2001 zaščitena kot živilo<br />
z označbo tradicionalnega<br />
ugleda. Nastala pred stoletji<br />
na temelju medkulturnih<br />
stikov s prišleki iz Balkana<br />
Uskoki, med <strong>15</strong>. in 16.<br />
stoletjem. Pogača je posuta<br />
s soljo in kumino.<br />
PROSTA POVITICA<br />
Tudi ta belokranjska pogača<br />
je zaščitena. Njena posebnost<br />
je nadev iz jajc, naziv<br />
prosta pa pomeni, da je<br />
preprosta.<br />
KOZJANSKA KRUHOVA<br />
POTICA<br />
Posebna vrsta potice, ki jo<br />
naredijo tako, da v mleku<br />
namočene plasti kruha premažejo<br />
s pregreto smetano<br />
ali škrlupcem, celoto pa<br />
zavijejo v listnato testo in<br />
spečejo v pekaču.<br />
BELOKRANJSKA POVITICA<br />
V narečju ji pravijo »povética«<br />
in je slana pogača<br />
iz vlečenega testa, polžasto<br />
zavita in pečena. Nekoliko<br />
spominja na balkanski<br />
burek.<br />
SIROVA ZAFRKJAČA<br />
Pogača iz kvašenega testa s<br />
skutnim nadevom in zavihanim<br />
robom. Po slednjem je<br />
dobila tudi svoje ime.<br />
KORUZNA PRGA ALI PRŠJÁČA IN<br />
PLETENO SRCE<br />
Dva krušna izdelka, ki dokazujeta žitorodnost<br />
tega dela Slovenije. Koruzna prga je okrogla<br />
pogača s kvadratno mrežo, ki narekuje način<br />
uživanja. Pleteno srce pa je tradicija ženitovanjskega<br />
kruha iz Artič pri Brežicah, ki jo danes<br />
odlično nadaljuje tudi osrednja slovenska<br />
pekarna Grosuplje.<br />
KOZJANSKO<br />
KOREJEVEC<br />
Zelenjavna enolončnica, ki<br />
je dobila ime po korenju. Prvotno<br />
so uporabljali le belo<br />
in rumeno korenje, danes pa<br />
pretežno rdeče in rumeno.<br />
POSAVJE IN BIZELJSKO<br />
BIZELJSKA MLINČEVKA<br />
Bogata in sočna pogača, ki<br />
je med plastmi mlincev nadevana<br />
s skutnim nadevom.
HALOZE, SVET POD DONAČKO GORO<br />
IN BOČEM, PTUJSKO POLJE<br />
HALOŠKA GIBANICA<br />
V paleti neštetih gibanic<br />
severovzhodne in vzhodne<br />
Slovenije je haloška slana ali<br />
sladka pogača iz kvašenega<br />
testa, obložena s skuto,<br />
rumenjaki in kislo smetano.<br />
Odlično se ujema z odličnimi<br />
haloškimi belimi vini.<br />
PRLEKIJA<br />
PRLEŠKA TÜNKA<br />
Posebnost pri konzerviranju<br />
najboljših delov svinjskega<br />
mesa, ki ga najprej razsolijo,<br />
potem popečejo in vložijo v<br />
lesene čebre, kjer ga zadelajo<br />
z zaseko. Meso ohrani<br />
izjemno sočnost, aromo in<br />
barvo.<br />
AJDOV KRAPEC<br />
Jed, imenovana narečno<br />
tudi »krópec«, katere oblika<br />
okrogle pogače ne izraža<br />
njenega poimenovanja. Ta<br />
okusna pogača je izdelana<br />
iz tankega sloja ajdovega<br />
testa, obloženega s skuto in<br />
kislo smetano.<br />
PRLEŠKA GIBANICA<br />
Ena najboljših slovenskih<br />
nizkih slanih ali sladkih<br />
pečenih pogač iz vlečenega<br />
testa, ki je položeno med<br />
7 nadevov iz skute in kisle<br />
smetane.<br />
Okusiti gastronomske regije in njihove jedi <strong>11</strong><br />
PRLEŠKE MURKE<br />
Osvežilna hladna jed v času<br />
največje poletne pripeke<br />
iz naribanih svežih kumar,<br />
kislega mleka, kisle smetane<br />
ter z začimbami in zabelo.<br />
ERPICA ALI JERPICA<br />
Iz ostankov testa (zmesna<br />
moka z otrobi) pri<br />
peki kruha so gospodinje<br />
spekle okusne male pogače,<br />
premazane s smetano in<br />
obložene z ocvirki. Danes<br />
so odlično toplo pecivo na<br />
sprejemih in pogostitvah.
<strong>12</strong> Okusiti gastronomske regije in njihove jedi<br />
PREKMURJE<br />
BOSMAN<br />
Bogato okrašen obredni<br />
kruh, ki je bil obvezno darilo<br />
nevesti, tudi novorojencu<br />
ali krščencu. Okrašen je<br />
z več vrstami testenih kit<br />
ter raznovrstnim testenim<br />
okrasjem in papirnatimi<br />
rožami.<br />
MAKOVI KÜLINJI<br />
Testene krpice ali trganci<br />
iz testa za rezance, kuhani<br />
v slanem kropu, zabeljeni s<br />
kislo smetano in potreseni z<br />
makom.<br />
VRTANEK<br />
Značilen, iz testene kite<br />
pleten kolač kruha, ki so<br />
ga pripravljali ob zaključku<br />
poljskih del (npr. kot darilo<br />
koscem) ali ob različnih<br />
praznikih. Danes pomembno<br />
sooblikuje kulinarično<br />
ponudbo na sprejemih in<br />
pogostitvah.<br />
PREKMURSKE KOLINE IN<br />
PREKMURSKA ŠUNKA<br />
V Prekmurju se je ohranila<br />
izdelava cele vrste zelo<br />
tradicionalnih mesnih<br />
izdelkov ob zakolu prašiča<br />
ali kolinah. Klobase z ajdovo<br />
in proseno kašo, tlačenka,<br />
pečena kri in seveda tudi<br />
vrhunska prekmurska šunka,<br />
ki je zaščitena.<br />
PREKMURSKA GIBANICA<br />
Vrhunska sočna in najbolj<br />
razširjena slovenska sladica<br />
iz Prekmurja, nadevana z<br />
makom, skuto, orehi in jabolki.<br />
Zaščitena je s »Priznano<br />
označbo tradicionalnega<br />
ugleda«, zato jo pod tem<br />
imenom lahko izdelujejo<br />
le ob doslednem spoštovanju<br />
originalne zaščitene<br />
recepture.<br />
OCVIRKOVE POGAČICE<br />
Ocvirkove pogačice, imenovane<br />
tudi »fónke«, »fánke«<br />
ali »fánkice«, so danes<br />
splošno razširjena jed v<br />
Prekmurju zlasti ob različnih<br />
pogostitvah, sprejemih in<br />
praznovanjih, kar je povezano<br />
z njihovo velikostjo in<br />
okusom, ki se lepo ujema<br />
z vini.<br />
GIBÍCE<br />
To je zelo stara jed iz nekvašenega<br />
testa, vrsta mlincev,<br />
ki so obogateni z zabelo,<br />
ocvirki, kislo smetano in<br />
(ali) makom.<br />
BUJTA REPA<br />
Nekoč obvezna jed za kosilo<br />
v času kolin, ko so skuhali<br />
repo s proseno kašo in dodali<br />
še kakšen kos svinjskega<br />
mesa.<br />
PREKMURSKI BOGRAČ<br />
Popularna gosta enolončnica,<br />
ki je dobila ime po<br />
posodi – kotliču, v katerem<br />
se kuha. To je vrsta golaža iz<br />
treh vrst mesa, z začimbami,<br />
papriko, paradižniki,<br />
krompirjem in v času sezone<br />
tudi svežimi gobami. Vsako<br />
leto priredijo tekmovanja v<br />
kuhanju bograča.<br />
DÖDÖLI<br />
Žganci iz krompirja in ostre<br />
bele moke, ki jih zabelijo z<br />
mastjo, čebulo, ocvirki in<br />
prelijejo s kislo smetano, so<br />
odlična samostojna jed ali<br />
priloga k mesnim jedem.<br />
REPNI RÉTAŠ<br />
Eden od bolj priljubljenih<br />
zavitkov iz kvašenega ali<br />
vlečenega testa, nadevan<br />
z repo. Je značilna božična<br />
jed.
SLOVENSKE GORICE<br />
SLIVOVA JUHA<br />
Ena od neštetih mlečnih juh<br />
z dodatkom svežih ali suhih<br />
sliv in je izdatna poletna<br />
osvežilna juha.<br />
KIPJENA GIBANCA ALI<br />
KVASENICA<br />
Kot pove ime, je to slana ali<br />
sladka pogača iz kvašenega<br />
testa, obložena s skuto in<br />
kislo smetano. Najprimernejša<br />
za uživanje je takoj<br />
po peki.<br />
SIREKI<br />
Ročno oblikovani stožci iz<br />
skute, rdeče paprike in začimb,<br />
posušeni na soncu ali<br />
v peči, so odličen, pikanten<br />
prigrizek k belim vinom z<br />
območja Slovenskih goric.<br />
OLBIČ ALI POHORSKI<br />
ŽGANCI<br />
Vrsta žgancev iz krompirja<br />
in koruzne moke ter seveda<br />
zabeljenih z ocvirki.<br />
POHORSKA BUNKA<br />
Ob kolinah vložijo v svinjski<br />
želodec in debela goveja<br />
črevesa razsoljene cele kose<br />
boljšega svinjskega mesa, ga<br />
nekoliko podimijo in sušijo<br />
na zraku.<br />
Okusiti gastronomske regije in njihove jedi 13<br />
MARIBOR, POHORJE,<br />
DRAVSKA DOLINA, KOZJAK<br />
POHORSKA OMLETA<br />
Biskvitna omleta, nadevana<br />
z brusnicami in obložena s<br />
sladko smetano, je primer<br />
izumljanja dediščine v<br />
obdobju po koncu druge<br />
svetovne vojne.<br />
POHORSKI PISKER<br />
Značilna sestavljena mesnozelenjavna<br />
enolončnica<br />
iz svinjskega, govejega in<br />
ovčjega mesa, z dodatkom<br />
ajdove kaše in v času sezone<br />
tudi gob.<br />
ŠTAJERSKA KISLA JUHA<br />
Juha, ki so jo prvotno kuhali<br />
ob zakolu prašiča iz nogic,<br />
repa in uhljev ter jo okisali<br />
z vinom, je postala danes<br />
najbolj priljubljena jed po<br />
neprespanih in z alkoholom<br />
podprtih nočeh. Pogosto zaključuje<br />
tudi poročne gostije<br />
in silvestrovanja.<br />
ŠTAJERSKI KUHANI<br />
ŠTRUKLJI<br />
Štruklje s skutnim nadevom<br />
kuhajo v vodi in jih ponudijo<br />
z vodo vred, torej v juhi, ki jo<br />
zabelijo z ocvirki ali zaseko.
14 Okusiti gastronomske regije in njihove jedi<br />
CELJE, SPODNJA SAVINJSKA<br />
IN ŠALEŠKA DOLINA, LAŠKO<br />
MLEČNA FORFLCOVA ŽUPA<br />
S ČEŠPLJI<br />
V mlečno juho zakuhajo<br />
»forfl ce«, to je iz moke,<br />
vode in jajca izdelane usukance.<br />
Za obogatitev okusa,<br />
dodajo v juho še sveže ali<br />
posušene češplje.<br />
KOROŠKA SKUTA S ČEBULO<br />
IN BUČNIM OLJEM<br />
Okusen zajtrk ali malica iz<br />
skute, smetane, začimb in<br />
čebule, prelito z bučnim<br />
oljem.<br />
ZABELJENI HMELJEVI<br />
VRŠIČKI<br />
Kuhani pomladni poganjki<br />
gojenega ali divjega hmelja,<br />
zabeljeni z na maslu prepraženimi<br />
drobtinami.<br />
ŽEMLJEVA POTICA<br />
Pravzaprav pogača, zloženka<br />
iz rezin narezanih žemelj,<br />
prelitih s pregreto smetano<br />
ali škrlupcem. Ovoj pogače<br />
predstavlja kvašeno testo,<br />
ki ga pred zlaganjem plasti<br />
položijo v okrogel pekač.<br />
FIGE PREŠERNOVE<br />
Vrhunske pralineje so iz fi g,<br />
oblitih s temno in mlečno<br />
čokolado, ki jih izdeluje<br />
Čokoladni atelje Dobnik v<br />
Pongracu pri Grižah. Naziv<br />
izdelka je povezan z največjim<br />
slovenskim pesnikom<br />
Francetom Prešernom<br />
(1800—1849), ki je pogosto<br />
nosil v žepu svojega plašča<br />
suhe fi ge, otroci pa so klicali<br />
za njim: »Doktor, fi g, fi g!«<br />
ČEŠPLJEVA JUHA<br />
Mlečna juha s proseno kašo,<br />
ki ji dodajo kuhane suhe<br />
slive.<br />
HRUŠEVA ČEŽANA S<br />
ŠTRUKELJCI<br />
Štrukeljce naredijo iz moke<br />
in vode, v kateri so pred tem<br />
kuhali hruške. Štrukeljce<br />
posušijo in nekoliko zapečejo<br />
v pečici, potem pa jih<br />
zakuhajo v hruševo čežano.<br />
KOROŠKI KRUHOV HREN<br />
Značilna koroška priloga oz.<br />
gosta omaka k mesu in praženem<br />
krompirju iz kruha,<br />
prelitega z mesno juho, nastrganega<br />
hrena in ponekod<br />
tudi kisle smetane. Pogosto<br />
v kulinarični ponudbi na<br />
turističnih kmetijah.<br />
JAJČNI ŠTRUKLJI<br />
Kuhani štruklji iz vlečenega<br />
testa, ki jih nadevajo z jajci,<br />
pečenimi na ocvirkih, in<br />
potresejo s peteršiljem.<br />
KOROŠKA<br />
KVOČEVI NUDLNI<br />
Vrsta testenih krapcev ali<br />
žlinkrofov z nadevom iz<br />
mletih suhih hrušk. Izdelujejo<br />
jih tudi z drugimi nadevi.<br />
POVÍTNEK<br />
Zvitek iz vlečenega testa s<br />
skutnim, ajdovim, jajčnim,<br />
ocvirkovim ali drobnjakovim<br />
nadevom. Lahko je slana<br />
priloga k mesu ali samostojna<br />
sladica.<br />
MÉŽERLI<br />
Stara in izredno okusna jed ob<br />
kolinah, ki temelji na prašičji,<br />
telečji ali ovčji drobovini,<br />
kruhu, začimbah in jajcih. Pogosto<br />
jo postrežejo z okisanim<br />
krompirjem ali kot prilogo.<br />
TRENTA<br />
Pogača, iz ostanka testa za<br />
peko značilnega koroškega<br />
rženega kruha, premazana s<br />
smetano ter potresena s soljo<br />
in kumino. Ime je dobila<br />
po glagolu »potréntati«, kar<br />
v koroškem narečju pomeni<br />
razvleči testo (na loparju).
ZGORNJA SAVINJSKA DOLINA<br />
SOLČAVSKI SIRNEK<br />
Pikantna, 3—4 mesece v<br />
dežah zorena skuta s soljo<br />
in kumino, je odličen, aromatičen<br />
namaz na črni kruh,<br />
poda se k suhim mesninam,<br />
jabolkom, lahko pa ga<br />
uživamo tudi z bezgovo ali<br />
slivovo marmelado in medom.<br />
Iz sirneka kuhajo tudi<br />
kremno juho »sirnico«.<br />
AJDNEK<br />
Sočna in okusna pogača iz<br />
ajdovega testa in več plasti<br />
nadevov iz mletih orehov,<br />
medu in cimeta.<br />
UBRNJENIK<br />
Jed, imenovano tudi »obrnenk<br />
ali ubrnenk«, pripravijo<br />
iz pražene pšenične,<br />
ajdove ali koruzne moke, ki<br />
jo zalijejo z osoljenim vrelim<br />
mlekom, v katerega umešajo<br />
sladko smetano in maslo. Iz<br />
mase oblikujejo kroglice oz.<br />
cmoke in jih ponudijo tople<br />
ali hladne h kavi ali kislemu<br />
mleku.<br />
ZGORNJESAVINJSKI<br />
ŽELODEC<br />
Vrhunska in zaščitena suha<br />
mesnina iz kakovostnega<br />
svinjskega mesa in slanine.<br />
MOHOVT<br />
Vrsta poltrajnega skutnega<br />
namaza, začinjenega s soljo<br />
in kumino ter dodatkom<br />
smetane. Primeren je tudi<br />
kot priloga k suhim mesninam.<br />
PÓHLA ALI<br />
OGNJIŠČNA POGAČA<br />
Okrogla slana ali sladka<br />
pogača iz bele ali koruzne<br />
moke, z zavihanim robom<br />
in nadevom iz skute, kisle<br />
smetane, kumine in soli<br />
ali iz jabolk in skute, tudi<br />
iz skute in pehtrana ter<br />
sladkorja.<br />
ZASAVJE<br />
FUNŠTRC ALI KNAPOVSKO<br />
SONCE<br />
Pečenjak iz moke, jajc in<br />
mleka ali le iz moke in vode,<br />
v preteklosti značilen za<br />
prehrano rudarjev.<br />
TROJANSKI KROFI<br />
Sodobna gostilna Konšek<br />
na Trojanah razvija svojo<br />
gostinsko ponudbo tudi na<br />
kulinarični dediščini ocvrtih<br />
krofov, ki so kot »trojanski«<br />
ena od uveljavljenih blagovnih<br />
znamk.<br />
Okusiti gastronomske regije in njihove jedi <strong>15</strong><br />
FÍRUŠ<br />
Žličniki iz ajdove moke in<br />
sveže svinjske krvi so odlična<br />
zakuha v juhi, značilna v<br />
času kolin.<br />
GRENADIRMARŠ<br />
Pražena in zabeljena jed<br />
iz kuhanega krompirja in<br />
testenin, ponekod tudi z dodatkom<br />
jajc, ki je posledica<br />
stikov v nekdanji Avstroogrski<br />
monarhiji.<br />
ZASAVSKA JETRNICA<br />
Značilna poltrajna klobasa<br />
ob kolinah v Zasavju, z jetrnim<br />
nadevom, ki jo uživajo<br />
toplo ali hladno.<br />
ZDRKANKA<br />
Zdrobljena pšenična zrna<br />
skuhajo na mleku in zabelijo<br />
z maslom. Jed, ki je samostojna<br />
jed za zajtrk, obogatijo<br />
tudi s suhimi slivami in<br />
cimetom.<br />
KRUMPENTOČ<br />
Cvrtnjaki oz. polpete iz<br />
naribanega krompirja, ki so<br />
jih pripravljali v družinah<br />
steklarjev v Hrastniku.
16 Okusiti gastronomske regije in njihove jedi<br />
GORENJSKA<br />
SIR »TRNÍČ«<br />
Na Veliki planini nad<br />
Kamnikom se je ohranilo<br />
izdelovanje zelo starih<br />
oblik okrašenih hlebčkov iz<br />
pustega sira, ki so bili darila<br />
dekletom, v dokaz ljubezni<br />
in zvestobe.<br />
AJDOVI KRAPI<br />
Čeprav je za njihovo pripravo<br />
več receptov, so najpogosteje<br />
to kuhani testeni<br />
žepki ali krapci iz ajdovega<br />
testa in z nadevom iz skute<br />
ali mleziva. Odlična samostojna<br />
zabeljena jed, poleti s<br />
solato, pozimi pa z dušenim<br />
kislim zeljem ali repo.<br />
BOHINJSKI MÓHANT<br />
Polmehki sir, ostrega vonja<br />
in grenko pikantnega okusa,<br />
je posebnost bohinjskega<br />
sirarstva. Sir je avtohton<br />
in je zaščiten kot živilo z<br />
geografskim poreklom.<br />
ŠPRESOVI RATEŠKI KRAPI<br />
Kuhani in zabeljeni žepki<br />
ali krapci iz nekvašenega<br />
belega testa, z nadevom<br />
iz skute, koruzne polente,<br />
čebule in jajc.<br />
KOCOVI RATEŠKI KRAPI<br />
Kuhani in zabeljeni žepki<br />
ali krapci iz krompirjevega<br />
testa, z nadevom iz kuhanih<br />
suhih hrušk, koruznega<br />
zdroba, sladkorja (medu)<br />
in cimeta. Brez sladkorja<br />
in cimeta so lahko odlična<br />
priloga k mesnim jedem in<br />
omakam.<br />
MÁSOVNIK ALI MÁSLENIK<br />
Izdatna gostljata jed iz bele,<br />
ajdove ali koruzne moke, ki<br />
jo zakuhajo v vročo smetano.<br />
Jed je primerna kot<br />
samostojna s črnim kruhom<br />
ali kot priloga k ajdovim ali<br />
koruznim žgancem.<br />
LOŠKA MEDLA ALI MIDLA<br />
Gostljata zabeljena jed<br />
iz prosene kaše in ajdove<br />
moke, ki jo lahko uživamo z<br />
mlekom.<br />
AJDOVI IN KORUZNI<br />
ŽGANCI<br />
Že v 19. stoletju so pogosto<br />
poudarjali, da so »žganci<br />
steber Kranjske dežele«.<br />
Ajdovi in koruzni, malo manj<br />
ječmenovi, kuhani na dva<br />
načina, so še danes ena od<br />
temeljnih in značilnih jedi na<br />
Gorenjskem.<br />
AJDOVA KAŠA Z GOBAMI<br />
Okusna in aromatična kombinacija<br />
kuhane ajdove kaše<br />
in prepraženih svežih gob.<br />
Najprimernejši so jurčki,<br />
odlične pa so tudi različne<br />
mešane sveže gobe.<br />
LOŠKA SMOJKA<br />
S proseno kašo nadevane<br />
in zabeljene kuhane repe.<br />
V preteklosti zlasti postna<br />
jed, danes pa primerna<br />
topla predjed, glavna jed ali<br />
priloga.<br />
JURJEVA KAPA<br />
Cvrtnjak ali omleta iz jajc,<br />
moke in vode, ki jo pripravimo<br />
sladko ali slano kot<br />
obogatitev ajdovih žgancev.<br />
GOVNÁČ<br />
Jed je imenovana tudi<br />
»présnek« in je gostljata<br />
zabeljena enolončnica iz<br />
svežega narezanega zelja<br />
in krompirja. Primerna je<br />
kot samostojna jed ali kot<br />
priloga h kuhani govedini in<br />
pečenkam.
DANKA ALI ŽELODEC S<br />
KAŠO<br />
Z mesom, proseno kašo in<br />
začimbami nadevana ter<br />
rahlo podimljena želodec<br />
ali debelo svinjsko črevo sta<br />
okusna izdelka ob kolinah.<br />
Kuhana ponudijo topla<br />
ali hladna, narezana na<br />
kolobarje.<br />
BOHINJSKA ZASEKA<br />
Slanino najprej dajo v razsol,<br />
potem jo dimijo s hladnim<br />
dimom in sušijo na zraku.<br />
Sledi sekljanje oz. mletje,<br />
polaganje v posodo in<br />
zalivanje z mastjo. Zaseka je<br />
odličen namaz na kruhu ali<br />
zabela za številne jedi.<br />
BUDL ALI GORENJSKA<br />
PRATA<br />
Ploščata pečena štruca ali<br />
hlebec belega kruha, nadevana<br />
z na maslu ali smetani<br />
kuhano koruzno moko. Po<br />
peki štruco narežejo na<br />
rezine.<br />
BLEJSKA KREMŠNITA<br />
Kremna rezina iz listnatega<br />
testa, polnjena z vaniljevo<br />
kremo in sladko smetano,<br />
je nastala po drugi svetovni<br />
vojni in je glavna blejska<br />
kulinarična posebnost.<br />
DRAŽGOŠKI KRUHEK<br />
Ročno oblikovani fi guralni in<br />
ornamentirani medenjaki iz<br />
gostega medenega testa in<br />
začimbami so tradicionalna<br />
darila, danes pa jih pečejo<br />
za spominkarsko ponudbo.<br />
MAVŽLJI ALI MAŽELJNI<br />
Nasekljano svinjsko meso<br />
in (ali) drobovina, zavito v<br />
svinjsko mrežico ali pečico<br />
in pečeno. Zelo značilno<br />
za celoten slovenski alpski<br />
svet. K mavžljem ponudijo<br />
dušeno kislo repo ali zelje in<br />
krompir v oblicah.<br />
TRJÁK ALI TERJÁK<br />
Gost ekstrakt iz bezgovih jagod,<br />
ki nastane po dvodnevnem<br />
kuhanju soka bezgovih<br />
jagod in se uporablja za<br />
pripravo zdravilnega čaja.<br />
Okusiti gastronomske regije in njihove jedi 17<br />
TRŽIŠKA BRŽOLA<br />
Enolončnica iz kuhanih<br />
ovčjih bržol in zelenjave,<br />
primerna kot samostojna<br />
jed ali priloga.<br />
KRANJSKA KLOBASA<br />
Najbolj poznan slovenski<br />
prehranski izdelek v svetu, ki<br />
temelji na bogati dediščini<br />
predelave prašiča v<br />
mesne izdelke. Najstarejša<br />
omemba klobase z nazivom<br />
»kranjska« je iz leta 1896.
18 Okusiti gastronomske regije in njihove jedi<br />
LUŠTRKAJCA<br />
Pomladno poletna potica z<br />
luštrekovim nadevom.<br />
IDRIJSKI ŽLIKROFI<br />
Z BAKALCO<br />
Manjši, v vodi kuhani<br />
cmočki iz mehkejšega<br />
testeninskega testa, nadevani<br />
s krompirjem, čebulo,<br />
maščobo in začimbami, so<br />
značilna jed, ki je z rudarskim<br />
življem prišla v Idrijo<br />
na začetku 20. stoletja.<br />
Žlikrofi so odlični zabeljeni<br />
ali z omako »bakalco« iz<br />
koštrunovega ali zajčjega<br />
mesa.<br />
PAJTÍČKE<br />
Na rezine narezane in zabeljene<br />
potičke iz kvašenega<br />
testa, nadevanega z mletimi<br />
orehi in čebulo.<br />
BOVŠKI SIR<br />
Dokumentiran začetek<br />
izdelave bovškega sira je<br />
povezan z letnico 1328, ko<br />
so ga izdelovali na planini<br />
Trebiščina. Prvotno je bil<br />
to le ovčji sir, danes pa ga<br />
izdelujejo še z dodajanjem<br />
kozjega in kravjega mleka.<br />
ROVTARSKO, IDRIJSKO, CERKLJANSKO<br />
ŠEBRELJSKI ŽELODEC<br />
Svinjski želodec, nadevan z<br />
najbolj kakovostnim svinjskim<br />
mesom in malo slanine.<br />
Odličnosti tega izdelka<br />
so povezane s podnebnimi<br />
razmerami na planoti Šebrelje<br />
in zorenjem med dvema<br />
lesenima deščicama.<br />
ŽELŠEVKA<br />
Slana pomladno poletna<br />
potica z nadevom iz drobnjaka.<br />
SIR »TOLMINC«<br />
Pričevanje o bogati sirarski<br />
dediščini na širšem območju<br />
Tolmina. Pod tem imenom<br />
je bil sir prvič omenjen že<br />
leta 1756.<br />
SMUKAVC<br />
Zabeljena enolončnica iz<br />
ohrovta, tudi radiča, repe,<br />
zelja in krompirja.<br />
DOLINA SOČE<br />
ČOMPE S SKUTO<br />
Kuhan neolupljen krompir<br />
(»čompe«) v oblicah s skuto<br />
je od 19. stoletja značilna<br />
jed te gastronomske regije<br />
Slovenije. V Bovcu pripravijo<br />
vsako leto turistično prireditev<br />
»Čomparska noč«.<br />
KARAŽEVC<br />
Jabolčno fi žolova ali jabolčno<br />
krompirjeva zabeljena<br />
pirejasta jed.<br />
FRIKA<br />
Stara pastirska jed, pečenjak<br />
ali omleta iz krompirja, sira<br />
in jajc ali v drugih kombinacijah<br />
navedenih sestavin.
BULJA<br />
Bulja ali bulje so cmoki iz<br />
koruzne moke, sladkorja,<br />
rozin, cimeta in masla, lahko<br />
pa tudi testeni žepki ali<br />
krapci z navedenim nadevom.<br />
Seveda pa jih delajo<br />
tudi z drugimi nadevi.<br />
TRENTARSKE KLOCE ALI<br />
KRAFNI<br />
Štruklji iz vlečenega testa z<br />
nadevom iz suhih hrušk in<br />
koruzne moke ter zabeljeni<br />
z maslom.<br />
POŠTÓKLJA<br />
Pirejasta, z naribanim sirom zabeljena jed iz<br />
kuhanega krompirja in repnih listov, lahko<br />
tudi zeljnih, radičevih, regratovih, stročjega<br />
fi žola ali kakšne druge zelenjave. Ime jedi je<br />
povezano z načinom priprave, saj sestavine<br />
s kuhalnico mečkajo ali »štokajo«.<br />
BOVŠKI KRAFI<br />
Kuhani žepki ali krapci z<br />
nadevom iz suhih hrušk, jabolčne<br />
čežane, rozin, orehov<br />
in začimb.<br />
Okusiti gastronomske regije in njihove jedi 19<br />
SOŠKA POSTRV V AJDOVI<br />
ALI KORUZNI MOKI<br />
Žlahtno soško postrv (Salmo<br />
trutta marmoratus) po<br />
tradiciji povaljajo v ajdovo<br />
ali koruzno moko in ocvrejo<br />
na masti ali olju.<br />
KOBARIŠKI ŠTRUKLJI<br />
Posebna vrsta kuhanih<br />
in zabeljenih štrukeljcev<br />
ali krapcev z nadevom iz<br />
orehov, rozin in začimb, ki<br />
jih pripravljajo v Kobaridu in<br />
okolici.
20 Okusiti gastronomske regije in njihove jedi<br />
GORIŠKA BRDA<br />
KRUH KRIŽNIK<br />
Vrsta prazničnega velikonočnega<br />
kruha iz zahodnih<br />
Brd iz boljšega testa za potico<br />
in z dodatkom v žganju<br />
ali vinu namočenih suhih fi g,<br />
lešnikov, medu in cimeta.<br />
Ime je dobil po zarezanem<br />
križu na vrhu hlebca.<br />
TOČI<br />
Toči so izraz za najrazličnejše<br />
mesne omake,<br />
golaže, v katere so pomakali<br />
(»točáli«) polento ali kruh.<br />
To je vsakdanja jed za zajtrk<br />
ali večerjo in prava zakladnica<br />
za kuharsko improvizacijo.<br />
BELA IN RUMENA POLENTA<br />
Čeprav polenta ni izvirna jed<br />
goriških Brd in tudi drugih<br />
območij na mediteranskem<br />
delu Slovenije, še danes<br />
pomembno sooblikuje vsakdanjo<br />
prehrano kot glavna<br />
jed in še bolj kot topla ali<br />
hladna priloga k številnim<br />
mesnim in zelenjavnim<br />
jedem.<br />
KRODEGINI, ŠANKANELE,<br />
MARKANDELE<br />
Trije značilni izdelki ob kolinah:<br />
krodegini ali kožarice,<br />
šankanele ali krvavice in<br />
markandele ali klobase iz<br />
svinjske drobovine.<br />
FRTALJE ALI CVRTNJAKI<br />
Jajčne omlete, imenovane<br />
tudi »cvrče« z najrazličnejšimi<br />
svežimi zelišči,<br />
dišavnicami, tudi pršutom<br />
in klobasami, dokazujejo<br />
kuharsko ustvarjalnost, povezano<br />
z naravnim okoljem.<br />
FUJE<br />
Z rezinami pršuta oviti svaljki<br />
iz kruha, namočenega v<br />
pršutovi juhi in z dodatki<br />
moke, jajc, drobnjaka in<br />
čebule. Jed imenujejo tudi<br />
»fulje« ali »punjáve«.<br />
HUBÁNCA<br />
Polžasto zavita potica z<br />
nadevom iz orehov in rozin.<br />
BRIŠKE ČEŠNJE<br />
Češnje so poleg drugega<br />
sadja in vinske trte ena od<br />
temeljnih značilnosti naravnih<br />
bogastev Brd. Pridelava<br />
češenj ima bogato tradicijo,<br />
saj so Brici zalagali z njimi<br />
velika mesta in letoviščarska<br />
središča.<br />
ŠFOJÁDA<br />
Potica iz listnatega testa z<br />
različnimi nadevi (npr. orehi,<br />
pinjole, rozine).<br />
PIŠTÚNJ<br />
Gosta pirejasta jed iz<br />
krompirja, stročjega fi žola<br />
in buč, zabeljena z ocvirki ali<br />
slanino. Primerna kot samostojna<br />
jed ali prikuha.<br />
ŠTRUKLJI »WLJKÁVA«<br />
Pečeni štruklji iz nekvašenega<br />
testa, nadevani z narezanimi<br />
pocvrtimi klobasami<br />
ali salamami, oljkami in začimbami.<br />
Ime za te štruklje<br />
izvira iz narečnega poimenovanja<br />
za oljke – »wljke«,<br />
ki so sestavina nadeva.<br />
KUHNJE<br />
Z narečnim izrazom »kuhnja«<br />
označujejo v Brdih celo<br />
vrsto najrazličnejših okusnih<br />
mesno-zelenjavnih in testeninskih<br />
enolončnic, ki jih<br />
sicer poznamo pod izrazom<br />
mineštre.
GORIŠKA<br />
GORIŠKI RADIČ<br />
Velika tradicija in popularnost<br />
radiča ter jedi, ki jih<br />
lahko pripravljamo z njim,<br />
izvira iz sosednje Italije,<br />
na Goriškem v Sloveniji pa<br />
je dobila številne lokalne<br />
izvedbe.<br />
ŽVARCET<br />
Okusna telečja omaka, ki<br />
jo pripravijo kot prilogo k<br />
polenti, žgancem, testeninam<br />
ali rižu. Za pripravo<br />
ni enotne recepture, kar<br />
ponovno dokazuje veliko<br />
ustvarjalnost posameznih<br />
gospodinj.<br />
K´P´ROUC<br />
Ohrovtova enolončnica,<br />
zgoščena s koruzno moko in<br />
zabeljena.<br />
MULCE<br />
Vrsta krvavic z nadevom iz<br />
svinjske krvi, koruzne moke,<br />
rozin, sladkorja in začimb.<br />
Krvavice najprej skuhajo,<br />
potem narežejo na kolute in<br />
pocvrejo na maslu.<br />
GORIŠKA GUBANCA<br />
Značilna praznična sladica<br />
mediteranskega dela<br />
Slovenije. Ime je povezano<br />
z gubami (plastmi) testa, ki<br />
razmejujejo nadeve. Gubanca<br />
tudi nima v sredini luknje,<br />
tako značilne za njeno<br />
razvojno mlajšo »sorodnico«<br />
potico.<br />
BLEKI<br />
Popularni kuhani rezanci,<br />
zabeljeni s koščki na maslu<br />
pocvrtega pršuta.<br />
GORIŠKE PEČENICE V VINU<br />
V belem briškem vinu<br />
kuhane pečenice, h katerim<br />
postrežejo kislo zelje ali<br />
repo, gorčico in hren.<br />
Okusiti gastronomske regije in njihove jedi 21<br />
SOPE<br />
Rezine starega kruha položijo<br />
na krožnik in prelijejo z<br />
juho iz zelene.<br />
PINCA<br />
Močno vzhajan in s sestavinami<br />
bogat praznični kruh,<br />
ki je tudi nekoliko osladkan.<br />
GORIŠKI GOLAŽ S POLENTO<br />
Manj pikantna vrsta sicer<br />
madžarskega golaža, ki je<br />
pomenila moškim eno najprimernejših<br />
vrst dopoldanske<br />
malice.
22 Okusiti gastronomske regije in njihove jedi<br />
VIPAVSKA DOLINA<br />
VIPAVSKA JOTA<br />
Lokalna različica izvirno<br />
karnijske jedi. Torej enolončnica<br />
iz kislega zelja (nekateri<br />
jo kuhajo tudi iz kisle repe,<br />
svežega zelja in ohrovta ali<br />
pesinih listov), fi žola, krompirja,<br />
zabele, moke, česna<br />
in popra.<br />
NANOŠKI SIR<br />
Tudi ta sir sooblikuje<br />
blagovno znamko »Okusi<br />
Vipavske doline«. Vrhunski<br />
sirarski izdelek temelji na<br />
bogati dediščini živinoreje in<br />
sirarstva na nanoški planoti,<br />
kjer so sirili dokumentirano<br />
že v 16. stoletju.<br />
KRAŠKA PANCETA<br />
Mesnato slanino posušijo<br />
na Krasu v okusno panceto,<br />
ki pomembno sooblikuje<br />
ponudbo suhih kraških mesnin<br />
in je nepogrešljiva pri<br />
pripravi nekaterih jedi.<br />
FIŽOLOVA MINEŠTRA<br />
Gostljata juha iz kuhanega<br />
pretlačenega in celega fi žola<br />
v zrnju s koruzno polento.<br />
Le ena od neštetih minešter,<br />
vendar najbolj splošno<br />
razširjena.<br />
VIPAVSKI ŠTRUKLJI<br />
V prtu kuhani štruklji iz<br />
kvašenega testa, z nadevom<br />
iz orehov, skute, rozin in<br />
sladkorja.<br />
ŠELÍNKA<br />
Juha iz gomoljev in listov<br />
zelene, zelenjave in začimb<br />
in svinjskim parkljem, ki se<br />
v njej kuhajo. K juhi jedo<br />
polento.<br />
KRAS<br />
KRAŠKA JOTA<br />
Na Krasu kuhajo joto iz kisle<br />
repe ali kislega zelja, vendar<br />
vedno tudi s krompirjem.<br />
Posebnost je sladka kraška<br />
jota, ki jo pripravijo iz<br />
pretlačenega krompirja in<br />
fi žola, z dodatkom rdečega<br />
korenja, začimb in žlice kisa.<br />
KRAŠKI ZAŠINEK<br />
Svinjsko vratovino posušijo<br />
v kraški zašinek, ki je<br />
prav tako stalno prisoten v<br />
ponudbi narezkov.<br />
SKUHA<br />
Z vinom okisana enolončnica<br />
iz leče ali fi žola v zrnju<br />
z začimbami. V njej kuhajo<br />
tudi klobase ali gnjatne<br />
obreznine.<br />
ŠELÍNKA<br />
Enolončnica oz. gosta juha<br />
iz gomoljev in listov zelene,<br />
krompirja, riža, tudi fi žola,<br />
okisana z žlico kisa ali s<br />
suhim vinom.<br />
VIPAVSKI PRŠUT<br />
Novejša zvrst kakovostnega<br />
pršuta iz najboljšega<br />
svinjskega mesa slovenske<br />
pridelave, ki ga pod skupno<br />
blagovno znamko »Okusi<br />
Vipavske doline« proizvaja<br />
MIP iz Nove Gorice.<br />
KRAŠKI PRŠUT<br />
Večstoletna tradicija soljenja<br />
in sušenja svinjskega<br />
mesa, posebej še svinjskih<br />
stegen, na kraški burji je botrovala<br />
vrhunskemu izdelku,<br />
ki je zaščiten z geografsko<br />
označbo.
BRKINI, KRAŠKI ROB SLOVENSKA ISTRA<br />
FUŽI<br />
Posebna vrsta ročno<br />
izdelanih hišnih testenin,<br />
pri katerih kvadratne bleke<br />
zavijejo, tudi ob palici, v<br />
tulec. Kuhani fuži so odlična<br />
priloga k divjačinskim jedem<br />
v omaki in pečenkam. Sicer<br />
v Brkinih kuhajo tudi izvrstni<br />
»brkinski slivovec«, močno<br />
alkoholno žganje iz sliv, ki<br />
bogato obrodijo v tem delu<br />
Slovenije.<br />
NAKELDA<br />
Svaljki iz starega, v kokošji<br />
juhi namočenega kruha,<br />
jajc, naribanega ovčjega sira,<br />
rozin, slanine in seveda šetraja,<br />
kot temeljne začimbe.<br />
PEDOČI<br />
Pedoči ali klapavice so<br />
po stari ljudski modrosti<br />
najboljši julija in avgusta.<br />
Pripravljajo jih na več načinov,<br />
v omaki, na »buzaro«<br />
PAŠTA<br />
Hišne testenine, ki so jih pripravljali<br />
le za večje praznike,<br />
poroke in druge priložnosti.<br />
Zato so jih zabelili s pocvrto<br />
panceto ali jih jedli z golažem<br />
in drugimi omakami.<br />
ISTRSKI ŠTRUKLJI<br />
Vse vrste štrukljev so v Istri<br />
izdelane iz vlečenega testa,<br />
z različnimi nadevi in kuhani.<br />
Med nadevi so skuta, sir,<br />
pršut, ocvirki, špinača, orehi,<br />
jabolka, krompir in številna<br />
zelišča.<br />
KRUH Z OLJKAMI IN<br />
FIGOV KRUH<br />
Primer praznično obogatenega<br />
kruha iz bele moke,<br />
ki mu dodajo narezane oz.<br />
zdrobljene oljke ali narezane<br />
oz. zdrobljene suhe fi ge.<br />
ISTRSKA JOTA<br />
Istrska jota je skuhana iz<br />
kislega zelja in fi žola v zrnju,<br />
vendar za razliko od kraške<br />
ne vsebuje krompirja.<br />
BAKALA NA BELO IN RDEČE<br />
Verjetno najbolj priljubljeni<br />
izdelek iz posušene<br />
polenovke je bakala, ki je bil<br />
pripravljen »na belo«, tudi<br />
značilna jed božičnega večera.<br />
Bakala »na rdeče« pa se<br />
prilega kuhanemu krompirju,<br />
kruhu in polenti.<br />
Okusiti gastronomske regije in njihove jedi 23<br />
FRITAJE ALI FRTALJE<br />
Značilne pomladne jajčne<br />
omlete, v katere dodajo na<br />
pršutu ali slanini prepražene<br />
divje šparglje, pomladne<br />
poganjke divjega hmelja,<br />
blušča, ruske ali ruške in<br />
srobota.<br />
RIBE V ŠAVORJU<br />
»Šavor« pomeni mariniranje<br />
rib. Ta način je primeren<br />
zlasti za manjše morske<br />
ribe, kot so sardoni, sardele,<br />
menole, trilje in druge.<br />
ali pečene v kozici. FIGOV HLEBČEK<br />
MINEŠTRE<br />
Mineštre so bile vsakdanje<br />
enolončnice v Istri. Najbolj<br />
razširjeni so bili bobići in paštafažoj,<br />
kuhali so še rižibiži,<br />
zelenjavne in ješprenjeve<br />
mineštre.<br />
KALAMARI<br />
Kalamare ali lignje pripravljajo<br />
na več načinov. Najbolj<br />
splošni so pečeni (lahko<br />
tudi nadevani) na žaru in<br />
ocvrti. Odlična je tudi rižota<br />
s kalamari.<br />
Izjemen izdelek iz posušenih mletih fi g, ki jih s fi govim ali<br />
grozdnim sokom oblikujejo v hlebček in nekoliko povaljajo v<br />
moki. Tak hlebček ohrani prehransko neoporečnost zelo dolgo<br />
obdobje. Narezan na rezine se uživa kot zdrava, naravna<br />
šavrinska sladica brez dodatnega sladkorja in konzervansov.
24 Okusiti Slovenijo<br />
iOkusiti zaščitene posebne kmetijske<br />
pridelke in živila<br />
Republika Slovenija ima vrsto posebnih kmetijskih<br />
pridelkov oziroma živil, ki imajo zaščiteno<br />
geografsko poreklo, geografsko označbo,<br />
tradicionalni ugled in višjo kakovost. Med živili z<br />
označbo geografskega porekla so nanoški sir, sir<br />
tolminc, bovški sir in posebnež med siri, pikantni<br />
bohinjski mohant. V to skupino zaščite spadajo<br />
tudi ekstra deviško oljčno olje slovenske Istre,<br />
prekmurska šunka, kočevski in kraški med ter<br />
piranska sol iz Sečoveljskih solin, kjer pridobivajo<br />
tudi izjemno kakovostni solni cvet. Med<br />
pridelki, ki imajo zaščiteno geografsko označbo,<br />
pa so štajersko-prekmursko bučno olje, šebreljski<br />
in zgornjesavinjski želodec, kraški pršut ter<br />
prleška tünka. Zaščiten tradicionalni ugled ali<br />
zajamčeno tradicionalno kakovost imajo najbolj<br />
značilna slovenska sladica prekmurska gibanica,<br />
testeni žepki, imenovani idrijski žlikrofi , v<br />
Beli krajini kar tri pogače, in sicer belokranjska<br />
pogača, belokranjska povitica in prosta povitica.<br />
Priznanje višje kakovosti imajo teletina blagovne<br />
znamke »Zlato zrno«, med z vsebnostjo vlage<br />
največ 18 % in HMF največ <strong>15</strong> mg/kg medu,<br />
reja prašičev za meso blagovne znamke »Pigi«,<br />
prosta reja piščancev, reja piščancev za meso<br />
blagovne znamke »Domači gorički piščanec« in<br />
pira »Izida«. Vsi ti pridelki in izdelki pomembno<br />
sooblikujejo kakovost gastronomske ponudbe<br />
Slovenije. Seveda pa se uvrščajo v to družbo<br />
odličnosti tudi slovenske naravne mineral-<br />
ne vode (Juliana, Edina, Kostela, Tiha, Dana,<br />
Kaplja, Primaqua, Donat Mg, Tempel, Radenska<br />
Classic, Radenska – Petanjski vrelec, Radenska<br />
Light, Radenska Radin) in žgane pijače. Kakovost<br />
slednjih zagotavljajo dolenjski sadjevec, gorenjski<br />
tepkovec, brkinski slivovec, kraški brinjevec in<br />
kostelska rakija. Omeniti je treba tudi nekatera<br />
značilna izvirna (avtohtona vina), kot so dolenjski<br />
cviček, metliška črnina, šipon, ranina, zelen,<br />
pinela, rebula, kraški teran, klarnica, vitovska<br />
grganja, refošk, malvazija. V postopku za zaščito<br />
so še nekatere druge posebnosti in izjemnosti, ki<br />
pomembno sooblikujejo gastronomsko bogastvo<br />
Slovenije. Na primer kranjska klobasa, savinjski<br />
ajdnek, zasavska jetrnica in drugi.
OLJKE IN<br />
OLJ^NA OLJA<br />
Naravi prijazna pridelava, vrhunska kakovost,<br />
pestra in domi{ljena ponudba,<br />
vzorna poslovnost.<br />
Vanja Dujc<br />
Dolga reber 4<br />
6000 Koper, Slovenija<br />
Tel.: +386 40 234 537<br />
+386 5 628 54 48<br />
www.vanjadujc.net<br />
e-po{ta: vanjadujc@volja.net
26 Okusiti Slovenijo<br />
iOkusiti čare gastronomskih<br />
priredi tev<br />
Pestro gastronomijo Slovenije lahko spoznavate<br />
tudi na obisku nekaterih tematskih prireditev. Te<br />
so povezane s prikazom prehranske dediščine,<br />
poudarjanjem izvirnosti nekega vina ali pijače,<br />
prikazi kuhanja in pokušinami jedi ter s tekmovanji<br />
v kakovosti priprave določenih lokalnih jedi.<br />
Na Ptuju pripravijo vsako leto največjo državno<br />
razstavo »Dobrote slovenskih kmetij«, kjer<br />
ocenjujejo kruh, suhomesnate izdelke, bučno in<br />
oljčno olje, sire in druge dobrote, ki jih ponujajo<br />
naše kmetije. V poletnih mesecih so številni<br />
prazniki žetve s prikazi opravil, ki so našim prednikom<br />
omogočali preživetje. Na vinskih cestah se<br />
zvrsti cela vrsta prireditev, od Dneva odprtih vrat<br />
briških kleti, Praznika terana in pršuta, Praznika<br />
rebule in oljčnega olja, do znamenitih Dnevov<br />
dolenjskega cvička, posebneža med našimi vini.<br />
Ob morju je nekaj posebnega Solinarski festival<br />
oz. praznik v Piranu in Sečoveljskih solinah, kjer<br />
še vedno pridobivajo eno izmed gastronomsko<br />
najzanimivejših živil tj. solni cvet. V jesenskem<br />
času zaživijo različni kostanjevi pikniki, ki jih<br />
spremljajo pokušine mladega vina, pa dnevi vseh<br />
tistih pridelkov (npr. buč, fi žola, češpelj, zelja), ki<br />
v tem obdobju napolnijo kleti, kašče in shrambe<br />
ter bogatijo gastronomsko ponudbo do naslednje<br />
letine.
MESEC KRAJ NAZIV PRIREDITVE ORGANIZATOR/INFORMATOR<br />
marec Sevnica Sevniška salamijada Društvo salamarjev Sevnica, +386 7 814 06 71<br />
april Pomjan Največja istrska fritaja iz špargljev Istrska klet Pomjan, +386 41 649 339<br />
Okusiti Slovenijo 27<br />
maj Rečica ob Savinji Ocenjevanje zgornjesavinjskih želodcev Združenje izdelo. zgornje savinjskega želodca, +386 31 471 <strong>12</strong>6<br />
Višnjevik Praznik rebule in oljčnega olja TIC Brda, +386 5 395 95 94<br />
Ptuj Dobrote slovenskih kmetij Kmetijsko gozdarski zavod Ptuj, +386 2 749 36 <strong>10</strong><br />
Metlika Vinska vigred TIC Metlika, +386 7 363 54 70<br />
Marezige Praznik refoška Org. odbor praznika refoška, Marezige, +386 5 655 <strong>12</strong> 40<br />
Ljubljana Vino Ljubljana Gospodarsko razstavišče, d.o.o., +386 1 300 26 00<br />
junij Dekani Tradicionalna fešta oljk TD Dekani, +386 41 348 077<br />
Dobrovo Praznik češenj TIC Brda, +386 5 395 95 94<br />
Izola Dnevi oljk (praznik vina, rib in oljčnega olja) Center za šport, kulturo in prireditve Izola, +386 5 640 35 39<br />
Čatež Čateška cvičkarija Vinogradniško TD Čatež pod Zaplazom, +386 41 6<strong>15</strong> 295<br />
Brda Dan odprtih kleti TIC Brda, +386 5 395 95 94<br />
Šentrupert Cviček v Šentrupertu Društvo vinogradnikov Šentrupert, +386 31 381 080<br />
Ljubljana Jagodne nedelje TD Besnica-Janče, +386 1 367 <strong>11</strong> 85<br />
julij Laško Tradicionalna turistična prireditev Pivo in cvetje TD Laško, +386 3 733 89 50, www.turisticnodrustvo-lasko.si<br />
Polenšak Praznik žetve TD Polenšak, +386 41 403 713<br />
Šempas (Ozeljan) Praznik polente TD Ozeljan - Šmihelj, +386 41 631 299<br />
Smokvica Šagra Kur en bot in Dan Istrske fi ge Društvo Figaruola Koper, +386 5 657 <strong>12</strong> 01<br />
avgust Polhov Gradec Dnevi medu Božnar čebelarstvo, d.o.o., +386 1 364 00 20<br />
Medana Dnevi poezije in vina TIC Brda, +386 5 395 95 94<br />
Izola Ribiški praznik Center za šport, kulturo in prireditve Izola, +386 5 640 35 39<br />
Prvačina Praznik breskev TZ - TIC Nova Gorica, +386 5 330 46 00<br />
Dutovlje Praznik terana in pršuta Peter Gerc, s.p., Dutovlje, +386 41 513 675<br />
Dornava Lükarski praznik TED Lükari Dornava, +386 51 399 850<br />
Piran Solinarski festival Avditorij Portorož, +386 51 399 850<br />
Sora pri Medvodah Tekmovanje za najboljšo kranjsko klobasico Hiša Jezeršek, Sora pri Medvodah, +386 1 361 94 <strong>11</strong><br />
september Hrovača Fižolov dan VETD Hrovača, +386 51 364 701<br />
Ljutomer (Pristava) Dan pristarskih pogač TKD Mak Pristava, +386 2 584 97 80<br />
Ljutomer (Pristava) Bučarija v Mekotnjaku (razstava buč in jedi iz buči) TD Stara Cesta, +386 41 276 402<br />
Slivje Češpovi dnevi TD Dimnice Slivje, +386 41 450 569<br />
Ljubljana Zeljada TD Zajčja Dobrava, +386 41 708 362<br />
Bodonci Praznik buč Društvo kmečkih žena Klas Bodonci, +386 2 549 <strong>12</strong> 03<br />
Puconci Zlata kijanca z d ödolijado KTD Pucomci, +386 2 545 14 79<br />
oktober Ljubljana Kostanjeva nedelja TD Besnica - Janče, +386 1 367 <strong>11</strong> 85<br />
Šalovci Kapüstne den (zeljev dan) TD Š alovci, +386 2 559 80 50<br />
Podsreda Praznik kozjanskega jabolka Kozjanski park, +386 3 800 71 13<br />
Kanal ob Soči Tradicionalni praznik kostanja na Ligu TD Kolovrat Lig, +386 41 390 952<br />
november Vipavska dolina Vinski hrami Vipavske doline<br />
Številna martinovanja po celi Sloveniji<br />
RA ROD Ajdovščina, +386 5 365 36 00<br />
Strunjan Praznik kakijev (prodaja in razstava kakijevih dobrot) TD Solinar Strunjan, +386 5 678 20 00<br />
Zgornja Kungota Svečinske kleti vabijo (dan odprtih vrat vinskih kleti) TD Svečina, +386 2 656 01 71<br />
Drašiči in okolica Pohod po poteh Soseske zidanice Drašiči TIC Metlika, +386 7 363 54 70<br />
Prevalje Moštna gavda Sadjarsko društvo Mežiške doline, +386 41 620 631<br />
december v vseh večjih krajih božično-novoletni sejmi s kulinarično ponudbo TIC, TD, idr.
28 Okusiti Slovenijo<br />
iOkusiti do brote v gostilnah,<br />
restavracijah in na turističnih<br />
kmetijah<br />
Star slovenski pregovor pravi, da je gostilna tam,<br />
kjer bog roko ven molí! Če je to prispodoba za<br />
gostoljubnost, bo že držala modrost ljudske fi lozofi<br />
je, ki se je stoletja oblikovala tudi v »gostilnah«<br />
- svetiščih dobre hrane in pijače. Značilna<br />
lastnost gostiln, ki temelji na družinski tradiciji, se<br />
je ohranila vse do današnjega dne in danes prav<br />
gostilne predstavljajo najvišji vrh gastronomske<br />
ponudbe v Sloveniji. Resnici na ljubo, ne vse in<br />
ne vedno v enaki kakovostni meri. Toda gostiln<br />
imamo kar nekaj tisoč in med njimi je zares veliko<br />
takih, ki so prave nosilke gastronomske odličnosti.<br />
Posamezni lastniki uporabljajo namesto<br />
gostilne izraz restavracija, kar vas ne sme zavesti.<br />
V bistvu je vsebina enaka. Poleg teh restavracij<br />
imamo v Sloveniji tudi kakovostne hotelske<br />
restavracije. Ponudbo hrane in pijač zaokrožajo<br />
tudi nekatere turistične kmetije, ki po navadi<br />
ponujajo le lokalne jedi. Torej se »skozi« njihovo<br />
vsakdanjo ter praznično prehrano odslikujejo<br />
tudi vsakdanja in praznična prizadevanja našega<br />
kmečkega prebivalstva.
LJUBLJANA Z OKOLICO Naslov Poštna številka in kraj Telefon Splet<br />
Okusiti Slovenijo 29<br />
Restavracija Klub kulturnih delavcev (PEN) Tomšičeva ulica <strong>12</strong> <strong>10</strong>00 Ljubljana +386 1 251 41 60<br />
Hiša kulinarike Manna Eipprova 1a <strong>10</strong>00 Ljubljana +386 1 283 52 94 www.kulinarika-manna.com<br />
Restavracija Grm Jamova 23 a <strong>10</strong>00 Ljubljana +386 1 832 30 80 www.grm.si<br />
Restavracija JB Miklošičeva 17-19 <strong>10</strong>00 Ljubljana +386 1 433 13 58<br />
Gostilna Pr Žlaht Cesta Andreja Bitenca 70 <strong>12</strong><strong>10</strong> Šentvid +386 1 5<strong>10</strong> 63 80<br />
Gostilna Ledinek Šmarna gora 4 <strong>12</strong><strong>11</strong> Lj.-Šmartno +386 1 5<strong>11</strong> 65 55 www.smarnagora.com<br />
Gostilna Mihovec Zgornje Pirniče 54 <strong>12</strong><strong>15</strong> Medvode +386 1 362 30 66<br />
Slavkov dom na Golem Brdu Golo Brdo 8 <strong>12</strong><strong>15</strong> Medvode +386 1 361 <strong>12</strong> 42<br />
Gostilna Dobnikar Topol 1 <strong>12</strong><strong>15</strong> Medvode +386 1 361 29 <strong>10</strong><br />
Gostilna Skaručna Skaručna 20 <strong>12</strong>17 Vodice +386 1 832 30 80<br />
Gostilna in prenočišča Janežič Pšata 25 <strong>12</strong>62 Dol pri Ljubljani +386 1 562 70 20 www.gostilna-janezic.si<br />
Gostilna Čot Pijava Gorica 2 <strong>12</strong>91 Škofl jica +386 1 366 <strong>12</strong> 02<br />
Gostilna pri Kuklju Trubarjeva cesta 31 13<strong>15</strong> Velike Lašče +386 1 788 90 98<br />
Gostilna Kirn Jezero 19 1352 Preserje +386 1 363 <strong>10</strong> 34<br />
Gostilna Bistra Bistra 2 1353 Borovnica +386 1 750 57 42 www.gostilna-bistra.com<br />
Gostilna Boter Tržaška cesta 6 1360 Vrhnika +386 1 750 41 00<br />
TK Grofi ja Vir pri Stični 30 <strong>12</strong>95 Ivančna Gorica +386 1 787 81 41 www.slovenia.info/grofi ja<br />
NOTRANJSKA<br />
TK Logar Žerovnica 16 1384 Grahovo +386 1 709 20 71 www.slovenia.info/logar<br />
DOLENJSKO, KOČEVSKO<br />
Gostilna Kos Šmarješka cesta 26 8000 Novo mesto +386 7 332 57 71<br />
Gostilna Rakar Gornje Ponikve 8 82<strong>10</strong> Trebnje +386 7 346 61 90 www.rakar.si<br />
Gostilna Deu Stari trg 3 8230 Mokronog +386 7 349 96 40<br />
Gostilna Javornik Rakovnik 6 8232 Šentrupert +386 7 343 45 34 www.javornik.com<br />
Gostišče Dolinšek Vrh pri Boštanju 8294 Boštanj +386 7 814 <strong>15</strong> 95 www.gostisce-dolinsek.si<br />
Gostilna Repovž Šentjanež 14 8297 Šentjanež +386 7 818 56 61 www.gostilna-repovz.si<br />
Gostilna Vovko Ratež 48 8321 Brusnice +386 7 308 56 03<br />
TK Šeruga Sela pri Ratežu <strong>15</strong> 8222 Otočec +386 7 334 69 00 www.slovenia.info/seruga<br />
BELA KRAJINA<br />
Gostišče Veselič Podzemelj 17 8332 Gradac +386 7 306 91 56<br />
Gostišče Kapušin Krasinec 55 8332 Gradac +386 7 369 91 50<br />
Gostilna Müller Ločka cesta 6 8340 Črnomelj +386 7 356 72 00<br />
TK Ob Izviru Krupe Krupa 9 8333 Semič +386 7 306 80 <strong>12</strong> www.slovenia.info/cerjanec
30 Okusiti Slovenijo<br />
POSAVJE, BIZELJSKO<br />
Restavracija Štefanič Bizeljska cesta 37 8250 Brežice +386 7 499 39 30<br />
Gostilna Racman Brezina 19 b 8250 Brežice +386 7 499 33 00<br />
Stara gostilna Krulc Mostec 47 8257 Dobova +386 7 49 67 933<br />
Gostilna Šekoranja Bizeljska cesta 72 8259 Bizeljsko +386 7 495 13 <strong>10</strong><br />
TK Pri Martinovih Globočice 8 8262 Krška vas +386 7 496 <strong>10</strong> 57 www.martinovi.com<br />
KOZJANSKO<br />
Gostišče Montparis Planina pri Sevnici 44 3225 Planina pri Sevnici +386 3 748 <strong>10</strong> <strong>10</strong> www.montparis.com<br />
Gostišče Amon Olimje 24 3254 Podčetrtek +386 3 818 24 80 www.amon.si<br />
Gostišče Ciril - YH Podčetrtek Zdraviliška <strong>10</strong> 3254 Podčetrtek +386 3 582 91 09 www.ciril-youthhostel-bc.si<br />
Pivnica Haler Olimje 6 3254 Podčetrtek +386 3 8<strong>12</strong> <strong>12</strong> 00<br />
TK Bizjak Orehovec 3 3252 Pristava +386 3 8<strong>10</strong> 30 50 www.turisticna-bizjak.com<br />
HALOZE, SVET POD DONAČKO GORO IN BOČEM, PTUJSKO POLJE<br />
TK Pri kapeli Drbetinci 26 2255 Vitomarci +386 2 757 54 <strong>11</strong> www.prikapeli.si<br />
PRLEKIJA<br />
Gostilna Tramšek Žerovinci 25B 2259 Ivanjkovci +386 2 719 40 97<br />
TK Hlebec Kog <strong>10</strong>8 2276 Kog +386 2 713 70 60 www.slovenia.info/hlebec<br />
PREKMURJE<br />
Gostilna Rajh Soboška ulica 32, Bakovci 9000 Murska Sobota +386 2 543 90 98 www.rajh.net<br />
Gostilna Lovenjak Polana 40 9201 Puconci +386 2 525 21 58 www.gostilna-lovenjak.com<br />
Gostilna k Rotundi Selo 30 A 9207 Prosenjakovci +386 2 544 <strong>10</strong> 35<br />
Gostilna Lovski dom Lendavske gorice 238/A 9220 Lendava +386 2 575 14 50<br />
Gostišče Prekmurska Iža Ižakovci <strong>15</strong>1 a 9231 Beltinci +386 2 542 28 20 www.prekmurska-iza.com<br />
Gostilna Kurbos Niršinci pri Ljutomeru 7 9240 Ljutomer +386 2 581 13 05<br />
Gostilna Šadl Križevci pri Ljutomeru <strong>10</strong> 9242 Križevci pri Ljutomeru +386 2 587 14 39 www.picerija.net<br />
Gostilna Franc Zorko Boreci 5 h 9242 Križevci pri Ljutomeru +386 2 588 82 27<br />
TK Tremel Bokrači 28 9201 Puconci +386 2 545 <strong>10</strong> 17 www.kmetija-tremel.si<br />
TK Ferencovi Krašči 23 9261 Cankova +386 2 540 <strong>11</strong> 17 www.ferencovi.si<br />
SLOVENSKE GORICE<br />
Gostilna Šiker Močna 7 2231 Pernica +386 2 720 69 21 www.gostilnasiker-sp.si/<br />
TK Firbas Cogetinci 60 2236 Cerkvenjak +386 2 703 50 90 www.fi rbas.com
MARIBOR, POHORJE, DRAVSKA DOLINA, KOZJAK<br />
Okusiti Slovenijo 31<br />
Gostilna Anderlič Za Kalvarijo <strong>10</strong> 2000 Maribor +386 2 234 36 50<br />
Gostilna pri Treh ribnikih Ribniška ulica 9 2000 Maribor +386 2 234 41 70<br />
Gostilna in motel pri Lešniku Dupleška c. 49 2000 Maribor +386 2 471 23 22<br />
Gostišče Denk Zgornja Kungota <strong>11</strong> a 2201 Zgornja Kungota +386 2 656 35 51<br />
Gostišče Veronika Slivniško Pohorje 3 2208 Pohorje +386 2 603 50 60<br />
Gostišče Vinski hram - Brenholc Jeruzalem 18 2259 Jeruzalem +386 2 719 45 04 www.jeruzalem-brenholc.si/<br />
Gostilna pri Martinu Kolodvorska ulica 25 23<strong>10</strong> Slovenska Bistrica +386 2 818 20 18 www.gostilnaprimartinu.si/<br />
Gostišče Golob Bukovec 1 2314 Zgornja Polskava +386 2 845 22 45<br />
Restavracija Vnukec Ob Blažovnici 86 2341 Limbuš +386 2 614 22 00 www.vnukec.com/<br />
Gostilna Pec Spodnja Selnica 1 2352 Selnica ob Dravi +386 2 674 03 56 www.gostilnapec.si<br />
Gostilna pri lipi Mariborska cesta <strong>12</strong> 2366 Muta +386 2 876 60 90<br />
Gostišče Smogavc Gorenje pri Zrečah 27 3214 Zreče +386 3 757 35 50<br />
TK Arbajter - Kotnik Skomarje 46 3214 Zreče +386 3 576 23 90 www.arbajter.com<br />
TK Urška Križevec <strong>11</strong> a 3206 Stranice +386 3 576 21 80 www.kmetija-urska.com<br />
TK Štern-Pri Kovačniku Planica 9 2313 Fram +386 2 601 54 00 www.kovacnik.com<br />
CELJE, ŠALEŠKA DOLINA, LAŠKO<br />
TK Zdolšek Okrog 16 3232 Ponikva +386 3 748 22 50 www.zdolsek.si<br />
KOROŠKA<br />
Gostilna Bučinek Vodriž 6 2381 Podgorje pri Slo. Gradcu +386 2 885 82 22<br />
Gostilna Rogina Podgorje 40 2381 Podgorje pri Slo. Gradcu +386 2 885 82 04 www.rr-vel.si/it/rogina/<br />
Gostilna pri Škrubiju Podpeca 56 2393 Črna na Koroškem +386 2 823 82 26<br />
Gostišče Delalut Dobja vas <strong>11</strong>9 2390 Ravne na Koroškem +386 2 821 82 40 www.gostisce-delalut.com/<br />
Gostilna Brančurnik Pri Brančurniku 1 2391 Prevalje +386 2 823 <strong>10</strong> 00 www.brancurnik.si/<br />
TK Ploder Šentanel 3 2391 Prevalje +386 2 823 <strong>11</strong> 04 www.slovenia.info/ploder<br />
TK Miklavc Zgornja Orlica 28 2364 Ribnica na Pohorju +386 2 876 80 79 www.slovenia.info/miklavc<br />
TK Rotovnik - Plesnik Legen 134 2380 Šmar. pri Slo. Gradcu +386 2 885 36 66 www.rotovnik-plesnik.si<br />
SAVINJSKA DOLINA<br />
Gostilna Jenezov hram Kidričeva 44 3250 Rogaška +386 3 581 39 57<br />
Gostilna Šempeter Bistrica ob Sotli 76 3256 Bistrica ob Sotli +386 3 580 42 22<br />
TK Stoglej Podveža 3 3334 Luče +386 3 838 40 30 www.slovenia.info/stoglej<br />
TK Visočnik Ter 54 3333 Ljubno ob Savinji +386 3 584 17 05 www.kmetija-visocnik.com<br />
TK Govc-Vršnik Robanov Kot 34 3335 Solčava +386 3 839 50 16 www.govc-vrsnik.com<br />
TK Bukovje Primož pri Ljubnem 79 3333 Ljubno ob Savinji +386 3 838 14 16 www.slovenia.info/bukovje<br />
TK Metul Krnica 34 3334 Luče +386 3 584 40 89 www.slovenia.info/metul
32 Okusiti Slovenijo<br />
ZASAVJE<br />
Konšek, Trojane Trojane <strong>11</strong> <strong>12</strong>22 Trojane +386 1 723 36 00 www.gp-trojane.si<br />
GORENJSKA<br />
Gostinstvo Hiša kulinarike Jezeršek Sora 1A <strong>12</strong><strong>15</strong> Medvode +386 1 361 94 <strong>11</strong> www.jezersek.com/<br />
Gostilna Čubr Križ 53 <strong>12</strong>18 Komenda +386 1 834 <strong>11</strong> <strong>15</strong> www.gostilna-cubr.com<br />
Gostilna Krištof Predoslje 22 4000 Kranj +386 4 234 <strong>10</strong> 30 www.gostilnakristof-sp.si/<br />
Gostilna Pr’ Matičku Jezerska cesta 41 4000 Kranj +386 4 234 33 60 www.prmaticku.si/<br />
Gostilna Arvaj Kajuhova ulica 2 4000 Kranj +386 4 280 21 00 www.arvaj.si/<br />
Gostilna pri Bizják Zgornja Bela 20 4205 Preddvor +386 4 255 56 00 www.gostilnabizjak-sp.si/<br />
Dvor Jezeršek Zgornji Brnik 63 4207 Cerklje na Gorenjskem +386 4 252 94 <strong>10</strong> www.dvor-jezersek.si/<br />
Gostilna Ančka Delavska cesta 18 4208 Šenčur +386 4 251 52 00<br />
Gostilna Pri Danilu Reteče 48 4220 Škofja Loka +386 4 5<strong>15</strong> 34 44 www.pridanilu.com/<br />
Gostilna Lectar Linhartov trg 2 4240 Radovljica +386 4 537 48 00 www.lectar.com/<br />
Gostišče Mayer Želeška cesta 7 4260 Bled +386 4 576 57 40 www.mayer-sp.si/<br />
Restavracija Topolino Ljubljanska cesta 26 4260 Bled +386 4 574 17 81 www.topolino-slo.com/<br />
Restavracija Kotnik Borovška 75 4280 Kranjska Gora +386 4 588 <strong>15</strong> 64<br />
Gostilna pri Žerjavu Rateče 39 4283 Rateče - Planica +386 4 587 60 26 www.dolhar.net<br />
TK Povšin Selo 22 4260 Bled +386 4 576 76 30 www.slovenia.info/povsin<br />
TK Ljubica Vinharje <strong>10</strong> 4223 Poljane +386 4 5<strong>10</strong> 73 50 www.slovenia.info/ljubica<br />
TK Žgajnar Zapreval 3 4223 Poljane +386 4 518 80 32 www.slovenia.info/zgajnar<br />
TK Ancelj Zgornje Jezersko <strong>15</strong>1 4206 Zgornje Jezersko +386 4 254 <strong>11</strong> 46 www.muri-ancelj.si<br />
ROVTARSKO, IDRIJSKO, CERKLJANSKO<br />
Gostilna Kos Tomšičeva 4 5280 Idrija +386 5 372 20 30 www.idrijski-zlikrofi .si/<br />
Hotel Kendov dvorec Na Griču 2 5281 Spodnja Idrija +386 5 372 51 00 http.//www.kendov-dvorec.com<br />
Gostilna pri Bricu Miren <strong>12</strong>0 5291 Miren +386 5 395 44 20<br />
TK Pri Flandru Zakojca 1 5282 Cerkno +386 5 377 98 00 www.kmetija-fl ander.si<br />
DOLINA SOČE<br />
Gostilna Breza Mučeniška ulica 17 5222 Kobarid +386 5 389 00 41<br />
Hiša Franko Staro selo 1 5222 Kobarid +386 5 389 41 20 www.hisafranko.com/<br />
Restavracija Kotlar Trg svobode <strong>11</strong> 5222 Kobarid +386 5 389 <strong>11</strong> <strong>10</strong> kotlar-sp.si<br />
Restavracija Topli val Trg svobode 1 5222 Kobarid +386 5 389 93 00 www.hotel-hvala.si/<br />
TK Pri Plajerju Trenta 16 a 5232 Soča +386 5 388 92 09 www.eko-plajer.com
GORIŠKA BRDA<br />
Izdajatelj: Slovenska turistična organizacija • Urednika: prof. dr. Janez Bogataj, Lučka Letič • Oblikovanje in postavitev: Futura DDB d.o.o., Žare Kerin<br />
Besedilo: prof. dr. Janez Bogataj • Lektoriranje: Simona Vidic, Veris<br />
Fotografi je: Vse fotografi je Tomo Jeseničnik, fotografi je na naslovnici ter str. 3 in 5 Janez Pukšič, fotografi ja na str. 3 Darinka Mladenovič<br />
Priprava jedi: Gostinstvo Hiša kulinarike Jezeršek, Sora z nekaterimi zunanjimi sodelavci<br />
Tisk: MOND GRAFIKA d.o.o. • Naklada: 5000, november 2007<br />
www.slovenia.info<br />
Okusiti Slovenijo 33<br />
Gostilna Kekec Kekčeva pot 4 5000 Nova Gorica +386 5 300 56 75<br />
Ribja restavracija Pikol Vipavska 94 5000 Nova Gorica +386 5 302 25 62 www.pikol-gasparin.si<br />
Restavracija Belica Medana 32 52<strong>12</strong> Dobrovo +386 5 304 21 04 www.belica.net<br />
TK Breg Breg pri Golem Brdu 3 52<strong>12</strong> Dobrovo +386 5 304 25 55 www.turizembreg.com<br />
TK Štekar Snežatno 26 a 52<strong>11</strong> Kojsko +386 5 304 65 40 www.stekar.si<br />
VIPAVSKA DOLINA<br />
Gostilna pri Lojzetu, Zemono pri Vipavi Zemono 5271 Vipava +386 5 366 54 40 www.prilojzetu.com<br />
TK Abram Nanos 6 5271 Vipava +386 5 166 20 02 www.abram-si.com<br />
KRAS<br />
Gostilna Grgič Orleška cesta 8 62<strong>10</strong> Sežana +386 5 730 16 50<br />
Gostilna Špacapan Komen 85 6223 Komen +386 5 766 04 01 www.spacapan.dobrote.com<br />
Pri Mlinu Dolenja vas 5 6224 Senožeče +386 5 765 61 20<br />
Gostilna Škorpion Rečica 1 a 6250 Ilirska Bistrica +386 5 714 13 32<br />
Gostilna s prenočišči Potok Dolenje pri Jelšanah 64 6254 Dolenje pri Jelšanah +386 5 714 26 48<br />
TK Škerlj Tomaj 53 a 6221 Dutovlje +386 5 764 06 73 www.slovenia.info/skerlj<br />
BRKINI IN KRAŠKI ROB<br />
Gostilna pod Slavnikom Podgorje 1 6216 Podgorje +386 5 687 01 70<br />
Gostilna Mahorčič Rodik 51 6240 Kozina +386 5 680 04 00<br />
Gostilna Trost Rodik 97 6240 Kozina +386 5 680 <strong>12</strong> 00<br />
TK Pri Filetu Slope 20 a 6240 Kozina +386 5 680 20 16 www.slovenia.info/prifi letu<br />
SLOVENSKA ISTRA<br />
Gostilna za gradom Rodica Kraljeva <strong>10</strong> 6000 Koper +386 5 628 55 04<br />
Restavracija Skipper Kopališko nabrežje 3 6000 Koper +386 5 626 18 <strong>10</strong><br />
Gostilna Sočerga Sočerga 1 6272 Gračišče +386 5 657 <strong>11</strong> 55<br />
Gostilna Mohoreč Kubed 66 a 6272 Gračišče +386 5 653 21 14<br />
Istrska klet Pomjan Pomjan 17 6274 Šmarje +386 5 656 95 20 www.istrska-klet.com<br />
Restavracija Tomi Letoviška pot 1 6320 Portorož +386 5 674 67 50 www.hotel-tomi.eu<br />
Restavracija Staro Sidro Obala 55 6320 Portorož +386 5 674 50 74<br />
Restaurant s prenočišči Edvina Seča 80 6320 Portorož +386 5 677 22 70 www.restaurant-edvina.com
Olje in<br />
~okolada<br />
Oljarna Kocbek - dru`inska oljarna `e od leta 1929.<br />
Izku{nje in tradicija so vzrok, da vam danes ponujamo<br />
najbolj ~ista, zdrava in naravna olja iz<br />
izbranih semen. Ob doma~em bu~nem in son~ni~nem olju<br />
je za gurmane na voljo tudi edinstveno hladno stiskano<br />
bu~no olje. Dobrote tudi v darilnih paketih.<br />
OLJARNA KOCBEK • Gorazd Kocbek s.p. • Stara gora 1 • SI - 9244 Sv. Jurij ob [~avnici<br />
Telefon: +386 2 568 90 26 • Telefaks: +386 2 568 90 27 • GSM: +386 41 695 483<br />
E-po{ta: info@kocbek1929.com • www.kocbek1929.com<br />
Novost v ponudbi je temna ~okolada z bu~nimi<br />
semeni in bu~nim oljem, imenovana Strast - tudi<br />
v leseni darilni embala`i.<br />
Namenjena je za u`itke<br />
sladokuscem. Morate jo<br />
poskusiti.
Sol je morje, ki ni moglo nazaj na nebo<br />
V Krajinskem parku Se~oveljske soline pridelujemo morsko sol ro~no – z orodji in s postopki, osnovanimi<br />
na izro~ilu na{ih dedov in pradedov. Rezultat skupnega dela radodarne narave in marljivih<br />
solinarjev je visoko kakovosten pridelek izrednega okusa in prvinske kristalaste oblike.<br />
SOLNI CVET<br />
Drobni piramidasti kristali bele do roza barve so na{ najdragocenej{i pridelek. Na gladini slanice nastajajo<br />
le ob brezvetrju, saj jih zmoti `e najmanj{i val. Ko pride ~as `etve, jih v tankem sloju na povr{ini solnih<br />
polj ne`no poberemo s posebej prirejeno, v mre`o uokvirjeno lopatko.<br />
PIRANSKA SOL Z GEOGRAFSKIM POREKLOM<br />
Piranska sol z geografskim poreklom je lahka, nerafinirana in bogata z minerali morja. Izredni okus<br />
dopolnjuje v kristalih ujeta mati~na voda. Sodobna kulinarika vse bolj ~isla prvinsko obliko soli – kristal,<br />
ki je stara toliko, kot pridelava soli. Prav zaradi kristalaste oblike ima piranska sol z geografskim<br />
poreklom specifi~en okus – ni izrazito slan, kot pri drugih vrstah, je pa izredno bogat in poln.<br />
TEMNA ^OKOLADA S SOLNIM CVETOM<br />
Enkratno zlitje grenko-sladkega okusa z rahlo nakazano slankasto noto devi{ke soli, pridelane na tradicionalen<br />
na~in. Poslastica za velike in male gurmane. @lahtna aroma trpkega kakava in solnega cveta<br />
je na slovenskem trgu dokaj nova kombinacija, v svetu pa `e zelo cenjena.<br />
Na{a prodajna mesta:<br />
LJUBLJANA Piranske soline, Mestni trg 19<br />
PIRAN Bene~anka, Tartinijev trg,<br />
Ulica IX korpusa 2<br />
KRAJINSKI PARK SE^OVELJSKE SOLINE<br />
LERA, Se~a 1<strong>15</strong><br />
www.soline.si • www.kpss.si
KRA[KI PR[UT MIP d.d.<br />
KRA[KI PR[UT je pr{ut s PRIZNANO GEOGRAFSKO OZNA^BO (PGO),<br />
kar pomeni, da je za{~itena njegova tehnologija izdelave v Sloveniji. Su{i in zori na<br />
Kra{ki planoti v MIP-ovem Kraljestvu pr{utov v pr{utarni Kobjeglava. Soljen je<br />
samo z morsko soljo, zoren nad <strong>12</strong> meseci, brez dodanih konzervansov in aditivov.<br />
@lahtnost njegovemu okusu in aromi pa doda okolje, v katerem ga su{ijo in zorijo.<br />
Da lahko poskusite so~no, rubinasto rde~o, zapeljivo slastno rezino katerega koli Mipovega pr{uta,<br />
traja najmanj leto dni, pri ve~jih pr{utih pa kar {estnajst mesecev in ve~. Sam postopek zorenja in<br />
su{enja, ki poteka ob pomo~i zna~ilne burje, ves ~as skrbno nadzorujejo pr{utarski mojstri.<br />
MIP-ovi pr{uti vsebujejo majhno koli~ino soli in ma{~ob ter imajo visoko biolo{ko vrednost (ugodno<br />
aminokislinsko sestavo), so pomemben vir `eleza, cinka in vitaminov skupine B - posebej B1, ki jih<br />
na{e telo lahko dobro izkoristi. MIP-ovi pr{uti so lahko pomemben sestavni del dietne in zdrave prehrane.<br />
Ker MIP-ovi pr{uti zorijo <strong>10</strong>0 odstotno naravno in niso toplotno obdelani, se njihove sestavine ohranijo<br />
v tak{ni obliki, da jih telo lahko izkoristi. Zaradi razgrajenih beljakovin pa so tudi lahko prebavljivi.<br />
MIP-ov kra{ki pr{ut je prakti~en za hitro pripravo malic, kot predjed, ki hitro »odpre« tek, zaradi<br />
svoje tipi~ne arome, ki se razvije med dolgim zorjenjem, ter za pripravo tiso~erih jedi, ki jim<br />
doda svoj ~ar in dopolni njihov okus.<br />
Panov{ka cesta 1<br />
5000 Nova Gorica<br />
Slovenija<br />
www.mip.si
Change language