12.07.2015 Views

smernice za razvoj , promocijo in komuniciranje o ... - Euromontana

smernice za razvoj , promocijo in komuniciranje o ... - Euromontana

smernice za razvoj , promocijo in komuniciranje o ... - Euromontana

SHOW MORE
SHOW LESS
  • No tags were found...

Create successful ePaper yourself

Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.

SMERNICE ZA RAZVOJ, PROMOCIJO INKOMUNICIRANJE O GORSKO HRIBOVSKIHPREHRAMBNIH IZDELKIH


VSEBINA3 Kakovostni gorsko hribovski prehrambniizdelki: priložnost <strong>za</strong><strong>razvoj</strong> dobavnih verig <strong>in</strong> območij4 Podoba gorsko hribovskihizdelkov7 Pričakovanja potrošnikov dogorsko hribovskih izdelkov9 Poudarjanje organi<strong>za</strong>cije gorskohribovskih dobavnih verig9 Posvečanje pozornosti ukrepomusposabljanja10 Podpiranje komuniciranja v dobavnihverigah11 Vzpodbujanje partnerstev13 Strategije trženja kakovostnihgorsko hribovskih prehrambnihizdelkov13 Tržna okolja, v katerih so naprodajgorsko hribovski prehrambni izdelki14 Gorsko hribovski ali lokalni izdelek?16 Primerna cena <strong>za</strong> kakovostne gorskohribovske izdelke16 Kako pri trženju kakovostnih gorskohribovskih prehrambnih izdelkovspremeniti sezonsko omejenost <strong>in</strong>proizvodnjo v majhnem obsegu vprednost17 Boljša promocija gorsko hribovskihizdelkov17 Poudarjanje gorsko hribovskegaporekla18 Poudarjanje pozitivnih lastnosti gorskohribovskih izdelkov18 Formalna <strong>za</strong>ščita gorsko hribovskihprehrambnih izdelkov?19 Uporaba različnih sredstev komuniciranja PRI gorsko hribovskih izdelkih19 Oglašanje gorsko hribovskega poreklana samem izdelku19 Plakati <strong>in</strong> letaki19 Sporočanje trgovcev o izdelku – neposredni stik20 Degustacija izdelkov20 Obisk pri predelovalcih ali proizvajalcih21 V<strong>za</strong>jemne koristi <strong>za</strong> kakovostnegorsko hribovske izdelke <strong>in</strong>turizem22 Kako oglaševati kakovostne gorskohribovske prehrambne izdelke prekoturizma?


www.mounta<strong>in</strong>products-europe.orgKakovostni gorsko hribovski prehrambniizdelki: priložnost <strong>za</strong> <strong>razvoj</strong> dobavnih verig<strong>in</strong> območij<strong>Euromontana</strong> s projektnimi parterjiraziskovalnega projekta želi:- preveriti, če proizvodnja prehrambnihizdelkov v gorsko hribovskih območjih <strong>za</strong>udeležence v dobavnih verigah predstavljapriložnost, da svojim izdelkom dodajo vrednost;- izraziti pričakovanja, ki jih imajo potrošniki ot. i. gorsko hribovskih izdelkih;- povečati privlačnost gorsko hribovskih območij.V prvem raziskovalnem projektu, ki je bil izvedenmed letoma 2002 <strong>in</strong> 2004 (Gorski prehrambniproizvodi, <strong>za</strong> več <strong>in</strong>formacij gl.www.mounta<strong>in</strong>products-europe.org), je bilougotovljeno, da imajo kakovostni gorsko hribovskiizdelki v primerjavi z drugimi posebnelastnosti, ki izvirajo iz nač<strong>in</strong>a proizvodnje <strong>in</strong>/aliuporabljenih surov<strong>in</strong>.Projekt je potrdil tudi, da lahko kmetovanje <strong>in</strong>pridobivanje surov<strong>in</strong> v gorskih <strong>in</strong> hribovskihobmočjih pomembno prispeva k splošnemudružbenemu <strong>razvoj</strong>u ter k ustvarjanju številnejših<strong>in</strong> boljših <strong>za</strong>poslitev v omenjenih območjih.V tem primeru je pomembno, da surov<strong>in</strong>e izvirajoiz gorskih območij – <strong>in</strong> da jih tam tudi predelujejoseveda ob upoštevanju kriterijevkakovosti izdelkov, tradicije <strong>in</strong> sledljivosti. Pridobivanje<strong>in</strong> predelovanje surov<strong>in</strong> pa je v gorskihobmočjih lahko tudi odgovor na potrebopo povečanju raznolikosti gospodarskih dejavnost<strong>in</strong>a podeželju.Na osnovi te raziskave je bila sestavljena Evropskalist<strong>in</strong>a <strong>za</strong> kakovostne gorske prehrambneizdelke. List<strong>in</strong>a določa 5 načel, ki jih je trebaupoštevati, da bodo imeli lokalni udeleženci odproizvodnje gorskih oz. hribovskih prehranskihproizvodov kar največ koristi. Ta načela so:1) Surov<strong>in</strong>e morajo izvirati iz gorskega oz. hribovskegaobmočja.2) Predelava mora potekati v gorskem oz. hribovskemobmočju.3) Pri proizvodnji je treba upoštevati načela trajnostnega<strong>razvoj</strong>a.4) Pri proizvodnji se je treba truditi, da biohranili biotsko raznovrstnost <strong>in</strong> dedišč<strong>in</strong>o gorskih<strong>in</strong> hribovskih območij.5) Proizvajalci morajo biti zmožni potrošnikomvedno <strong>za</strong>gotavljati preglednost <strong>in</strong>formacij.Ena od pomembnih ugotovitev raziskave jetudi, da je imelo od 122 izdelkov iz gorskihobmočij, ki so bili vključeni v raziskavo, samo39 izdelkov certifikacijo (ZOP/ZGO, ekološkaoznaka nacionalnega certificiranja). Ostali proizvajalc<strong>in</strong>iso imeli večjih možnosti, da bi s svojimiizdelki izstopali ali nastopali na trgu.SMERNICE ZA RAZVOJ, PROMOCIJO IN KOMUNICIRANJE O GORSKO HRIBOVSKIH PREHRAMBNIH IZDELKIH 3


www.mounta<strong>in</strong>products-europe.orgV okviru projekta EuroMARC je bilo prvič raziskano,kako potrošniki dojemajo kakovostnegorsko hribovske prehrambne izdelke (KGPP).Za potrebe projekta je bilo treba razlikovatimed gorskimi <strong>in</strong> kakovostnimi gorskimi oz. hribovskimiizdelki: kakovostni gorsko hribovskiprehrambni izdelki spoštujejo načela list<strong>in</strong>e(proizvedeni so iz surov<strong>in</strong>, ki izhajajo iz gorskihoz hribovskih območij, predelani v gorskih oz.hribovskih območjih ob upoštevanju kulturnih<strong>in</strong> okoljevarstvenih pomislekov); gorski oz. hribovskiizdelki pa ne izpolnjujejo vedno vsehnaštetih kriterije, pri čemer nekateri gorskeoz. hribovske podobe (izraze ali slike) uporabljajole <strong>za</strong> oglaševanje. Raziskava EuroMARC jepoka<strong>za</strong>la, da pojem kakovostnih gorsko hribovskihprehrambnih izdelkov potrošnikomsprva ni bil znan, ko pa jim je bil pojemrazložen, so <strong>za</strong> tovrstne izdelke poka<strong>za</strong>li <strong>za</strong>nimanje.Kategorija kakovostnih gorsko hribovskih prehrambnihizdelkov je široka <strong>in</strong> lahko vključujevse vrste izdelkov, ki spoštujejo zgoraj naštetepogoje: od tistih, ki jih je potrebno le še <strong>za</strong>pakirati(npr. voda), do takšnih, ki gredo skozi(<strong>za</strong>pleten) postopek preoblikovanja.Podoba gorsko hribovskih prehranskihizdelkovPotrošniki, ki so izpolnili anketo projekta EuroMARC ali sodelovali v ciljnihskup<strong>in</strong>ah, so imeli pozitiven odnos do gorsko hribovskih izdelkov. Zapotrošnike se gorsko hribovski izdelki <strong>za</strong>čnejo s kakovostnimi surov<strong>in</strong>ami iz območja,ki je čistejše <strong>in</strong> manj onesnaženo od niž<strong>in</strong>. Te surov<strong>in</strong>e so predelane vpristne izdelke, ki so okusni <strong>in</strong> včasih pove<strong>za</strong>ni s kulturo območja, od koder izvirajo.Pri evropskih potrošnikih je na splošno (tako izgorskih kot ostalih območij, mest <strong>in</strong> podeželja)treba upoštevati naslednje vidike:• Vsi enako razumejo pojem gorsko hribovskihizdelkov <strong>in</strong> jih povezujejo z zdravjemali čistočo ter kot »posebne« izdelke, čepravpogosto ne znajo navesti konkretnih primerov.Potrošniki so omenjali <strong>za</strong>upanje v podatke naembalažah <strong>in</strong> podatke o resničnem gorskemali hribovskem poreklu, nekateri tudi dvome onjih ter poudarjali pomembnost okusa <strong>in</strong> kakovosti.V vseh državah <strong>in</strong> kategorijah izdelkovsta bila <strong>za</strong> potrošnike najpomembnejša okus<strong>in</strong> poreklo kakovostnih gorsko hribovskih prehranskihizdelkov.Kakovostni gorsko hribovski izdelki neobsegajo samo prehranskih izdelkov <strong>in</strong> so pogostotesno pove<strong>za</strong>ni s kulturo <strong>in</strong> tradicijo gorskihljudi <strong>in</strong> območij. Ti izdelki predstavljajokomb<strong>in</strong>acijo več dejavnikov: hrane, gorskih oz.hribovskih območij, narave, lokalne proizvodnje<strong>in</strong> nostalgije. Posebnost gorsko hribovskegaizdelka izvira iz medsebojnega vplivarazličnih dejavnikov. Dojemanje kakovostnihgorsko hribovskih prehranskih izdelkov <strong>in</strong> pričakovanjapotrošnikov so neposredno pove<strong>za</strong>nas situacijami, v katerih potrošniki te izdelkekupijo <strong>in</strong> <strong>za</strong>užijejo. To pomeni, da ti izdelk<strong>in</strong>e sodijo v en sam tržni segment: <strong>za</strong>vsako vrsto gorskega oz. hribovskega izdelkanamreč obstajajo morebitni potrošniki. Nekaterigorsko hribovski izdelki imajo lahkoSMERNICE ZA RAZVOJ, PROMOCIJO IN KOMUNICIRANJE O GORSKO HRIBOVSKIH PREHRAMBNIH IZDELKIH 4


nižjo vrednost ali pa so luksuzni izdelki; tržimojih lahko kot naravne, tradicionalne izdelke itd.Gorsko hribovski izdelki lahko konkurirajo tudiv več segmentih hkrati (kot posebni <strong>in</strong> zdraviizdelki, naravni, lokalni itd.).Posebnosti posameznih državglede pričakovanj o gorskohribovskih izdelkih:nekaj rezultatov raziskavewww.mounta<strong>in</strong>products-europe.orgProizvajalci <strong>in</strong> trgovci, ki lahko ponudijo izdelke,ki najbolje izpolnjujejo pričakovanjapotrošnikov, bodo pri trženju svojih izdelkov <strong>in</strong>pridobivanju višjih cen <strong>za</strong>nje zelo verjetno uspešnejšiod ostalih.»Gorski izdelki so drugačni,pove<strong>za</strong>ni so s tradicijo <strong>in</strong> posebnimokusom, namesto z <strong>in</strong>dustrijskoproizvodnjo.«(potrošnik, Francija)Značilnosti izdelkovZnačilnosti glede kakovosti gorsko hribovskihizdelkov so pove<strong>za</strong>ne z gorskimi oz. hribovskimiobmočji <strong>in</strong> so omejene na določeneizdelke: kakovost surov<strong>in</strong> se je izka<strong>za</strong>la kotzelo pomembna <strong>za</strong> gorske mlečne izdelke <strong>in</strong>posledično kakovost le-teh (raziskano zlasti vAvstriji <strong>in</strong> Sloveniji).Poreklo gorskih izdelkovFrancoski <strong>in</strong> avstrijski udeleženci v raziskavi sov primerjavi z udeleženci iz drugih držav nasplošno bolj naklonjeni lokalnim gorskim kottujim izdelkom. Razlog <strong>za</strong> to je morda močnakul<strong>in</strong>arična identiteta Francije <strong>in</strong> Avstrije. NaŠkotskem imajo potrošniki več<strong>in</strong>oma rajši lokalnohrano, vendar so pripravljeni, ko gre <strong>za</strong>kakovostne gorsko hribovske izdelke, upoštevatitudi izdelke iz drugih držav.Besedišče:poimenovanje gorskih izdelkovV posameznih državah, udeleženih v raziskavi,ima beseda »gora« v uradnem jeziku državerazlične pomene <strong>in</strong> je tesno pove<strong>za</strong>na z lokalnokulturo: »montagne«, »munte«, »berg«.Tako na primer na Škotskem svoje gore pogostoimenujejo »višavje« ali »hribi« <strong>in</strong> <strong>za</strong>to»goro« povezujejo s tujimi izdelki, ki prihajajonpr. iz Alp. Predstavljanje izdelkov iz škotskegavišavja kot »gorskih« se Škotom lahko zdi nenavadno,sprejemajo pa izraz»višavje« (Highlands) <strong>in</strong> se z njim str<strong>in</strong>jajo. Pojemgorske oz hribovske hrane mora ustre<strong>za</strong>tilokalnim pričakovanjem: ime ali oznaka izdelkamora biti pove<strong>za</strong>na z gorskim oz. hribovskimkrajem, naravnimi značilnostmi izdelka al<strong>in</strong>ač<strong>in</strong>om proizvodnje, odvisno od <strong>in</strong>teresapotrošnikov.SMERNICE ZA RAZVOJ, PROMOCIJO IN KOMUNICIRANJE O GORSKO HRIBOVSKIH PREHRAMBNIH IZDELKIH 5


www.mounta<strong>in</strong>products-europe.orgPogledi različnih udeležencev v dobavni verig<strong>in</strong>a kakovostne gorsko hribovske izdelke sedelno razlikujejo od pogledov potrošnikov. Pogled<strong>in</strong>a merila kakovosti proizvodov so privseh podobni, vendar <strong>za</strong>radi poklicnih ozirovizdelke dojemajo drugače:• Kmetje so poudarili, da so gorsko podnebje,naravno okolje proizvodnje ter kakovostvode <strong>in</strong> rastl<strong>in</strong>stva (<strong>in</strong> posledično tudikrme) ključne prv<strong>in</strong>e <strong>za</strong> proizvodnjo izdelkovvisoke kakovosti.»Sestava krme v gorskihobmočjih je drugačna odtiste v niž<strong>in</strong>ah, npr. <strong>za</strong>rad<strong>in</strong>aravnega upravljanja spolji ter <strong>za</strong>radi raznolikostitrav <strong>in</strong> zelišč.«(kmet, Avstrija)• Predelovalci so omenili tradicionalniznačaj proizvodnje (ta včasih vključuje ročnenač<strong>in</strong>e proizvodnje), upravljanje <strong>in</strong> majhenobseg le-te.• S stališča trgovcev se kakovostni gorskohribovski prehranski izdelki od ostalih razlikujejopredvsem <strong>za</strong>radi okusa <strong>in</strong> hranilne vrednosti,naravnega okolja proizvodnje, čistosti(brez GSO), avtentičnosti <strong>in</strong> tradicionalneganač<strong>in</strong>a proizvodnje. Prodajanje teh izdelkov vtrgov<strong>in</strong>i lahko pr<strong>in</strong>ese več kot le dobiček:trgovci imajo namreč tudi druge koristi, sajponujajo dodatne vrste izdelkov <strong>in</strong> pridobivajonove kupce (npr. kupce, ki se <strong>za</strong>nimajo <strong>za</strong> naravno,okolju prijazno hrano <strong>in</strong> podpirajo <strong>razvoj</strong>gorskih oz. hribovskih območij), izkoriščajopodobo gorskih proizvodov itd.Na Norveškem je najbolj priljubljenrazlog <strong>za</strong> prodajanjegorskih izdelkov, da jih trgovcidojemajo kot »<strong>in</strong>ovativne kakovostneizdelke«. Avstrijski trgovci kažejo»veliko osebno <strong>za</strong>nimanje <strong>za</strong> prodajanjeregionalne/lokalne hrane,« <strong>za</strong>nimapa jih tudi »razširitev poslov <strong>in</strong>prodajanje <strong>in</strong>ovativnega proizvoda«.Tudi v drugih državah se pojavljajo podobnirazlogi, poleg njih pa tudi željatrgovcev, da bipodpiraliregijo ali kraj<strong>in</strong> hkrati izpolnili<strong>in</strong>teresepotrošnikov.Te razlike v dojemanju odražajo <strong>za</strong>pletenostpojma kakovosti <strong>in</strong> nakazujejo, da so območja<strong>za</strong> sodelovanje <strong>in</strong> pogajanje med udeleženci <strong>in</strong>dobavnimi verigami pomembna ter jih je treba– če jih še ni – ustvariti. Razlike v pogledihvplivajo na kakovost sodelovanja medudeleženci, saj le-ti svojih drugačnih <strong>in</strong>teresovmorda ne izrazijo vedno dovolj dobro. Da so<strong>za</strong>doščeni <strong>in</strong>teresi vseh udeležencev, je trebaje upoštevati atribute, pomembne v dobavniverigi.SMERNICE ZA RAZVOJ, PROMOCIJO IN KOMUNICIRANJE O GORSKO HRIBOVSKIH PREHRAMBNIH IZDELKIH 6


Pričakovanja potrošnikov do gorskohribovskih izdelkovwww.mounta<strong>in</strong>products-europe.orgPo eni strani so možnosti <strong>za</strong> proizvajanjekakovostnih gorsko hribovskihprehranskih izdelkov odvisne od proizvajalcev<strong>in</strong> znač ilnostiposameznega gorskega oz. hribovskegaobmočja; po drugi strani pamorajo ti izdelki, če želijo najti svojprostor na trgu, izpolniti pričakovanjapotrošnikov.Merila, ki določajo proizvodnjo <strong>in</strong> predelavogorskih izdelkov, najdemo tam, kjer se obepotrebi srečujeta. Priložnost <strong>za</strong> <strong>razvoj</strong> kakovostnihgorsko hribovskih prehrambnih izdelkovse skriva v velikem potencialu, ki ga vmislih potrošnikov predstavlja pozitivna podobagorsko hribovskih izdelkov: potrošniki sevedno bolj <strong>za</strong>nimajo <strong>za</strong> zdrave izdelke iz gorskihoz. hribovskih območij, pa tudi <strong>za</strong>»lokalne« izdelke.Natančneje, potrošniki poleg gorsko hribovskegaporekla od teh izdelkov pričakujejotudi:• da ustre<strong>za</strong>jo visokim (<strong>in</strong>dustrijskim)standardom higiene,• da so pove<strong>za</strong>ni s kulturno identiteto lokalnihskupnosti,• da so proizvedeni iz surov<strong>in</strong>, ki izhajajoiz gorskih oz. hribovskih območij,• da so pove<strong>za</strong>ni s specifičnimi kulturnimiobmočji,• da podpirajo lokalno <strong>za</strong>poslovanje,• da so proizvedeni na tradicionalen nač<strong>in</strong><strong>in</strong> v majhnem obsegu, kar <strong>za</strong>gotavljanjihovo pristnost.Potencialno povpraševanje po čistih, naravnih,posebnih gorsko hribovskih izdelkih je veliko <strong>in</strong>bi ga bilo mogoče še bolj razviti. Vendar pa jetreba potrošnikom ponuditi določena <strong>za</strong>gotovila,npr., da je <strong>za</strong> oglaševanjem teh izdelkovmogoče najti resnično kakovost le-teh <strong>in</strong> da leti<strong>za</strong>res prihajajo iz gorsko hribovskega območja.Ključno vprašanje <strong>za</strong> <strong>razvoj</strong> gorsko hribovskihizdelkov pa je, ali so jasno prepoznavni <strong>za</strong>potrošnike. Raziskava, izvedena v letih 2002–2004, je poka<strong>za</strong>la, da je od 122 gorskih izdelkov,ki so bili vključeni v raziskavo, samo39 izdelkov vključenih v uradne sheme kakovosti.Če bi vzpostavili <strong>za</strong>ščito omenjenih izdelkovna evropski ravni, bi to potrošnikompr<strong>in</strong>eslo <strong>za</strong>gotovilo o njihovem poreklu.Zaščito gorskih izdelkov trenutno obravnavaEvropska komisija. Takšna <strong>za</strong>ščita na državniravni že obstaja v Franciji (<strong>za</strong> gorske izdelke)<strong>in</strong> Švici (<strong>za</strong> gorske izdelke <strong>in</strong> izdelke z gorskihpašnikov). Zaščita <strong>in</strong> certifikacija gorskih izdelkovbi proizvajalcem odprli nove možnosti<strong>za</strong> njihovo trženje <strong>in</strong> <strong>razvoj</strong> svojih dejavnosti.SMERNICE ZA RAZVOJ, PROMOCIJO IN KOMUNICIRANJE O GORSKO HRIBOVSKIH PREHRAMBNIH IZDELKIH 7


www.mounta<strong>in</strong>products-europe.orgPomen certifikacije <strong>za</strong> lokalni <strong>razvoj</strong> <strong>in</strong> <strong>razvoj</strong> dejavnosti – primer sira Têtede Mo<strong>in</strong>e z oznako ZOP (Švica).Gorato območje Bellelay je v Švici <strong>in</strong> drugod po Evropi znano posiru, ki se imenuje Tête de mo<strong>in</strong>e <strong>in</strong> ga tu proizvajajo že več kot800 let. Običajno se ga dela v obliki rozet (zelo tanke rez<strong>in</strong>e,nare<strong>za</strong>ne s posebnim orodjem, imenovanim girolle), saj se tako najboljrazvijeta njegova aroma <strong>in</strong> okus. Maja 2001 je bil sir registriran kot izdelekz oznako ZOP (<strong>za</strong>ščitena označba porekla). Od takrat se je <strong>za</strong>radisheme kakovosti <strong>in</strong> obveščanja o certifikaciji proizvodnja Tête de mo<strong>in</strong>emed letoma 1999 <strong>in</strong> 2008 povečala <strong>za</strong> 32 %, kar je pove<strong>za</strong>no tudi s komerciali<strong>za</strong>cijosira. To je v regiji ustvarilo 60 % dodane vrednosti <strong>za</strong> celotenpostopek (proizvodnja mleka, predelava <strong>in</strong> distribucija sira), tj. okoli 59 milijonov švicarskihfrankov (približno 39 milijonov evrov), kar je več od dodane vrednosti, ki jo ustvari regionalni turističnisektor. Oglaševanje <strong>in</strong> naraščanje prodaje izdelkov je prispevalo k okrepitvi identitete regije, kar jeimelo pozitivne posledice <strong>za</strong> <strong>za</strong>poslovanje ljudi, ki živijo v tem območju: med letoma 2001 <strong>in</strong> 2006sta bili 102 osebi <strong>za</strong>posleni v predelovalnem sektorju. Povečale so se tudi možnosti <strong>za</strong> usposabljanje<strong>in</strong> izobraževanje mladih, kar omogoča nadaljevanje kmetijskih dejavnosti na pašnikih, ki se nahajajona velikih viš<strong>in</strong>ah, <strong>in</strong> s tem tudi vzdrževanje kulturnih kraj<strong>in</strong>.iwww.tetedemo<strong>in</strong>e.ch/enSMERNICE ZA RAZVOJ, PROMOCIJO IN KOMUNICIRANJE O GORSKO HRIBOVSKIH PREHRAMBNIH IZDELKIH 8


Poudarjanje organi<strong>za</strong>cije gorsko hribovskihdobavnih verigV dobavno verigo so vključeni vsi udeleženci, ki sodelujejo v proizvodnji, predelavi<strong>in</strong> prodaji izdelkov: kmetje, predelovalci, trgovci na debelo <strong>in</strong> drobno.www.mounta<strong>in</strong>products-europe.orgVeliki oviri <strong>za</strong> <strong>razvoj</strong> gorsko hribovskih izdelkov sta ne<strong>za</strong>dostna reali<strong>za</strong>cija njihovega potencialas strani udeležencev, od proizvajalcev do trgovcev, ter pomanjkanje uč<strong>in</strong>kovitosti nekaterihobstoječih dobavnih verig pri odzivanju na povpraševanje potrošnikov. Strukturiranje<strong>in</strong> okrepitev dobave ter promocija gorsko hribovskih prehranskih izdelkov so prednostni ukrepi<strong>za</strong> doseganje njihovega uspeha na trgu.Raziskava poudarja potrebo po izboljšavah v dobavni verigi v zvezi s stroški, neprek<strong>in</strong>jenodobavo <strong>in</strong> uveljavitvijo na trgu. Udeleženci v dobavnih verigah bi morali sodelovati pri razvijanjupotenciala gorsko hribovskih prehranskih izdelkov <strong>in</strong> pripraviti mehanizme <strong>za</strong>upravljanje skupnih ukrepov. Večje sodelovanje med proizvajalci je priporočljivo <strong>za</strong> <strong>za</strong>gotavljanjedostopa do ključnih vloženih virov, povečanje količ<strong>in</strong>e <strong>in</strong> izbire izdelkov, pomoč pri<strong>razvoj</strong>u distribucije <strong>in</strong> promocije ter <strong>za</strong> povečanje vpliva na trgu.Posvečanje pozornosti ukrepom usposabljanjaZauspešno organi<strong>za</strong>cijo dobavnih verigje potreben <strong>razvoj</strong> močnih poslovnih,komunikacijskih <strong>in</strong> tržnih znanj terspretnosti vseh udeležencev. Za oblikovanje <strong>in</strong>izvajanje pobud <strong>za</strong> kakovostne prehranskeizdelke je bistven podjetniški duh, ki ga je priudeležencih pogosto treba razviti z usposabljanjem<strong>in</strong> pridobivanjem določenih sposobnosti.Pri usposabljanju se je treba <strong>za</strong>vedatiposebnih potreb majhnih udeležencev <strong>in</strong> pripravitiukrepe, ki so prilagojeni tako posebnimpotrebam po znanju <strong>in</strong> spretnostih kot tudiposameznim udeležencem v dobavnih verigah.Sektorji <strong>za</strong> usposabljanje bi morali udeležences pomočjo obstoječih programov podpore (SKP– skupna kmetijska politika, strukturni skladi,nacionalna <strong>in</strong> vladna sredstva) opo<strong>za</strong>rjati tud<strong>in</strong>a možnosti <strong>za</strong> <strong>razvoj</strong> dejavnosti <strong>in</strong> izdelkov,saj ena od ugotovitev projekta potrjuje, da seudeleženci vedno ne <strong>za</strong>vedajo vseh obstoječihpodpornih ukrepov.Sposobnost <strong>in</strong> znanje sta izredno pomembna<strong>za</strong> uspeh pri <strong>za</strong>gotavljanju <strong>razvoj</strong>a <strong>in</strong> pakiranjavisokokakovostnih izdelkov, <strong>za</strong> njihovo trženjeter pogajanje <strong>in</strong> uspešno <strong>komuniciranje</strong> zdrugimi podjetji. Omenjene sposobnosti jemogoče pridobiti s tržnim <strong>in</strong> poslovnim usposabljanjem,ki mora biti prilagojeno velikostipodjetja <strong>in</strong> dostopno vsem, s tem pove<strong>za</strong>nimosebam. Za uspeh usposabljanja je zelopomembno, da so v postopek vključenistrokovnjaki <strong>za</strong> trženje.SMERNICE ZA RAZVOJ, PROMOCIJO IN KOMUNICIRANJE O GORSKO HRIBOVSKIH PREHRAMBNIH IZDELKIH 9


Podpiranje komuniciranja v dobavnih verigahwww.mounta<strong>in</strong>products-europe.orgUstrezna <strong>in</strong> uč<strong>in</strong>kovita ureditev dobavnihverig so ključne <strong>za</strong> uspešno trženje<strong>in</strong> visoko dobičkonosnost izdelkov.Za dobro organizirano dobavno verigo jeznačilno dobro sodelovanje med njenimi člani<strong>in</strong> z zunanjimi partnerji. To pomeni <strong>za</strong>upanje,izmenjavo koristnih <strong>in</strong>formacij <strong>in</strong> poznavanjetrga. Za dobro <strong>komuniciranje</strong> med udeleženciv dobavni verigi je potrebna izmenjava <strong>in</strong>formacijo njihovih pričakovanjih <strong>in</strong> skrbeh, omožnostih proizvodnje <strong>in</strong> trženja ter o proizvodu<strong>in</strong> njegovih lastnostih. Vse našteto prispevak zmanjševanju okoljske negotovosti(npr. <strong>za</strong>gotovitev rednega <strong>in</strong> večjega dotokanaročil) <strong>in</strong> lahko včasih izboljša neprek<strong>in</strong>jenostdobave ter razvije povpraševanje.Udeleženci imajo različne <strong>in</strong> posebne <strong>za</strong>htevev zvezi s svojimi dejavnostmi – odvisno od njihovegapoložaja v dobavni verigi. Partnerji semorda ne <strong>za</strong>vedajo težav drugih partnerjev,ker je <strong>komuniciranje</strong> med njimi pomanjkljivo.Proizvajalci na primer pogosto nočejo povečatiproizvodnje izdelkov, ker se bojijo, da bopovpraševanje potrošnikov ne<strong>za</strong>dostno. Hkratipa trgovcev pogosto ne <strong>za</strong>nimajo izdelki, k<strong>in</strong>astajajo v proizvodnji majhnega obsega, kerso dostavljene količ<strong>in</strong>e premajhne. Boljše <strong>komuniciranje</strong>med udeleženci v dobavni verigilahko vodi do boljšega presojanja tako s straniproizvajalcev (končno povpraševanje) kot sstrani trgovcev (potencialno povečanje dobave).To lahko pripelje do povečanja količ<strong>in</strong>eproizvedenih <strong>in</strong> prodajanih gorsko hribovskihprehranskih izdelkov, zlasti če zraven tudi podpiramonjihovo <strong>promocijo</strong>.Proizvajalce lahko omejuje razpoložljivost surov<strong>in</strong>,fizična zmogljivost njihovih kmetij alipostopek proizvodnje. Take omejitve morajosporočiti trgovcem, da se le-ti <strong>za</strong>vedajo resničnegapoložaja. To bo slednjim omogočilo, daustrezno organizirajo komerciali<strong>za</strong>cijo proizvoda<strong>in</strong> ga oglašujejo kot sezonskega (npr. nekaterisiri ali jagnjet<strong>in</strong>a v času velike noči) alida razvijejo delovne odnose z drugimi proizvajalci<strong>in</strong> tako <strong>za</strong>gotovijo distribucijo proizvodovpotrošnikom.Uč<strong>in</strong>kovito <strong>komuniciranje</strong> jepotrebno, ko gre <strong>za</strong>:• lastnosti izdelka (npr. okus, sestav<strong>in</strong>e)<strong>in</strong> proizvodne postopke (npr. tradicionaln<strong>in</strong>ač<strong>in</strong>i proizvodnje),• potencialne količ<strong>in</strong>e <strong>in</strong> sezonsko omejenostproizvodnje,• potencialne količ<strong>in</strong>e povpraševanja,• pričakovanja potrošnikov o gorsko hribovskihizdelkih, kot jih vidijo trgovci, karkončno vodi tudi do ustreznih embalaž <strong>in</strong>možnosti <strong>za</strong> <strong>promocijo</strong>.SMERNICE ZA RAZVOJ, PROMOCIJO IN KOMUNICIRANJE O GORSKO HRIBOVSKIH PREHRAMBNIH IZDELKIH 10


www.mounta<strong>in</strong>products-europe.orgVzpodbujanje partnerstevMajhni <strong>in</strong> srednje veliki gorsko hribovski proizvajalcilahko večje trge dosežejo tudi s koord<strong>in</strong>acijoveč partnerjev na isti ravni v proizvodniverigi. Videti je, da je to uč<strong>in</strong>kovita strategija:združeni proizvajalci lahko tako prodajajovečje količ<strong>in</strong>e izdelka stalne kakovosti. Takaskupna strategija je morda boljša kot povečanjeposameznih proizvajalcev, kar sicer lahkovpliva na pristnost izdelka.Lokalna partnerstva med proizvajalci/predelovalci <strong>in</strong> sodelovanje med javnim <strong>in</strong><strong>za</strong>sebnim sektorjem so ključni <strong>za</strong> razvijanjeproizvodnje <strong>in</strong> trženja gorskih <strong>in</strong> hribovskihizdelkov stalne kakovosti. Podpora politiki jena voljo <strong>za</strong> ukrepe od spodaj navzgor (kot ukrepiLEADER <strong>in</strong> strukturni skladi, pa tudi sodelovanje<strong>za</strong> <strong>razvoj</strong> novih izdelkov – znotrajSKP) <strong>in</strong> je hkrati dosegljiva preko lokalnih partnerstev.Slednja lahko podpirajo <strong>in</strong> ugodnovplivajo na civilne <strong>in</strong>iciative, tako da jimomogočijo mrežno povezovanje, hkrati paomogočijo tudi povezovanje živilskih dobavnihverig z drugimi sektorji, npr. s turističnim. Takosodelovanje ima tudi pomembno vlogo pri razvijanjudistribucijskih sistemov <strong>in</strong> v promociji,predvsem v javnem sektorju (npr. javno naročanje).Vzpostavljanje medsebojnega sodelovanjapodjetjem omogoča, da se spopadejo z nekaterimitežavami pri proizvodnji <strong>in</strong> promociji,dobijo boljši dostop do svetovalnih storitev <strong>in</strong>še bolj razvijejo skupne <strong>in</strong>terese. Sčasoma sosposobni izvesti trženje v večjem obsegu <strong>in</strong>prodajati svoje izdelke preko distribucijskihsistemov večjih trgovcev. Združeni proizvajalci<strong>in</strong> predelovalci pridobijo tudi multiplikacijskiuč<strong>in</strong>ek na področju trženja, hkrati pa ostanejoneodvisni, saj se lahko skupaj pogajajo zvečjimi trgovci, <strong>za</strong>gotovijo večje količ<strong>in</strong>e izdelkov<strong>in</strong> bolj <strong>za</strong>nesljivo distribucijo.Raziskava je izpostavila primere uspešnegasodelovanja med majhnimi podjetji/kmetijami,ki bi bila sicer v konkurenci, vendar s sodelovanjempridobijo, kot je razvidno vspodnjem primeru:Zadruga <strong>za</strong> mandljast krompir vOppdalu (Norveška)Leta 1999 je 27 kmetov v obč<strong>in</strong>i Oppdal ustanovilo<strong>za</strong>drugo <strong>za</strong> pridelovanje <strong>in</strong> prodajo mandljastegagorskega krompirja, ki raste samo na nadmorskihviš<strong>in</strong>ah nad 400 m. Pri ustanovitvi <strong>za</strong>druge so bil<strong>in</strong>jihovi cilji:- boljše sodelovanje <strong>in</strong> iskanje rešitev <strong>za</strong> skupnetežave pri proizvodnji;- skupno trženje krompirja pod skupno oznako;- večje povpraševanje po mandljastem krompirju;- najboljša cena <strong>za</strong> izdelke.Proizvajalci krompir sortirajo <strong>in</strong> pakirajo na svojihkmetijah <strong>in</strong> ga prodajajo lokalno, vendar uporabljajotudi storitve podjetja (le-ta je član <strong>za</strong>druge)<strong>za</strong> sortiranje <strong>in</strong> pakiranje krompirja v večjem obsegu.Na ta nač<strong>in</strong> dosežejo dovolj velik obseg, dalahko sodelujejo z distributerjem Gartnerhallen <strong>in</strong>imajo dostop do državnega živilskega sektorja.Zadruga je postala zve<strong>za</strong> z ZGO (<strong>za</strong>ščitenogeografsko označbo), ki od maja 2006 svoje izdelkez oznako ZGO, npr. gorski mandljast krompiriz Oppdala, prodaja na posameznih kmetijah (vmedsebojni konkurenci), pa tudi preko <strong>za</strong>druge.Poleg izpolnjevanja svojih ciljev je <strong>za</strong>druga doseglaše druge uspehe:- boljši dostop do svetovanja <strong>in</strong> raziskovalnih nasvetov(vsi člani lahko uporabljajo storitve svetovalneorgani<strong>za</strong>cije);- skupno kupovanje materiala <strong>za</strong> pakiranje <strong>in</strong>trženje, kar zniža ceno;- dostop do podpore, ki jo ponujajo nacionalniorgani (ukrepi, podobni ukrepu LEADER), predvsemdo ukrepov <strong>za</strong> varovanje okolja <strong>in</strong> <strong>in</strong>ovacijoproizvodov.SMERNICE ZA RAZVOJ, PROMOCIJO IN KOMUNICIRANJE O GORSKO HRIBOVSKIH PREHRAMBNIH IZDELKIH 11


Proizvodnja gorsko hribovskih prehranskih izdelkovmora ustre<strong>za</strong>ti merilom kakovosti <strong>in</strong> biti<strong>in</strong>ovativna na področju trženja v skladu s pričakovanjipotrošnikov. Kakovost <strong>in</strong> predstavljanjeizdelkov je treba nenehno izboljševati,<strong>za</strong> to pa je potrebno boljše sodelovanjemed udeleženci, tako na l<strong>in</strong>earni kot hierarhičniravni. Najboljše prakse vključujejo:www.mounta<strong>in</strong>products-europe.org⇒ Skupno kupovanje vloženih virov –skup<strong>in</strong>a ima večjo pogajalsko moč odposameznika. Kmetje se pogostozdružujejo v <strong>za</strong>druge, prav tako pa selahko povežejo tudi predelovalci <strong>in</strong> natoskupaj kupujejo surov<strong>in</strong>e. Manjši proizvajalcim<strong>in</strong>eralne vode lahko npr. skupajkupijo večjo količ<strong>in</strong>o plastenk ali steklenic<strong>za</strong> vodo po ugodni ceni.⇒ Ponudba večje količ<strong>in</strong>e <strong>in</strong> izbire izdelkov– skup<strong>in</strong>e proizvajalcev lahko premagajoskrbi trgovcev glede <strong>za</strong>dostne količ<strong>in</strong>eizdelkov <strong>in</strong> neprek<strong>in</strong>jenosti dobave.⇒ Izboljšanje kakovosti proizvodnje <strong>in</strong> nenehne<strong>in</strong>ovacije (npr. pri embalaži, predstavljanjuizdelka <strong>in</strong> strategijah trženja)– v skladu z <strong>in</strong>teresi <strong>in</strong> pričakovanjipotrošnikov. Zelo pomembno je, da soproizvajalci <strong>in</strong> predelovalci usklajeni strgovci, saj tako neprestano dobivajo<strong>in</strong>formacije o pričakovanjih potrošnikov.⇒ Iskanje novih trgov – distribucija izdelkovje še posebej pomembna <strong>za</strong> proizvajalcev odročnih podeželskih območjih,ki imajo slaba cestna <strong>in</strong> komunikacijskaomrežja. Ko skušajo proizvajalcivzpostaviti stik z večjimi trgovskimi verigami,jim lahko <strong>za</strong>četno povpraševanje,stike z morebitnimi kupci <strong>in</strong> dostave vtrgov<strong>in</strong>e ali skladišča olajša skupnodelovanje: delijo si stroške distribucije(posamezni proizvajalci porabijo manjčasa <strong>za</strong> raziskovanje novih trgov, navezovanjestikov z morebitnimi kupci, po-⇒⇒⇒gajanje <strong>in</strong> na<strong>za</strong>dnje dostavo proizvodov),pa tudi <strong>za</strong>četne naložbe, ki so potrebne,da lahko proizvajalci distributerjem predlagajoneprek<strong>in</strong>jeno ponudbo.Boljša promocija izdelka – vključuje sodelovanjez agencijami <strong>za</strong> <strong>razvoj</strong> prehrambnihizdelkov/podjetij <strong>in</strong> s trgovci,da bi trgovce <strong>in</strong> potrošnike opozorili nasvoje izdelke. Oglašujejo lahko npr. krajproizvodnje ali določene lastnosti izdelkov.Povečanje vpliva na trgu <strong>in</strong> pogajalskemoči z večjimi kupci z zelo temeljitimpristopom k dobavi izdelka <strong>in</strong>vzdrževanju njegove kakovosti.Izboljšanje raziskav <strong>in</strong> <strong>in</strong>ovacij, npr. napodročju povečanja privlačnosti <strong>za</strong>potrošnike.Nasveti <strong>za</strong> usposabljanje:Pospeševalne službe bi morale priložnosti,ki jih lahko skupno delovanje pr<strong>in</strong>esečlanom, poudarjati kot sredstva <strong>za</strong> izboljšanjeuč<strong>in</strong>kovitosti. Upoštevati je trebarazlične nač<strong>in</strong>e sodelovanja, tudi pogodbe<strong>za</strong> nakup surov<strong>in</strong> <strong>in</strong> ustanavljanjekmetijskih <strong>za</strong>drug.SMERNICE ZA RAZVOJ, PROMOCIJO IN KOMUNICIRANJE O GORSKO HRIBOVSKIH PREHRAMBNIH IZDELKIH 12


Strategije trženja kakovostnih gorskih <strong>in</strong>hribovskih prehranskih izdelkovwww.mounta<strong>in</strong>products-europe.orgTržna okolja, v katerih sonaprodaj gorsko hribovskiVokviru projekta je bila izvedena podrobnaraziskava trgov, ki je ugotovila,kje so naprodaj gorsko hribovski prehranskiizdelki. Analizirano je bilo 1765 izdelkovna več kot 350 tržnih mestih (tako v gorskih,hribovskih kot drugih območjih), <strong>in</strong> sicer všestih državah: Avstriji, Franciji, Romuniji, Sloveniji,na Škotskem <strong>in</strong> Norveškem. Raziskavaje poka<strong>za</strong>la, da:• so kakovostni gorsko hribovski prehranskiizdelki naprodaj v najrazličnejšihprodajalnah: v supermarketih <strong>in</strong> hipermarketih,specializiranih trgov<strong>in</strong>ah, m<strong>in</strong>imarketih,na kmetijskih tržnicah, v kmetijskihtrgov<strong>in</strong>ah ter na spletnih straneh;• so naprodaj najrazličnejši gorski izdelki;najpogostejši je sir, sledijo mu m<strong>in</strong>eralnavoda <strong>in</strong> mesni izdelki;• se cene zelo razlikujejo: kakovostni gorskohribovski izdelki niso vedno dražji odostalega blaga (gl. del, ki se nanaša nato, na str. 12).Iskanje ciljnega trga <strong>za</strong> gorsko hribovske izdelkeVsi potrošniki, ki so sodelovali v raziskavi, soizka<strong>za</strong>li potencialno <strong>za</strong>nimanje <strong>za</strong> gorske alihribovske prehranske izdelke <strong>in</strong> več<strong>in</strong>a jih jetudi že kdaj kupila. Za gorske oz. hribovskeizdelke pa sicer ni določenega ciljnega trga:prodaja se jih lahko lokalno v gorskih območjih,pa tudi širše (npr. turistom, <strong>za</strong> izvoz).Pri nekaterih gorskih izdelkih je očitno, da sonamenjeni luksuznemu/specializiranemu trgu,spet drugi pa so namenjeni vsakdanji uporabi.Različnim potrošnikom so pri gorskih oz. hribovskihizdelkih všeč <strong>in</strong> jih <strong>za</strong>nimajo različneNa splošno imajo trgovci pozitiven odnos dogorsko hribovskih izdelkov: menijo, da jih potrošnikicenijo <strong>in</strong> jih bodo verjetno kupovali.Nekatere gorske oz. hribovske izdelke imajo<strong>za</strong> <strong>in</strong>ovativne <strong>in</strong> zelo kakovostne. Trgovci imajolahko tudi osebne razloge, da se <strong>za</strong>nimajo <strong>za</strong>določene gorske oz. hribovske izdelke, npr.podpirajo prehrambne izdelke, ki imajo <strong>za</strong> taobmočja pozitiven vpliv <strong>in</strong> podpirajo lokalni<strong>razvoj</strong>.lastnosti: nekatere privlačijo njihove naravnesestav<strong>in</strong>e, drugi želijo podpirati lokalno gospodarstvoali pa jih pritegne tradicija, ki je delproizvodnje. Spet drugim potrošnikom jepreprosto všeč okus.SMERNICE ZA RAZVOJ, PROMOCIJO IN KOMUNICIRANJE O GORSKO HRIBOVSKIH PREHRAMBNIH IZDELKIH 13


www.mounta<strong>in</strong>products-europe.org»Razlikujemo med strankami, ki sopozorne na ceno, potrošniki, ki jihbolj <strong>za</strong>nimata okus <strong>in</strong> kakovost, <strong>in</strong>državljani, ki podpirajo lokalnogospodarstvo.«(trgovec, Francija)Potrošniki so na vprašanje, kje pričakujejo, dabodo našli kakovostne gorske ali hribovskeprehranske izdelke, odgovorili v naslednjem<strong>za</strong>poredju:• neposredno pri proizvajalcih,• na kmetijskih tržnicah,• na drugih tržnicah,• v specializiranih trgov<strong>in</strong>ah.Pomembno je, da se osredotočimo na omenjenaprodajna mesta, saj bomo tako dostopniGorski /hribovski ali lokalni izdelek?Potrošniki<strong>in</strong> proizvajalci pogosto<strong>za</strong>mešajo pojem gorski/hribovski izdeleks pojmom lokalni izdelek. Gorski<strong>in</strong> hribovski izdelki imajo namreč dvojno identiteto:• v gorskih oz. hribovskih območjih so izdelkiobravnavani <strong>in</strong> prodajani kot lokalni. Lokalniprebivalci <strong>in</strong> turisti namreč predstavljajoločeni kategoriji kupcev z različnimi pričakovanjiglede omenjenih izdelkov. Lokalniprebivalci menijo, da gre <strong>za</strong> izdelke <strong>za</strong> vsakodnevnorabo, ki morajo biti cenovno sprejemljivi;turisti pa menijo, da gre <strong>za</strong> posebneizdelke, pove<strong>za</strong>ne z območjem, ki so ga obiskali,<strong>in</strong> so <strong>za</strong>nje pripravljeni plačati več. Za turisteso pove<strong>za</strong>ve med lokalnimi/gorskimi prehranskimiizdelki <strong>in</strong> lokalnimi prebivalci (ternjihovo tradicijo) zelo pomembne <strong>in</strong> morajo bitipoudarjene.potrošnikom, ki jih pritegnejo specializiraniizdelki.Noben trg ni <strong>za</strong>prt <strong>za</strong> gorske ali hribovskeizdelke. Nasprotno, če želimo, da izpolnijosvoj tržni potencial, bi morali biti lahko dostopnipovsod, v vseh tipih trgov<strong>in</strong>.Posebni promocijski dogodki, na katerih sogorski ali hribovski izdelki zbrani na določenihpolicah trgov<strong>in</strong>, lahko pomagajo pritegnitipozornost potrošnikov.• V drugih območjih so gorski ali hribovskiizdelki obravnavani kot posebni izdelki, kiodražajo podobo teh območij. Priporočljivo je,da so na njih navedene podrobne <strong>in</strong>formacijeo njihovem poreklu: tako npr. pove<strong>za</strong>va z lokacijoomogoči potrošnikom, da hranopovežejo z regijo, od koder le-ta izvira (<strong>in</strong>morda s krajem, kjer so bili na počitnicah).Kakovostne značilnosti izdelka, čistost okolja,neokrnjena narava na mestu proizvodnje <strong>in</strong>pove<strong>za</strong>va izdelka z regijo, od koder izvira – vseto so dejavniki, ki prispevajo k identiteti izdelka.SMERNICE ZA RAZVOJ, PROMOCIJO IN KOMUNICIRANJE O GORSKO HRIBOVSKIH PREHRAMBNIH IZDELKIH 14


Zgornjesav<strong>in</strong>jski želodec je trajni suhomesnatiproizvod, izdelan po tradicionalnempostopku, starem več kot sto let <strong>in</strong> izviraizključno samo iz območja Zgornje sav<strong>in</strong>jskedol<strong>in</strong>e. Sušenje mesa poteka poposebnem tradicionalnem postopku, njegovozorenje trja od 5-6 mesecev <strong>in</strong> je v velikimeri odvisno od klimatskih razmer.promocija potekapredvsem prekoZdruženja izdelovalcevzgornjesav<strong>in</strong>jskegaželodca ob pomočilokalnih skupnosti.www.mounta<strong>in</strong>products-europe.orgProizvajalci so združeni v Združenju izdelovalcevzgornjesav<strong>in</strong>jskega želodca, kiima danes že več kot 50 članov. Združenjeizdelovalcev je leta 2004 realiziralo geografsko<strong>za</strong>ščito zgornjesav<strong>in</strong>jskega želodca –geografsko označbo, čeprav so stroški certificiranjaizdelka zelo visoki <strong>za</strong> posameznike.Zgornjesav<strong>in</strong>jski želodec se več<strong>in</strong>oma prodajadirekno na kmetijah ali lokalnihkmečkih tržnicah. Po izjavah pridelovalcev <strong>in</strong>akterjev vključenih v <strong>promocijo</strong> zgornjesav<strong>in</strong>jskegaželodca, je najboljši nač<strong>in</strong> prodaje naturističnih kmetijah. Danes preko 41 turističnihkmetij ponuja želodec v svojih menijih.Prodajna cena je precej višja kot cena podobnihsuhomesnatih izdelkov iz drugih območijpredvsem <strong>za</strong>radi visoke kvalitete <strong>in</strong><strong>za</strong>htevnega postopka pridelave. UrejenaZaradi nizkih kapacitet izdelave (ponudbapresega povpraševanje), sezonskeproizvodnje, velike odvisnosti od klimatskihrazmer, dragega certificiranja <strong>in</strong> visokihtrgovskih marž, trenutno prodaja prekotrgovske mreže ni izvedljiva.Lokalne izdelke se sicer lahko prodaja poneposrednih tržnih poteh, <strong>za</strong> distribucijo postandardnih trgovskih verigah pa je potrebnosodelovanje na l<strong>in</strong>earni <strong>in</strong> hierarhični ravniter usklajevanje vseh udeležencev dobavneverige.Prodaja lokalnih izdelkov v supermarketuAvstrijska ekološka <strong>za</strong>druga Bioalp<strong>in</strong> je <strong>za</strong> proizvajalce, ki proizvajajoekološke izdelke v gorskem območju (proizvodi, ki nimajo ekološkeoznake, ne morejo sodelovati), dober primer uspešnega trženjapreko lokalne verige supermarketov.Zadruga se nahaja v gorati deželi Tirolski, povezuje ekološke kmetovalce, mlekarne <strong>in</strong> mesarjeter deluje kot krovna organi<strong>za</strong>cija <strong>za</strong> posamezna kmetijska podjetja <strong>in</strong> <strong>za</strong>druge prve stopnje. V<strong>za</strong>drugi so razvili blagovno znamko Bio vom Berg (prevod: Ekološko iz gora), ki je v lasti proizvajalcev<strong>in</strong> pod katero tržijo vse vrste ekoloških izdelkov. Poslujejo skoraj izključno z druž<strong>in</strong>skoverigo supermarketov, ki je vodilna na tem območju. Usklajevanje dobavne verige vključujepakiranje, označevanje, logistiko ter pogajanje <strong>za</strong> cene <strong>in</strong> pogoje prodaje. L<strong>in</strong>earno usklajevanjekmetov <strong>in</strong> mlekarn omogoča članom, da se specializirajo, ne da bi pri tem izgubili širokrazpon izdelkov. Tesno sodelovanje s supermarketom je pozitivno <strong>za</strong> obe strani,saj blagovna znamka proizvajalcev povečuje <strong>za</strong>upanje potrošnikov.iVir: Bio vom Berg www.bioalp<strong>in</strong>.at.SMERNICE ZA RAZVOJ, PROMOCIJO IN KOMUNICIRANJE O GORSKO HRIBOVSKIH PREHRAMBNIH IZDELKIH 15


www.mounta<strong>in</strong>products-europe.orgPrimerna cena <strong>za</strong> kakovostne gorsko hribovske izdelkeVgorskih <strong>in</strong> hribovskih območjih je proizvodnjaže sama po sebi dražja kot drugje.Tako proizvajalci kot predelovalci so poudarilipredvsem stroške prevo<strong>za</strong> <strong>in</strong> distribucije.Lahko bi pričakovali, da bodo <strong>za</strong> potrebe kritjastroškov ti izdelki naprodaj po višji ceni kot ustrezniizdelki iz niž<strong>in</strong>, torej z dodano vrednostjo.Za primerjavo cen gorskih prehrambnih izdelkov<strong>in</strong> podobne vrste izdelkov iz drugih območij jebila izpeljana raziskava <strong>za</strong>log na policah trgov<strong>in</strong>.V nekaterih državah so raziskovalci pri nekaterihizdelkih opazili dodatek k ceni, kar pomeni, da jevtis kakovosti <strong>in</strong> ed<strong>in</strong>stvenosti verjetno pomembendejavnik pri določanju cene. Ker pa je raziskavapoka<strong>za</strong>la, da so v cenah velike razlike, nemoremo podati splošnega sklepa o cenah gorskohribovskih izdelkov. Nobenih znakov ni, da soti na splošno dražji od ostalih podobnih izdelkov:cena je odvisna od kakovosti, distribucije izdelka,lastnosti konkurenčnih izdelkov (stopnja podobnosti,blagovna znamka, kakovost itd.) <strong>in</strong>kraja, kjer je izdelek naprodaj (npr. ali imajo lokalnestranke nižje prihodke ali si lahko privoščijodražje izdelke).Potrošniki imajo pozitivno mnenje o gorsko hribovskihprehranskih izdelkih <strong>in</strong> nekateri so pripravljeniplačati višjo ceno, če gre <strong>za</strong> izdelek, kije relativno visoke kakovosti. Danes je treba narezultate raziskave potrošnika v okviru projektagledati drugače, saj je bila raziskava izvedenapred sedanjo gospodarsko krizo. Mnenje se jelahko spremenilo <strong>in</strong> potrošniki se zdaj mordabolj <strong>za</strong>nimajo <strong>za</strong> cenejše izdelke. V vsakem primerupa morajo biti potrošniki prepričani, daimajo izdelki resnično gorsko oz. hribovsko poreklo,so kakovostni <strong>in</strong> podpirajo gospodarstvo tehobmočij.Kako pri trženju kakovostnih gorsko hribovskih prehrambnihizdelkov spremeniti sezonsko omejenost <strong>in</strong> proizvodnjov majhnem obsegu v prednostTrgovcividijo sezonsko omejenost <strong>in</strong> proizvodnjov majhnem obsegu kot omejitvi priprodaji gorskih <strong>in</strong> hribovskih izdelkov. Čepravbi omenjene izdelke radi prodajali vse leto,jih sezonska omejenost ovira pri izpolnjevanjupovpraševanja potrošnikov. Vendar pa je sezonskoomejenost mogoče:• preseči, kjer je to izvedljivo, <strong>in</strong> sicer s predelovanjemizdelkov, organi<strong>za</strong>cijo dobavnihverig <strong>in</strong> <strong>in</strong>ovacijami pri postopkih <strong>in</strong>izdelkih, tako da so le-ti na trgu na voljovse leto;• spremeniti v prednost, tako da:⇒ potrošnikom razložimo, da je to(sezonska omejenost) <strong>za</strong>gotovilo <strong>za</strong> kakovostizdelka. Lahko na primer razložimo,da je okus nekaterih poletnih sirovposebno dober, ker je paša poleti boljkakovostna (z veliko rožami <strong>in</strong> zelišči);SMERNICE ZA RAZVOJ, PROMOCIJO IN KOMUNICIRANJE O GORSKO HRIBOVSKIH PREHRAMBNIH IZDELKIH 16⇒to izkoristimo v postopku trženja <strong>in</strong>gorske izdelke predstavimo kot dopolnilok drugim prehrambnim izdelkom (npr. gorskosadje, se na trgu pojavi šele na koncusezone sadja v niž<strong>in</strong>ah).Kar se tiče proizvodnje, lahko majhen obsegpredstavimo kot prednost, ki izvira iz osebneudeleženosti proizvajalca, kar <strong>za</strong>gotavlja pristnostizdelkov, pove<strong>za</strong>vo s kulturno identiteto,nač<strong>in</strong>e proizvodnje <strong>in</strong> delovno <strong>in</strong>tenzivnepostopke. Omejitve majhnega obsega je mogočepreseči, če proizvajalci organizirajo skupno prodajanjeizdelkov trgovcem <strong>in</strong> če slednji kupujejood različnih proizvajalcev.Izdelke je treba ustrezno oglaševati <strong>in</strong>potrošnikom razložiti njihove posebnosti.


www.mounta<strong>in</strong>products-europe.orgBoljša promocija gorsko hribovskih izdelkovPri - z izjemo nekaterih uveljavljenih blagovnihznamk je promocija gorskih izdelkov navadnoomejena na embalažo <strong>in</strong> oznake (če obstajajo)raziskavi izdelkov na prodajnih mestihse je izka<strong>za</strong>lo, da promocija kakovostnihgorskih oz. hribovskih izdelkovni dovolj razvita ali ustrezno izvedena:- številni izdelki tako nimajo ne embalaže nedrugih oblik promocije;- embalaža le redko izpostavlja območje oz.okolje porekla ali pozitivne lastnosti izdelka.Če so gore omenjene, gre ponavadi <strong>za</strong> besedo»gora« (ali relativen izraz) <strong>in</strong> podobo »gore«.Pozitivne lastnosti izdelka, ki so posledica gorskegaporekla, skoraj nikoli niso omenjene;Gorsko oz. hribovsko poreklo morabiti potrošnikom jasno razvidno, dalahko takoj ugotovijo, ali gre <strong>za</strong> izdelekpo veljavnih merilih kakovosti.Gorsko oz. hribovsko poreklo je lahko izraženo:- z oznako na izdelku, ki pove, da le-taprihaja iz gorskega ali hribovskega območja(ime izdelka <strong>in</strong> zraven omemba napr.»gorskega izdelka«);- z uporabo imena, ki se navezuje nagorsko verigo (npr. cairngormski sir, voda zgore Canigou, karpatska šunka …);- s sliko ali podobo resnične ali fiktivnegore, hribovja, idr.na njih. Dodatne promocijske dejavnosti(plakati, letaki, oseba, ki lahko posreduje dodatne<strong>in</strong>formacije) so redke.V vseh državah, kjer je potekala raziskava(vendar v manjši meri v Romuniji, kjer so biliizdelki, vključeni v raziskavo, zelo dobrooglaševani), so udeleženci v dobavni verigipogosto menili, da bi lahko <strong>promocijo</strong> izdelkovizboljšali z <strong>za</strong>dostnim oglaševanjem.Poudarjanje gorskega ali hribovskega poreklaOdgovori potrošnikov <strong>in</strong> trgovcev kažejo,da obstaja potencial <strong>za</strong> <strong>razvoj</strong> trgov, namenjenihgorskim oz. hribovskim izdelkom.Vendar pa morajo biti gorsko hribovskoporeklo <strong>in</strong> njegove prednosti vsmislu pozitivnih lastnosti izdelka jasnooznačene, še posebno na samem izdelku.Če se le-ti prodajajo brez embalaže, lahkouporabimo tudi <strong>in</strong>formativne plakate aliletake.SMERNICE ZA RAZVOJ, PROMOCIJO IN KOMUNICIRANJE O GORSKO HRIBOVSKIH PREHRAMBNIH IZDELKIH 17


Sporočila o izdelku bi morala predvsem potrjevati njihovo pristnost, naravneokolišč<strong>in</strong>e proizvodnje, neonesnaženost okolja, težavni pogojiproizvodnje <strong>in</strong> podporo, ki jo proizvodnja teh izdelkov nudi prebivalcemgorskega ali hribovskega območja. To so <strong>za</strong> potrošnike pomembneznačilnosti <strong>za</strong> razločevanje <strong>in</strong> kupovanje teh izdelkov, ki lahko imajoravno <strong>za</strong>radi pristnosti <strong>in</strong> kakovosti višjo ceno.www.mounta<strong>in</strong>products-europe.org»Gorsko« je dobra »zgodba«, ki jolahko povemo potrošnikom; vse,<strong>za</strong>radi česar je izdelek drugačen al<strong>in</strong>ekaj posebnega, kot npr. poreklo,kmetija, kmet itd., je koristno <strong>za</strong>trženje.(trgovec z več trgov<strong>in</strong>ami, Norveška)Poleg lastnosti, ki so pove<strong>za</strong>ne s pogojiproizvodnje, je <strong>za</strong> prodajanje kakovostnihgorsko hribovskih prehranskih izdelkovpo višji ceni pomembna tudi promocijanjihove kakovosti <strong>in</strong> ed<strong>in</strong>stvenosti.»V imenu izdelka je pomembnabeseda gora. Druge pomembne podrobnostiso zeleno pakiranje,oznaka, da gre <strong>za</strong> proizvodnjo vmajhnem obsegu ...«(trgovec, Francija)Poudarjanje pozitivnih lastnosti gorsko hribovskihizdelkovEvropska oznaka kakovosti ali t. i. rezervirananavedba, jasno vidna na embalažiizdelka, bi lahko bilapotrošnikom <strong>za</strong>gotovilo o poreklu <strong>in</strong> pozitivnihlastnostih izdelkov. Lahko pa bi bila tudi dobrarešitev <strong>za</strong> večjo opaznost <strong>in</strong> <strong>promocijo</strong> kakovostnihizdelkov celotne skup<strong>in</strong>e teh izdelkov.Tovrstno <strong>za</strong>ščito zdaj v obravnavi pri Evropskikomisiji.Izpostavljene so bile različne lastnosti, ki si<strong>za</strong>služijo <strong>promocijo</strong>:• okus <strong>in</strong> privlačnost izdelka,• poudarjena bi morala biti neposrednapove<strong>za</strong>va med kakovostjo surov<strong>in</strong>/sestav<strong>in</strong> <strong>in</strong> končnim izdelkom;• čistost izdelkov.Formalna <strong>za</strong>ščita gorsko hribovskih prehranskih izdelkov?Vendar pa samo označevanje ne <strong>za</strong>došča:trgovci so poudarili potrebo po promocijioznačbe. Če bo na evropski ravni izbrana rezervirananavedba, ga bodo morali oglaševatipoklicni <strong>in</strong> regionalni udeleženci v oskrbniverigi, da ga bodo potrošniki prepoznali <strong>in</strong> sega <strong>za</strong>vedali.SMERNICE ZA RAZVOJ, PROMOCIJO IN KOMUNICIRANJE O GORSKO HRIBOVSKIH PREHRAMBNIH IZDELKIH 18


www.mounta<strong>in</strong>products-europe.org»Trenutno nam <strong>razvoj</strong> nacionalnih»gorskih oznak«, naj bodo državne ali<strong>za</strong>sebne, ki jih podpira taka <strong>za</strong>konodaja(kot v Franciji <strong>in</strong> Švici), ponujapriložnost, da vzpostavimo jasne razlikemed izdelki na trgu <strong>in</strong> tako povečamo njihovdostop do trgov.«(nacionalna <strong>in</strong>teresna skup<strong>in</strong>a EuroMARC)Uporaba različnih sredstev komuniciranja pri gorsko hribovskihizdelkihOglaševanje porekla na izdelkuPrva priložnost <strong>za</strong> sporočanje teh lastnosti izdelkaje na embalaži. Številni gorsko hribovskiizdelki so namreč naprodaj brez embalaže. Tone predstavlja nujno težave, lahko pa omej<strong>in</strong>ač<strong>in</strong>e <strong>za</strong> promoviranje izdelka potrošnikom.Embalaža bi morala sporočati poreklo, lastnostiter nač<strong>in</strong> proizvodnje izdelka. Lepo oblikovanaembalaža je <strong>za</strong> potrošnike privlačnejša <strong>in</strong> boljprepoznavna.Plakati <strong>in</strong> letakiKadar so izdelki naprodaj brez embalaže, jihlahko spremljajo <strong>in</strong>formativni plakati: tipotrošnikom pr<strong>in</strong>ašajo več <strong>in</strong>formacij, proizvajalcempa ni treba vlagati denarja v dragopakiranje.Uporabni so tudi letaki, ki so lahko v trgov<strong>in</strong>ahali pa na lokacijah, ki jih turisti pogosto obiskujejo.Sporočanje trgovcev o izdelku – neposredni stikOsebno sporočanje trgovcev o pozitivnih lastnostihgorskih izdelkov bi lahko še bolj okrepili,Dober primer je embalaža<strong>za</strong> mleko izmlekarne ZillertalSennerei na Tirolskem(Avstrija).Ime izdelka je ZillertalerBergmilch (vprevodu: gorsko mlekoiz Zillertala). Na embalažije mleko opisanokot sveže namolzenomleko na več kot 1000m nadmorske viš<strong>in</strong>e –vsebuje veliko dragocenihmaščobnih kisl<strong>in</strong>omega 3.saj je to uč<strong>in</strong>kovit nač<strong>in</strong> <strong>za</strong> njihovo oglaševanje.Do osebnega sporočanja običajno pride v trgov<strong>in</strong>ahs kmetijskimi izdelki, na tržnici <strong>in</strong> v specializiranihtrgov<strong>in</strong>ah, kjer potrošniki pričakujejo, dabodo dobili več <strong>in</strong>formacij o izdelkih.Oseba, ki ima stik s potrošniki, mora pojasnitiporeklo <strong>in</strong> posebne značilnosti izdelka ter pogojeproizvodnje. Čeprav lahko proizvajalci <strong>in</strong>včasih tudi trgovci menijo, da so pozitivne lastnostiizdelka očitne, jih je vseeno trebaSMERNICE ZA RAZVOJ, PROMOCIJO IN KOMUNICIRANJE O GORSKO HRIBOVSKIH PREHRAMBNIH IZDELKIH 19


www.mounta<strong>in</strong>products-europe.orgoglaševati: potrošniki morda ne vedo, da so tiizdelki nekaj posebnega. Proizvajalci <strong>in</strong> trgovcijih morajo prepričati, da je tako!Degustacija izdelkovPonudite potrošnikom, naj izdelek poskusijo. Toje dober nač<strong>in</strong>, kako prepričati potrošnika v nakup.Predstavitve gorskih ali hribovskih izdelkov, degustacijeali sezonski dogodki, organizirani v zveziz njimi, so dobre priložnosti <strong>za</strong> njihovo <strong>promocijo</strong>,še posebno izven območja proizvodnje.Obisk pri predelovalcih ali proizvajalcihObiski kmetij ali krajev, kjer pridelujejo kakovostnegorske izdelke, so dobra priložnost <strong>za</strong><strong>promocijo</strong> izdelkov <strong>in</strong> njihovih pozitivnih lastnosti.Sennerei Zillertal je <strong>za</strong>sebna mlekarna v vasiZillertal v <strong>za</strong>hodni Avstriji. Ustanovljena je bilaleta 1954, v letu 1998 pa so zgradili nov proizvodniobrat. Ta je večji od stare mlekarne, polegtega pa je opremljen kot »Schau- und Erlebnissennerei«(v prevodu: mlekarna na ogled), karpomeni, da lahko obiskovalci z galerije opazujejoceloten postopek predelave mleka. Mlekarna,kjer lahko letno predelajo 15 milijonov litrov mleka(brez silaže <strong>in</strong> GSO), danes <strong>za</strong>posluje 70 ljudi<strong>in</strong> kupuje mleko od 380 kmetov na tem območju.T. i. mlekarna na ogled je vse od nastanka zelouspešna: v tem znanem alpskem območju, ki nipredaleč od večjih mest, si turisti z <strong>za</strong>nimanjemogledujejo proizvodnjo sirov. Za turiste, ki v primeruslabega vremena ne morejo v gore, je postalobisk mlekarne druga možnost. Podjetje na tanač<strong>in</strong> uspešno oglašuje <strong>in</strong> prodaja svoje sire.www.sennerei-zillertal.at/<strong>in</strong>dex.php?id=69&L=0SMERNICE ZA RAZVOJ, PROMOCIJO IN KOMUNICIRANJE O GORSKO HRIBOVSKIH PREHRAMBNIH IZDELKIH 20i


V<strong>za</strong>jemne koristi <strong>za</strong> kakovostne gorsko hribovskeizdelke <strong>in</strong> turizemwww.mounta<strong>in</strong>products-europe.orgVeč deset milijonov Evropejcev svojepočitnice vsako leto preživlja v gorskihobmočjih. Poleg masovnega turizma(npr. zimski športi) se je v<strong>za</strong>dnjem času razvil tudi turizem vmanjšem obsegu, ki je <strong>za</strong> vsa gorska<strong>in</strong> hribovska območja lahko zelo koristen.Proizvodnja <strong>in</strong> promocija v teh območjih, predvsem v okviru podnebnihsprememb, ponujata turističnim središčem dobro priložnost, da razširijo svojoponudbo. Take pove<strong>za</strong>ve med turizmom <strong>in</strong> drugimi gospodarskimi sektorji jetreba razvijati, da lahko na ta nač<strong>in</strong> turistom ponudimo nove <strong>za</strong>nimive možnostipreživljanja počitnic.Proizvodnja kakovostnih izdelkov ima tudi neposredenvpliv na lokalno <strong>in</strong> turistično gospodarstvoobmočja ter identiteto lokalnih prebivalcev.Naša raziskava je poka<strong>za</strong>la močno v<strong>za</strong>jemnopove<strong>za</strong>vo med turizmom <strong>in</strong> <strong>promocijo</strong>izdelkov:• izdelki, ki imajo <strong>za</strong>radi priznane kakovostipozitivno podobo, pozitivno vplivajo tud<strong>in</strong>a podobo <strong>in</strong> <strong>promocijo</strong> območja porekla;• velja tudi obratno – območja, ki že imajorazvito identiteto, bi to lahko uporabila <strong>za</strong>oglaševanje lokalnih kakovostnih izdelkov.Promocija enega torej koristi tudi drugemu. Taargument v nekaterih območjih že uporabljajo(gl. spodnji primer) <strong>in</strong> bi ga lokalne/regionalneoblasti morale prepoznati ter tako podpiratiproizvodnjo <strong>in</strong> <strong>promocijo</strong> kakovostnih gorskihali hribovskih izdelkov.»Prodaja gorskega mandljastegakrompirja iz Oppdala je dobernač<strong>in</strong>, da obč<strong>in</strong>a dobi svojo identiteto.«(trgovec, Norveška)SMERNICE ZA RAZVOJ, PROMOCIJO IN KOMUNICIRANJE O GORSKO HRIBOVSKIH PREHRAMBNIH IZDELKIH 21


Skye and Lochalsh Food L<strong>in</strong>k je podjetje v <strong>in</strong>teresu skupnosti (Community InterestCompany), ki <strong>za</strong>jema območje gorovja Cuill<strong>in</strong> na otoku Skye <strong>in</strong> del severno<strong>za</strong>hodnegaŠkotskega višavja. Njegovi člani so ribiči, kmetje, mali kmetje, kmetje –najemniki, potapljači, ki nabirajo pokrovače, predelovalci, slaščičarji, peki, trgovci,hotelirji, lastniki restavracij <strong>in</strong> podporniki lokalnih prehrambnih izdelkov.Cilji skup<strong>in</strong>e so:www.mounta<strong>in</strong>products-europe.org• ustvariti pove<strong>za</strong>ve med proizvajalci, trgov<strong>in</strong>ami s prehranskimi izdelki <strong>in</strong>potrošniki,• razviti pove<strong>za</strong>ve med prehranskimi izdelki <strong>in</strong> turizmom,• nuditi lokalno distribucijo prehranskih izdelkov,• spodbujati lokalno proizvodnjo prehrambnih izdelkov <strong>in</strong> novih podjetij,• oglaševati prednosti lokalnih prehranskih izdelkov <strong>za</strong> gospodarstvo, okolje,družbo <strong>in</strong> zdravje,• izboljšati dostop do svežih <strong>in</strong> zdravih prehranskih izdelkov po ugodni ceni.Njihove dejavnosti vključujejo: seznam lokalnih proizvajalcev hrane <strong>in</strong> pijače,festival hrane <strong>za</strong> <strong>razvoj</strong> prehranskega turizma, knjižico s seznamom restavracij,simbole <strong>za</strong> lokalne prehranske izdelke lokalnih podjetij, projekt <strong>za</strong> pomočpri razvijanju trajnega gospodarstva lokalne hrane, nagrade <strong>za</strong> prehranskeizdelke <strong>in</strong> zelo dobro spletno stran. Posebno uspešen je projekt Food L<strong>in</strong>k Van, v okviru kateregakombi dvakrat na teden pobira prehrambne izdelke pri 26 proizvajalcih <strong>in</strong> jih razvozi v več kot 60hotelov, restavracij, turističnih atrakcij ter trgovcem v območju – <strong>in</strong> tako pomaga pri distribuciji<strong>in</strong> okrepitvi pove<strong>za</strong>ve med proizvodnjo hrane, obiskovalci ter lokalnimi potrošniki.iwww.taste-local.co.uk/Kako oglaševati kakovostne gorsko hribovske prehranskeizdelke preko turizma?Za sektor gorsko hribovskih prehranskih Kakovostni gorski ali hribovski prehranski izdelkiponujajo dobro priložnost, da z uč<strong>in</strong>kovi-izdelkov obstajajo številne priložnosti vpove<strong>za</strong>vi kmetijstva <strong>in</strong> turizma <strong>in</strong> sicer tim sporočanjem <strong>in</strong> <strong>in</strong>ovativnimi nač<strong>in</strong>i promocijev ta območja pr<strong>in</strong>esemo več d<strong>in</strong>amike.tako na ravni kmetij z neposredno prodajo kots povezovanjem kmetijskih <strong>in</strong> turističnih podjetij.Številni sodelujoči v raziskavi so poudarili, Za povezovanje turizma <strong>in</strong> proizvodnje prehranskihizdelkov obstajajo v gorskih <strong>in</strong> hri-da so turisti donosen ciljni trg <strong>in</strong> <strong>za</strong>to predstavljajodobro priložnost <strong>za</strong> prodajo kakovostnihizdelkov z visoko dodano vrednostjo. lokalne prebivalce lahko vključimo v dogodke,bovskih območjih različne možnosti. Turiste <strong>in</strong>pove<strong>za</strong>ne z izdelki, ki jih bodo najverjetnejeposkusili <strong>in</strong> kupili, na naslednje nač<strong>in</strong>e:SMERNICE ZA RAZVOJ, PROMOCIJO IN KOMUNICIRANJE O GORSKO HRIBOVSKIH PREHRAMBNIH IZDELKIH 22


www.mounta<strong>in</strong>products-europe.org- turizem na kmetijah s poudarjanjem kmetijskihdejavnosti na kmetiji, ki nudijo tudi nastanitev(obiski kmetije, sodelovanje v glavnih fa<strong>za</strong>hdejavnosti, poučno delo <strong>za</strong> otroke, obiskiokolice itd.);- degustacije izdelkov (na kmetiji, v predelovanihenotah <strong>in</strong> trgov<strong>in</strong>ah);- sodelovanje turistov v glavnih fa<strong>za</strong>h proizvodnje(npr. nabiranje sadja ali zelenjave);- sodelovanje z restavracijami (proizvajalci lahkosvoje izdelke prodajajo lokalnim restavracijam<strong>in</strong> hotelom, ti pa ponujajo lokalne jedi alirecepte);- regionalni recepti/knjige v sodelovanju z lokalnimikuharji; knjige naj vključujejo tako tradicionalnerecepte kot tudi <strong>in</strong>ovativne nač<strong>in</strong>e <strong>za</strong>uporabo kakovostnih gorskih ali hribovskihprehranskih izdelkov;- povezovanje lastnikov restavracij/hotelov vmreže <strong>za</strong> <strong>promocijo</strong> <strong>in</strong> prodajo lokalnih izdelkov(izdelki z lokalno oznako <strong>in</strong> nastanitev);- tržnice proizvajalcev iz gora <strong>in</strong> hribovja;- lokalni festivali/dogodki;- tesno povezovanje proizvajalcev – vabila proizvajalcemiz različnih gorskih <strong>in</strong> hribovskih območij,naj predstavijo svoje lokalne izdelke. Vprojektu so poudarili <strong>za</strong>nimiv primer norveškihproizvajalcev, ki so sodelovali na izrednovelikem dogodku v Berl<strong>in</strong>u, kjer so predstavljalitako svoje izdelke kot tudi območje iz kateregaprihajajo. Poleg prodaje izdelkov nasamem dogodku je bil njihov cilj tudi, da bi jihspoznalo čim več ljudi. Te so potem povabili,naj obiščejo Norveško ter tudi tam poskusijonjihove izdelke;•ustanovitev t. i. poti gorskih izdelkov – ponuditipriložnost <strong>za</strong> izkoriščanje visoke kakovosti okolja<strong>in</strong> na ta nač<strong>in</strong> dodati vrednost izdelkom, ki papo drugi strani odtehtal višje stroške proizvodnjev teh območjih, kot se je izka<strong>za</strong>lo v spodajnavedenem primeru.Sirova pot BregenzerwaldKäsestraße(Avstrija).Regija Bregenzerwald v Avstrijije uspešen primer prodajegorskih izdelkov na ravni kmetij <strong>in</strong> organiziranjastrategije regionalnega turizma v pove<strong>za</strong>vi s temiizdelki.V regiji, ki ima veliko število gorskih kmetov <strong>in</strong>mlekarn, so iskali nač<strong>in</strong>e, da bi proizvajalcem pomagalipovečati dodano vrednost izdelkom. Leta1995 se je pod okriljem programa LEADER <strong>za</strong>čelambiciozen projekt: urediti sirovo pot. Hkrati je bilcilj pobude tudi ustvariti <strong>in</strong>ovativen <strong>in</strong> kakovostenizdelek. Projekt je <strong>za</strong>jel 22 obč<strong>in</strong> na 70 km dolgipoti.Trženjski koncept Käsestraße (sirove poti) temelj<strong>in</strong>a pove<strong>za</strong>vi kmetov, mlekarn, alpskih koč, restavracij,trgovskih podjetij <strong>in</strong> klubskega turizma vvsej regiji, <strong>za</strong> <strong>promocijo</strong> sirov.Zve<strong>za</strong>, ustanovljena <strong>za</strong> namen sirove poti, ima danes200 članov. Proizvajalci v regiji proizvajajo večkot 30 vrst sira <strong>in</strong> ga nato prodajajo v trgov<strong>in</strong>ah nasirovi poti. Promocija poteka v obliki številnih dogodkov<strong>in</strong> prireditev na omenjeni poti, pa tudi spomočjo označb na vseh trgov<strong>in</strong>ah, hotelih, restavracijah,smučarskih žičnicah <strong>in</strong> obrtnih podjetjih,ki stojijo ob tej poti.Promocija sirov na Käsestraße je tudi uč<strong>in</strong>kovitaturistična strategija: v Avstriji <strong>in</strong> tuj<strong>in</strong>i skupaj s siri»prodajajo« tudi regijo, <strong>za</strong> kar je <strong>za</strong>služno živahnooglaševanje izdelkov (spletna stran v nemškem <strong>in</strong>angleškem jeziku, promocija s strani državnih turističnihorgani<strong>za</strong>cij itd.).www.kaesestrasse.at/V vseh primerih je pomembno, da je ime izdelkovdobro vidno: potrošniki bodo izdelek še kdajkupili, če bodo le vedeli, kateri je bil!SMERNICE ZA RAZVOJ, PROMOCIJO IN KOMUNICIRANJE O GORSKO HRIBOVSKIH PREHRAMBNIH IZDELKIH 23i


Smerniceso eden od uradnih rezultatov raziskovalnega projekta EuroMARC –»Evropski gorski izdelki, prodaja <strong>in</strong> potrošniki« (projekt št. SSPE-CT-2006-044279).Projekt je f<strong>in</strong>ancirala Evropska komisija <strong>in</strong> je del šestega okvirnega programa.www.mounta<strong>in</strong>products-europe.orgRaziskovalni projekt je preučeval dojemanje <strong>in</strong><strong>za</strong>nimanje evropskih potrošnikov <strong>in</strong> dobavneverige <strong>za</strong> gorske ali hribovske prehrambne izdelkev šestih državah (Avstrija, Francija, Norveška,Romunija, Škotska <strong>in</strong> Slovenija) <strong>in</strong> je bilnaročen v času sprem<strong>in</strong>janja evropske politikeo kakovostnih prehrambnih izdelkih. Nove okolišč<strong>in</strong>e(npr. <strong>za</strong>nimanje <strong>za</strong> razjasnitev sistemovpodeljevanja certifikatov kakovosti <strong>in</strong> <strong>za</strong> izboljšanjesporočanja certifikatov evropskim potrošnikomter potreba po posredovanju natančnejših<strong>in</strong>formacij potrošnikom o prehranskih izdelkihna trgu) pr<strong>in</strong>ašajo nove izzive <strong>in</strong> priložnosti<strong>za</strong> vse udeležence v prehranskem sektorjutehhobmočij, od kmetov do trgovcev.Ta knjižica združuje rezultate raziskave Euro-MARC <strong>in</strong> pr<strong>in</strong>aša nasvete <strong>in</strong> namige <strong>za</strong> nadaljnji<strong>razvoj</strong> proizvodnje kakovostne gorske ali hribovskehrane <strong>in</strong> višji f<strong>in</strong>ančni donos od trženja<strong>za</strong> vse udeležence v teh dobavnih verigah.Te <strong>smernice</strong> so bile napisane, da bi pomagale:• vsem udeležencem v dobavnih verigah gorskih<strong>in</strong> hribovskih izdelkov (kmetom, predelovalcem,trgovcem);• podjetjem <strong>in</strong> ljudem, ki so <strong>za</strong>posleni v sorodnihsektorjih, npr. v turističnem sektorju;• pospeševalnim službam (javnim ali <strong>za</strong>sebnim),ki sodelujejo s podjetji v dobavnih verigahteh izdelkov.Projekt EuroMARC – »Evropski gorski izdelki,prodaja <strong>in</strong> potrošniki« (projekt št. SSPE-CT-2006-044279) je triletni raziskovalni projekt,pri katerem je sodelovalo 10 partnerjev iz šestihdržav, pod splošno koord<strong>in</strong>acijo Euromontane<strong>in</strong> znanstveno koord<strong>in</strong>acijo višje šole ENI-TA v Clermont-Ferrandu.EuroMARC pr<strong>in</strong>aša reprezentativen pregled različnihmnenj <strong>in</strong> pričakovanj udeležencev v prehrambeniverigi (od kmetov, predelovalcev <strong>in</strong>trgovcev do potrošnikov) glede gorskih prehrambnihizdelkov, pa tudi pregled politik, kislednje podpirajo.EuroMARC-ovi partnerji so ta pregled pridobili spomočjo večplastnega raziskovalnega programa:• 1904 potrošniki so odgovorili na vprašalnik,184 oseb pa je sodelovalo v razpravah, ki so seosredotočile na določene gorske izdelke,• opazovali so 1765 gorskih izdelkov na policahtrgov<strong>in</strong> v 6 državah,• na vprašanja je odgovarjalo 638 distributerjev(od tega jih je 514 odgovarjalo na pisnivprašalnik),• analizirali so 4 vrste izdelkov na celotni potidobavne verige (voda, sadje <strong>in</strong> zelenjava, mesniizdelki, mleko <strong>in</strong> mlečni izdelki),Drugi uradni rezultat projekta EuroMARC obsegapolitična priporočila <strong>za</strong> oblikovalce politikena evropski, državnih <strong>in</strong> lokalnih/regionalnihravneh.• primerjali so 10 primerov regionalnih prehrambnihpobud (podobnih pobudi LEADER <strong>in</strong>drugim) v gorskih območjih,• na vprašanja je odgovarjalo 50 oblikovalcevpolitike, od lokalnih do evropske ravni.iwww.mounta<strong>in</strong>products-europe.org;Avtorji: EuroMARC ConsortiumKontakt: mounta<strong>in</strong>.products-europe@euromontana.orgUrejanje: <strong>Euromontana</strong>SMERNICE ZA RAZVOJ, PROMOCIJO IN KOMUNICIRANJE O GORSKO HRIBOVSKIH PREHRAMBNIH IZDELKIH 24

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!