Julij - Planinski Vestnik

mlečne kisline in drugih produktov presnavljanja povzročajo v mišicah neprijetnebolečine, ki trajajo nekaj dni. Pojav je znan pod imenom mišična mrzlica ali »muskelfiber«in doleti predvsem tiste, ki se za zahtevnejši telesni napor niso že prej ustreznotelesno pripravili. Zlasti zjutraj so bolečine v mišicah lahko tolikšne, da imamo karprecej težav pri vstajanju s postelje ali sestopanju po stopnicah. Neprijetnosti seizognemo predvsem z zadostno in pravočasno telesno pripravo, smotrno uravnavanjetelesne temperature pa lahko morebitno takšno stanje le ublaži, če se že pojavi mišičnamrzlica, je vsaka zaskrbljenost odveč. V takem primeru najbolj koristi gibanje. S hitrejšimkroženjem krvi po ožilju se bodo iz mišičnega tkiva hitreje odstranile strupenesnovi in stanje se bo hitreje izboljšalo. Zato nameravano pot (če smo v gorah večdni) nadaljujemo. Sprva bo šlo nekoliko težje, ko pa se bomo ogreli, bo neprijetnostminila ali se bo vsaj zmanjšala.Če je ustrezno povečana telesna temperatura koristna za večjo telesno zmogljivost paje pretrano zagrevanje organizma ob zmanjšanem ali oviranem oddajanju toplote lahkoškodljivo.Hoja navkreber z nahrbtnikom je zahtevna telesna storitev, pri kateri se zaradi povečanihprocesov presnavljanja tvori v organizmu velika količina toplote. Povečanokoličino toplote telo oddaja v okolje, da bi ohranilo samo tisti del, ki je najbolj potrebenza mišično dejavnost. Telo odvaja odvečno toploto z radiacijo (toplotni valovi), kondukcijo(neposredno odvajanje v predmete, ki se jih dotikamo npr. v stol, na katerem sedimo),konvekcijo (zračni tokovi, veter, ventilator) in evaporacijo (znojenje). Večji del odvečnetoplote odda telo z radiacijo in znojenjem, če telo z radiacijo, konvekcijo in kondukcijone more oddati odvečne toplote, se pričnemo znojiti. Znojenje ima torej pozitivno vlogo,ker pomaga uravnavati telesno temperaturo. Pretirano in dolgotrajno znojenje pa lahkotudi negativno vpliva na delovno sposobnost. V toplem vremenu lahko pri zahtevnemmišičnem delu izgubimo tudi do 3,5 I tekočine na uro. Z znojem pa izločamo tudiustrezne količine nekaterih kemičnih prvin, ki so za delovanje organizma in ohranjanjetelesne zmogljivosti nadvse pomembne.Človekovo telo vsebuje približno 57% vode. To pomeni, da ima človek, ki tehta 70 kg,40 I vode. Od te količine je približno 25 I v celicah raznih tkiv (intracelularna tekočina),ostalih 15 1 pa celice obdaja (ekstracelularna tekočina). V intracelularni in ekstracelularnitekočini so električno aktivni delci (ioni) natrija, kalija, kalcija, magnezija, klorida,bikarbonata, fosfata in še nekaterih. Imenujemo jih elektroliti in igrajo pomembno vlogov delovanju celic. Koncentracija elektrolitov in njihovo medsebojno razmerje z ene indruge strani celičnih membran sta točno določeni. Pri manjših spremembah koncentracijese s pomočjo difuzije in osmoze samodejno vzpostavlja ravnotežje. Pravilna difuzija inosmoza sta pogoj za prehod hranilnih snovi skozi celične membrane v celice in s temza njihovo normalno delovanje. Večje spremembe v koncentraciji elektrolitov motijonormalno delovanje celic.Z znojenjem izgubljamo poleg vode tudi nekatere elektrolite. Močno in dolgotrajnoznojenje, brez ustreznega nadomestila izločenih snovi, lahko izčrpa elektrolite iz telesnetekočine. Najprej se pri znojenju izloča ekstracelularna (medcelična) tekočina. Okoli90 % vseh ekstracelularnih elektrolitov predstavljajo natrijevi ioni. Z znojenjem izgubimotudi večje količine natrijevega klorida (soli). Natrijev klorid je hidrofilen (veževodo), zato se zaradi njegove izgube še stopnjuje izločanje ekstracelularne tekočine.Intracelularna tekočina (iz celic) prične prehajati s svojimi elektroliti skozi celičnomembrano v medcelični prostor, kar telo še to odda z znojenjem. Prihaja do vsevečje dehidracije (izgube tekočine iz organizma).Z vetrovko ali drugim nepropustnim oblačilom lahko preprečimo oddajanje toplote,čeprav se znojenje nadaljuje. Zrak ob koži postane zasičen z vodno paro, njeno odstranjevanjepa ovira neustrezno oblačilo. Obleka, ki je nepropustna za vlago, lahko povsemzaustavi oddajanje telesne toplote in telesna temperatura se poveča. Nastopi lahkotoplotni udar. Nevarnost toplotnega udara je večja zlasti pri visokih temperaturahozračja.V zvezi z dehidracijo in večjimi spremembami koncentracije elektrolitov v celičnih tekočinahje treba omeniti predvsem vlogi kalcija in kalija. Z znojem se izloča iz organizmatudi kalcij. Če se koncentracija kalcija v medcelični tekočini zmanjša pod določenoraven, postanejo živčne celice vse bolj ekscitabilne (razdražljive) in lahko prihaja celodo spontanih impulzov, ki stimulirajo (vzdražijo) periferno skeletno mišičevje in povzročijotetanijo (krče). Pri zahtevnejših in dlje časa trajajočih pohodih z obilnejšim znojenjemzato niso redki primeri krčev v mečni mišici, ki se pojavijo med hojo, pa tudi medspanjem po naporu.Od elektrolitov, ki pri izgubi velike količine medcelične tekočine prodirajo skozi celičnomembrano iz celic v medcelični prostor, je pomemben predvsem kalij. Visoka koncentracijakalija v medcelični tekočini deluje depresivno (umirjajoče) na širjenje impulzovvzdolž membran živčnih in mišičnih celic. S svojim depresivnim delovanjem lahkovisoka koncentracija kalijevih ionov povzroči cirkulacijski šok, pri katerem se minutni 335