Julij - Planinski Vestnik

GORA, KI TI VZAME POL NEBA(Priložnostni intervju z vodjo VIII. odprave na Himalajo Alešem Kunaverjem in načelnikomKOTG pri PZS Tonetom Škarjo.)Aleš Kunaver je bil vodja jugoslovanske odprave LHOTSE 81. kot smo velikokratbrali v naših informativnih vlFlh. v časopisih, slišali na radiu in videl, na telev.z.jIn tako je zdajle priložnost, da se z njim pogovorimo o konkretnih rečeh o odpravi,zanimale nas bodo predvsem tiste konkretnosti, ki sicer silijo ze v načelna vprašanjako govorimo o odpravah. Zdajle, ko imamo pred seboj se sveže vtise zzadije osme odprave naHimalajo, pa je taka priložnost kot na ase. saji nam bopomagala premostiti prenekatero še premalo jasno izraženo mise ^p emalo raz^Inžpno deistvo ki se je nehote vtkalo tudi v niti javnega mnenja, in torej zadejstva pomagajo razraščati vedenje o tej vrhunski dejavnosti jugoslovanskegaAleš'Kunaver namreč kot vodja V. JAHO na Makalu in VIII. v J steno Lhotsejazdružuje v eni osebi nov koncept v uveljavljanju odprav v tuja gorstva, ko odpravezačenjajo reševati take probleme na alpinistični nacm. Preprosto bi to navrzenougotovitev mogli razložiti takole:ALEŠ KUNAVER:Alpinizem je recimo imel na vsakem geografskem področju dve fazh ^vrhov nato pa osvajanje alpinističnih problemov. Jugoslovani smo prvo fazo v Himalajzamud i H zato pa poskušamo v drugi fazi svojo navzočnost v alpinističnem svetu izpričat,na t a p ov s e m al p i nfs ti č n i^ n ač i n. Zavoljo tega se torej lotevamo takih problemovpravTHai kn sn te neznanke še odprte, ko so vroče, ko so zanimive in ko navsezadnjerpfevanie teh problemov, to je plezanje v velikih stenah, tako našemu alpinizmu mtudf^ši deže I i prinese dol očen ugled in opraviči njen obstoj v družb, alpskih narodov.Tule pred nami je fotografija Lhotseja, to je mogočne gore, ki je mnogi nisovideli od b I iz u A li bi jo nam na kratko komentirali? Namreč na gor, so vrisane tudismeri z različnimi oznakami.ALEŠ KUNAVER:Oznaka da ie to mogočna gora vsekakor velja. 4 Posebej za nekoga, ki pride podI njoz n a m e n o m da bi priplezal to 3300 metrov visoko steno. Taka stena dela zares s lenvtis T a vtTs, predvsenf pa njegove posledice, premagovanjetehposedicnagor, predstavilaDomembendel plezalčeve naloge. Pa tudi enega najtežjih b r e m e n ki so obtelevaMčCodprave tS je GORA. KI TI VZAME POL NEBA, ko stojis pod njo, drugonnlnvirn na dobi za naarado tisti, ki pride na vrh te gore. . .ttmmmaHm®Zda? ko le steni dob°i že nekaj obiskovalcev, ki so se v nji poskusali - s tem,Wmmmmmm» n ^ -s t a,os re dn, sicer ^ ^ ^ ^ «, wmammsm