Julij - Planinski Vestnik

velja za ves alpski prostor udarni instrumentskupnega varstva okolja. Sicer žedolgo časa obstaja združenje, ki se imenujeCIPRA. Toda njegov učinek je bilomejen zgolj na strokovnjake, medtem koširša javnost o vsej zadevi ni prav velikovedela. Zatem je tukaj tudi »Varstvenaalpska skupnost«, ki je bila stopila predjavnost z mogočnim udarcem na pavke —to je z oberammergausko resolucijo —nato pa se je brž prelevila v volilnega pomočnikapolitične stranke. Kljub takšnimin podobnim težavam sem mnenja, da bomole našli pravo pot za dejavnost takšneskupnosti v vsej Evropi. Kajti evropskeplaninske organizacije so se že znašlepred dejstvom, da bo treba v prihodnjetesneje in predvsem odločneje sodelovati.Kaj nam bo prinesla prihodnost? Alpe so,če izvzamemo morske obale, poglavitnopočitniško področje Evrope, kar pomeni zanekako 200 milijonov ljudi. Zato bodo Alpedoživljale v prihodnosti še vse hujši pritiskkot doslej. Kaj kmalu bodo podobneparnemu kotlu, ki je pod takšnim pritiskom,da ga utegne vsak hip raznesti.Gornja meja obremenjenosti je že dosežena.Na jasnem si moramo biti, da boprihajalo v prihodnje zlasti glede varstvaokolja do vse hujših spopadov. Poznavalcipoložaja govorijo celo o pravcatih uničevalnihbitkah. Vendar lahko po drugi stranitudi ugotavljamo, da je splošna zavest opomembnosti okolja vse bolj prebujena intudi zaostrena. Alpsko združenje poznasmer, zato bo na tej poti tudi vztrajalo.«Problemi, ki jih poznamo tudi pri nas.VELEBIT IN BIOKOVO — MORDAVENDARLE NARAVNA PARKAM. A.V sosednji republiki so pripravili predlogzakona o razglasitvi dveh gorskih območij— Velebita in Biokova — za naravni park.Informacijo povzemamo po drugi številkiBiltena Planinske zveze iz Zagreba.Naravni park Velebit bo zajemal gorskimasiv, ki se vleče od Senjske drage doZrmanje, z obalnim pasom. Skupna površinapredlaganega zavarovanega območjabo znašala okrog 200 000 ha. Zaradi svojegaizjemnega položaja, velikosti in številnihnaravnih znamenitosti je Velebit enanajbolj značilnih gorskih verig v SRH. Novizakon bo celotno območje ovrednotil naprimeren način. V sicer pasivnih krajihje razmeroma dobro razvito gozdno gospodarstvo,ki se tudi v bodočem naravnemparku ne bo bistveno spremenilo. Naslednjafaza bo razglasitev osrednjega grebenaVelebita za narodni park. Predlog zakonaprecej podrobno opredeljuje meje parka.Doslej zavarovane naravne znamenitostisvojega dosedanjega statusa ne bi izgubile.V okviru naravnega parka bodo šenaprej zavarovani: narodni park Paklenica,naravni rezervat Hajdučki in Rožanski kukovi,gozdni rezervat Štirovača, botaničnirezervat Zavižan—Balinovac—Zavižanskakosa, Velebitski botanični vrt in geomorfološkinaravni spomenik Cerovačke pečine.Tudi za masiv Biokova je pripravljen predlogza razglasitev naravnega parka. V obrazložitviso poudarili njegove naravneznačilnosti: osamljen položaj gorovja tikob morju, kraške pojave, relief, konfiguracijoin klimatske značilnosti. Razen vobalnem pasu je gozdna odeja Biokovarevna, čeprav se v zadnjem času zarašča.Tik ob morju je razvita zimzelena vegetacijas črničevjem, puhastim hrastom inmalim jesenom. Prevladujejo sajeni gozdovialpskega bora — ene izmed značilnihsredozemskih vrst. Prav ti gozdovi skupajz nasadi oljk dajejo podobo primorskegapasu pod Biokovim. Nad pasom borovihkultur se razprostirajo gozdovi navadnegagabra vse do strmih obronkov ingrobega grušča, kjer je razvito revno rastlinstvo,značilno za takšne položaje. Nanajbolj nepristopnih mestih na prostranihplanotah masiva so ohranjeni samo manjšisestoji primorskih gorskih bukovih gozdov.Na severni strani je ponekod razvitjelov gozd submediteranskega tipa.Prav tako kot rastlinstvo se je živalstvoprilagodilo ekstremnim življenjskim pogojem.Visoke divjadi praktično ni, razenredkih srn. Pred kratkim pa so naselilitudi gamse.Stare, odmaknjene in danes že zapuščenevasi pod pobočji Biokova nam pripovedujejoo hudih in negotovih dneh v preteklosti.V NOB je bilo Biokovo neosvojljivatrdnjava, središče splošnega ljudskegaodpora in borbe proti okupatorju, zatopredstavlja spomenik iz časov naše revolucije.Z razglasitvijo Biokova za naravni park bouresničen del dolgoročnih načrtov za zaščitoobjektov posebnih naravnih in kulturnozgodovinskihvrednosti.Nada PraprotnikNEKAJ O VARSTVU NARAVE PO SVETUDanašnja vedno hitrejša urbanizacija, industrializacijater obdelovanje in izkoriščanjevedno večjih in teže dostopnih površinoži življenjski prostor številnim, predvsemvelikim živalim. Brezobzirno obnašanje človekado okolja, v katerem živi, zastrupljanjetal, vode in ozračja se vse bolj odražav porušenem naravnem ravnotežju. Neusmiljenoiztrebljanje velikih sesalcev, bodisida gre za trgovino s slonovo kostjoali s kožuhi velikih mačk, kot tudi masovnapobijanja kitov, tjulenjev in drugih morskihsesalcev, so le najbolj kričeči primeri takšnegaobnašanja.Leta 1961 so ustanovili svetovni sklad zavarstvo narave (W.W.F.), katerega naloga 347