Julij - Planinski Vestnik

Načelniku KOTG pri PZS Tonetu Škarji velja nadaljevanje pogovora ki je povezanoz uaotovitvijo, pravzaprav z dogodkom, ko je osma jugoslovanska odprava v J steniLhotseja opravila svojo nalogo in ko je bilo to dejanje, ki je ustrezno odmevalotako doma kot v tujini, če je torej ta dogodek resnično odmeven, potem pravgotovo zasluži svojo pozornost tudi na straneh Planinskega vestnika m pa sevedakomentar »iz prve roke«, torej komentar iz vaših ust.TONE ŠKARJA:J stena Lhotseja velja trenutno za glavni problem v Himalaji. Problemli se pac Pojavljajovedno znova, kot jih narekujejo sposobnosti alpinističnih odprav ,p sama ^ o s t panaj si bo to doseči vrh gore ali pa preplezat, se neznano steno. In tako ahko recemda smo želeli s tem, da preplezamo J steno Lhotseja. rešit, enega velikih Pro^emovv Himalaji. No. in ko smo spremljali delo same odprave, smo ze od vsegsizacetka. Koso začela prihajati poročila, imeli vtis, da so imeli izjemno smolo z vremenom. Uveljavilse je pač ciklonski tip vremena, ki pa ima zato mnogo več padavin za razliko mogočeod Everesta, ko smo bili zelo občutljivi na severozahodni celinski vete tu pa veterne bi mogel veliko škodovati, razen morda v zgornjem delu. Veliko bolj na škodo ješel sneq saj se zavoljo hude strmine ni mogel obdržati in je že vsakih novih pet centimetrov'pomenilo zoprno usipanje, to pa ovira plezalce pri delu, celo ogroza jih rus,tabore in tako naprej^... Ne nazadnje pa tako vremensko dogajanje zelo ubija voljopri ljudeh, kar se je recimo pokazalo pri nekaterih mlajših alpinistih.Svetovne alpiniste je Lhotse najprej kot gora, potem pa tudi kot stena dolgo casapritegoval (pravzaprav jih priteguje še danes); vi ste bil. kot vodj.odjave naMount Everest zelo blizu te gore in ste imeli v tem primeru podobno priložnostkot mnogi člani drugih odprav, ki so se znašle tu že pred vamii. da ste to goromogli tudi osebno oceniti in vam je ustvarila morda tudi določen osebni vtis.TONE ŠKARJA:Sama aora ko jo qledaš z Everestove strani, ni nič posebnega in dejansko LhotsejuTni vrh dobesedno pomeni - južni vrh Mount Everesta. Toda dva dni pred baznimtaborom ko greš skozi vas Feriče, tedaj je pred teboj južna stena te gore, k jepribližno poldmg dan oddaljena od tebe. Torej, kako bi dejal to je stena, ki deluje7p| n n p h i m al a i s ko rekel bi da deluje celo alpsko, tako da e kar ne moreš vsklad t.s t?st"m okol%m ' I zjemna je zarad i svoji h strmin, zaradi velikih odlomov čiste skale.Ko to pa natančneje ogleduješ, pa seveda le vidiš, da ni povsem nemogoča Vsaknerešljiv problem si od blizu' spremeni v niz rešljivih problemov. Torej se e podrobenštudij da oceno, ki ustvari upanje, da je mogoče to steno tudi preplezati. Odpravao kateri je govora, je to možnost izkoristila do potankosti, saj je steno podrobnopreučila po fotografijah, pa tudi izvidnica, bila sta to Marko štremfelj -n Nejc Zaplotn.kje dala dosti oprijemljivih novih podatkov. Vse to e ustvarilo možnost, da so predvidelismer ki je skoraj popolnoma ustrezala dejanski smer«, po kateri na b. odpravasteno preplezala. Seveda so zraven prišteli tudi možna presenečenja, ki naj bi jihpovzročile tako imenovane objektivne okoliščine, kar naj bi pomenilo tud. nekateremožne variante po katerih naj bi vendarle vsaj v glavnem dosegli svoj cilj. Za soMmalajakenorme" še vedno tike, da je treba doseči vr- gore. Bo, ae pa to gotovonekoč spremenilo, kot se je to spremenilo v zadnjih 100 letih v Alpah.Vemo in tudi brali smo, te informacije so izredno dobro delovale, da so svetovniproblemi osvajanja vrhov nekako že zaključeni, da pa je se dosti odprtih problemovki ne pomenijo zgolj osvajanja vrhov, ampak ze zadevajo področje alpinističnihproblemov kot takih. In ravno ta odprava je bila ena izmed specialnoalpinističnih, ki naj bi se lotila enega takih problemov Ali lahko potegnetepodobnost med odpravo, ki ste jo vodili vi s sedanje> ki jo je.vod M Ales Kunaver,in morda tudi s prvo prihodnjo, ki jo ima komisija KOTG sele v načrtu?TONE ŠKARJA:Zahodni del Evresta je silno dolga klasična tura, kot vemo, z modernimi plezalsk.m.težavami seveda ki so predvsem v začetku izredno zahtevne, torej celo take, kot jihnima noben drug osem tisočak pri svojem vstopu. Potem pa si slede premor. :z lažjim.In težjimi prehodi dokler se tisti težji ne potegnejo prav do vrha, tja do t st h petestoon e v višini osem tisoč šesto metrov. Sneg pa v tej smer. n. predstavljal bistveneo v^reVeter nam reč z grebena sneg odpiha in šele izjemne kolic.ne b, utegnile bistveno314 zavreti tak S predvsem zavoljo izredno nevarnih plazov. Pr, Lhotseju je pa to