Dominikov glas_Glasilo vrtca Dominik Savio_2012-06-04.indd

� Angelčki z Uršo in Suzano
Res, da smo Angelčki majhni ljudje,
pa vendar veliko že zmoremo, to naj se ve!
Znamo v krogu pridno sedeti,
vsako jutro z veseljem Sveti angel zapeti.
Vsak dan se novega kaj naučimo,
ravno zdaj veselo fi žolčke sadimo.
Pesmic in pravljic ogromno poznamo,
saj Angelčki takšni vzgojiteljici imamo,
ki vedno kaj novega z nami delita,
ko lumpi smo, na eno oko zamižita.
Se včasih kaj slabega med nami zgodi,
se kregamo, tepemo, teče tudi kri.
Vendar vsi eno vrlino imamo,
da tudi pobožati in opravičiti se znamo.
ANGELČKI
13
Res, da smo majhni, a jesti sami že znamo,
z žlico veliko včasih packamo.
Pomembno je le, da trebuščki so polni,
čeprav smo zamazani kot cirkuški klovni.
Še nekaj povemo vam mi, pleničkarji mali,
da ne boste več dolgo nam se smejali;
na kahlicah mi že vestno sedimo,
lužo ter kakca vanje spustimo.
Tudi na prostem smo radi prav vsi,
se v mivki igramo, tečemo, gugamo, za žogo podimo,
nato z veseljem vsak dan še na sprehod oddrvimo.
Smo dobri opazovalci in občudujemo mi,
kako lepo je to Božje stvarstvo, zanj hvaležni smo vsi.
Veselje pa na obraz prikliče mamin nežni nam obraz,
ali ko naš ljubi ati vsak dan pride spet po nas.