Dominikov glas_Glasilo vrtca Dominik Savio_2012-06-04.indd

14
ANGELČKI SO ŽE PRAVI CICIHRIBCI
� vzgojiteljica Urša
Že smo stopili v mesec maj, ki se je pričel z lepimi
in sončnimi dnevi. S Suzano sva se ravno
zaradi prijetnega vremena brez velikega pompa
odločili, da greva z najinimi Angelčki na izlet.
Ko bi vi videli, kako veseli so bili šele otroci: kar
poplesavali so v garderobi in radovedno kukali,
kaj vse sem dala v nahrbtnik. »Juhuhu, smokce
bomo s sabo vzeli, pa sokca, pa bončke!« so govorili
drug čez drugega.
Hitro smo prišli do Šumberka, kjer smo spustili
vrvico in raje objeli drevo ter prisluhnili lepemu
ptičjemu petju. Dogovorili smo se, da v gozdu
ne bomo preveč kričali, da ne bomo preplašili
živali, ki so v gozdu doma. Zanimivo je bilo opa-
zovati, kako otroci hodijo brez vrvice: nekateri so
kar tekli, drugi so se prijeli za roke in raje ubrali
previden korak. Prav vsi pa so znali gledati okrog
sebe ter iskati zaklade narave. Pozorni so bili na
vsako cvetlico, upihnili so vse regratove lučke, ki
so jim prišle pod roko, se ustavili ob ubogi miški,
ki je ležala na cesti, nabirali storže in kar naenkrat
smo se znašli na cilju. Podprli smo se z malico,
popili sok in bili iskreno ponosni nase, da smo
prišli tako daleč. Otroci bi šli še kar naprej, vendar
nas je že preganjal čas, kosilo se vendar ne
sme ohladiti!
Kadar je lepo, čas res hitro mine. Čeprav smo
odšli »samo« do Šumberka, so bili otroci zelo veseli,
da smo se podali na čisto pravi izlet in osvojili
naš prvi hribček.