Dominikov glas_Glasilo vrtca Dominik Savio_2012-06-04.indd

Recommendations

Info

26 LUČKE IN ZVONČKI V ETNOGRAFSKEM MUZEJU � vzgojiteljica Andreja M. S. marcu smo se otroci in vzgojiteljice iz skupin V Lučke in Zvončki odpeljali v Ljubljano, in sicer z vlakom, kar je bil krasen uvod v našo dogodivščino. Z železniške postaje smo hitro prišli do cilja: etnografskega muzeja. Tam smo se razdelili v dve skupini, da smo lahko bolje sodelovali pri vsem, kar je za nas pripravilo prijazno osebje. V pastirčkovi delavnici smo spoznali, kako so ljudje živeli včasih, predvsem pa je bilo zanimivo videti, s kakšnimi igračami so se igrali otroci takrat, ko se jim o računalnikih in televiziji niti sanjati še ni moglo. V delavnici pri indijancih smo si z velikim zanimanjem ogledali predmete, ki jih je med svojim delovanjem zbral slovenski misijonar Friderik Irinej Baraga, že prej pa smo spoznali njegovo življenje med indijanskimi plemeni. Veseli in polni novih doživetij smo se z vlakom odpeljali v Domžale. Mislim, da si bo marsikdo ponovno želel obiskati etnografski muzej, saj ga še kar precej nismo uspeli „odkriti“. Srčno, brezpogojno ljubite in pravičnost bo z vami.
LUČKE NA SLOVENSKI OBALI � Andreja Marin Soklič torek po prvomajskih praznikih smo se z V avtobusom odpeljali v Portorož, natančneje do Sončne hiše, v kateri smo preživeli štiri nepozabne dni in tri noči. Za uvod je bil pred nami najzahtevnejši in najdaljši sprehod, in sicer nas je pot peljala v klanec skozi Beli Križ pa skozi Fieso in Piran nazaj v Portorož. Vmes smo se večkrat osvežili s pijačo in okrepčali s prigrizkom, metali kamenčke v morje, gradili stolpe iz ploščatih kamnov in si privoščili sladoled. Opazovali smo obalo, morje, si ogledali cerkev sv. Jurija v Piranu pa Tartinijev trg s spomenikom in še kaj. Drugi dan našega bivanja je bil za marsikoga najzanimivejši, saj smo se peljali z ladjo Solinarko in si ogledali našo obalo in prehojeno pot prejšnjega dne še iz morske strani. Otroci so bili navdušeni nad trenutkom, ko so lahko sedli za krmilo ladje. Ladjica nas je odložila v Seči, od koder smo se povzpeli po stopnicah do Forma vive. Isti dan popoldne smo šli v cerkev, kjer smo Mariji v čast zapeli nekaj pesmi. Predzadnji dan smo bili gostje piranskega akvarija, pot nazaj pa smo si skrajšali z vlakcem. Popoldne smo ustvarjali gradove v mivki na obali. Zvečer je bila težko pričakovana zabava v pižamah. Zadnji dan je bil najbolj vroč in je zato še toliko bolj vsem prijal sprehod skozi hladen tunel proti Strunjanu. Vsak večer smo se v kapelici v hiši, kjer smo bili nastanjeni, Bogu zahvalili za dan, ki je bil za nami, in se mu priporočili za naslednjega. O tem, kako so opisane dneve doživljali naši otroci, pa najbolje govorijo njihove besede. Manja: „V Portorožu mi je bilo fi no. Najbolj mi je bilo všeč v akvariju in da smo šli z vlakcem.“ Tinkara: „Všeč mi je bilo, ko smo se peljali z ladjo, da sem se peljala z vlakcem in pa pižama žur.“ Ema: „Ladja mi je bila najbolj všeč in to, da sem bila kapitanka. Fino je bilo, ko smo se igrali v mivki. Všeč so mi bili stolpi iz kamnov.“ Ana: „Všeč mi je bilo z vlakcem.“ Gregor: „Fino je bilo, da smo šli na vlakec pa da smo šli na sladoled in v mivko.“ 27 Filip: „Da smo se peljali z vlakcem, mi je bilo všeč.“ Iza L.: „Najbolj mi je bilo všeč, ko si se ti skrila v luknjo v tunelu in nas ustrašila. Pa da smo šli na pico. Lepo je bilo v kapelici in v cerkvi. Všeč so mi bili tudi morski pajki v akvariju.“ Matija: „Da smo se peljali z ladjo in vlakcem, mi je bilo najbolje.“ Janez: „Meni je bilo najbolj všeč, ko smo šli na sladoled in ko smo v akvariju videli morskega biča.“ Lovro: „Všeč mi je bilo v akvariju: morski pes in morski bič.“ Gal: „Meni je bilo najbolj všeč, ko smo se peljali z vlakcem pa z ladjo pa ko smo bili v akvariju.“ Iza S.: „Ko smo videli morskega psa in rake v akvariju, mi je bilo najbolj všeč.“ Jerneja: „Všeč mi je bil akvarij.“ Maša: „Ko smo šli na vlakec pa ko smo bili kapitani na ladji pa v akvariju – ko smo videli jegulje pa morskega psa pa morskega biča, mi je bilo všeč. Ko smo žurali, mi je bilo najbolj všeč. Pa v kapelici.“ Domen: „Fino mi je bilo na ladji pa v akvariju pa na vlakcu pa ko smo gradili stolpe iz kamnov.“ Živa: «Všeč mi bilo, da smo se peljali z ladjo in ko smo videli morskega psa.» Martin: „Všeč mi je bilo na vlakcu, na ladji, v akvariju, v mivki, ko smo se igrali s kamni, žur in ko sem v morju videl ribe.“ Meni pa je bilo najbolj všeč to, da so bili otroci srečni, zadovoljni in zdravi, in pa pogled, ko so ob vrnitvi v Domžale stekli staršem v objem in jim pripovedovali o novih dogodivščinah. Učenci ljubezni smo, vsak dan.
Page 1 and 2: 1 DOMiNiKOV GLAS GLASILO VRTCA DOMI
Page 3 and 4: � s. Ivanka Tadina Uvodnik pišem
Page 5 and 6: PRAVIČNOST V LJUBEZNI � Marjana
Page 7 and 8: POSTNO PREDAVANJE NADŠKOFA MARJANA
Page 10 and 11: 10 TRŽNICA V VRTCU � vzgojitelji
Page 12 and 13: 12 � Urška Tikvič Pričakovala
Page 14 and 15: 14 ANGELČKI SO ŽE PRAVI CICIHRIBC
Page 16 and 17: 16 MIKLAVŽ NA OBISKU PRI ZVEZDICAH
Page 18 and 19: 18 DOMINIKOV NAHRBTNIK SKRIVA MARSI
Page 20 and 21: 20 LUČKE PO DRSANJU POČIVAJO LUČ
Page 22 and 23: 22 � vzgojiteljica Ana otroki sku
Page 24 and 25: 24 ZVONČKI V DNEH PRED VELIKO NOČ
Page 29 and 30: � Martina Logar Živa se je rodil
Page 31 and 32: 31 POGLED NA VRTEC Z RAZLIČNIH PLA
Page 33 and 34: se prijavljaš na prosta delovna me
Page 35 and 36: DOBRODOŠLI MED NAMI! Mirjam Banko,

Dominikov glas_Glasilo vrtca Dominik Savio_2012-06-04.indd

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?