Dominikov glas_Glasilo vrtca Dominik Savio_2012-06-04.indd
Dominikov glas_Glasilo vrtca Dominik Savio_2012-06-04.indd
Dominikov glas_Glasilo vrtca Dominik Savio_2012-06-04.indd
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
32<br />
� Eva Otrin, 8 let<br />
MOJI SPOMINI NA VRTEC<br />
V vrtcu me je imela vzgojiteljica Urša. Imela<br />
sem 3 najboljše prijateljice: Beti Saro, Lejo in<br />
Elo. Zelo rada sem hodila v vrtec. Kadar so bile<br />
vse skupine zunaj, sem se igrala s sestrico Nežo.<br />
OVIRE SO ZATO, DA JIH PREMAGAMO<br />
� Martina Perše<br />
Verjamem, da vas večina ne pozna Pierca<br />
Vincenta Eckharta. Gospod Eckhart je <strong>glas</strong>benik,<br />
tenorist pravzaprav, raziskuje <strong>glas</strong>ove na<br />
BrynMarwrkolidžu, redno nastopa z Main Line<br />
Opera Guild in je solist v cerkvenem zboru. Zakaj<br />
ga omenjam? Medtem ko sem tuhtala, kako<br />
napisati tale prispevek, sem naletela na njegovo<br />
razmišljanje o preprekah v življenju, ki se mi je<br />
zdelo odlično:<br />
»Ko sem bil še mlad skavt, smo se ob vstopu<br />
novih skavtov v skupino igrali tole igro. Prinesli<br />
in razpostavili smo stole ter naredili pot, polno<br />
preprek, ki jih je moral nov skavt obiti z zavezanimi<br />
očmi. Vodnik je dal novincu čas, da pot preuči,<br />
predenj se je slep podal čez prepreke. A takoj<br />
Najbolj sem si zapomnila, ko smo se na veliki četrtek<br />
spominjali Jezusove zadnje večerje in sem<br />
bila apostol. Še zdaj znam pesem, ki sem jo pela<br />
na odru evharističnega kongresa. Jeseni bo šel v<br />
šolo tudi moj bratec Martin. Tako bosta v vrtcu<br />
ostali samo še Neža in Ana.<br />
ko so bile njegove oči zavezane, smo ostali čisto<br />
potiho odstranili vse stole, da je bila pot prosta.<br />
Mislim, da je življenje podobno tej igri. Morda<br />
se ves čas trudimo izogibati preprekam, ki smo<br />
jih sami ustvarili in v resnici obstajajo le v naših<br />
mislih. Bojimo se prijaviti za službo, ki jo želimo,<br />
se učiti violine ali novega jezika, poklicati starega<br />
prijatelja, pisati izvoljenemu poslancu – karkoli<br />
bi res radi storili, pa ne zaradi svojih osebnih<br />
preprek. Ne izogibajte se stolom, dokler ne zadenete<br />
vanje. In če se to res zgodi, boste vsaj imeli<br />
kam sesti.«<br />
Pred tremi leti in pol sem se s Koroške preselila<br />
v Ljubljano. Naredila sem vse izpite na<br />
višji strokovni šoli, a me delo v ekonomiji niti<br />
malo ni zanimalo. Mislim, da se resno zaveš, da<br />
si storil napako pri izbiri študija šele takrat, ko