11.12.2012 Views

Dominikov glas_Glasilo vrtca Dominik Savio_2012-06-04.indd

Dominikov glas_Glasilo vrtca Dominik Savio_2012-06-04.indd

Dominikov glas_Glasilo vrtca Dominik Savio_2012-06-04.indd

SHOW MORE
SHOW LESS

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.

32<br />

� Eva Otrin, 8 let<br />

MOJI SPOMINI NA VRTEC<br />

V vrtcu me je imela vzgojiteljica Urša. Imela<br />

sem 3 najboljše prijateljice: Beti Saro, Lejo in<br />

Elo. Zelo rada sem hodila v vrtec. Kadar so bile<br />

vse skupine zunaj, sem se igrala s sestrico Nežo.<br />

OVIRE SO ZATO, DA JIH PREMAGAMO<br />

� Martina Perše<br />

Verjamem, da vas večina ne pozna Pierca<br />

Vincenta Eckharta. Gospod Eckhart je <strong>glas</strong>benik,<br />

tenorist pravzaprav, raziskuje <strong>glas</strong>ove na<br />

BrynMarwrkolidžu, redno nastopa z Main Line<br />

Opera Guild in je solist v cerkvenem zboru. Zakaj<br />

ga omenjam? Medtem ko sem tuhtala, kako<br />

napisati tale prispevek, sem naletela na njegovo<br />

razmišljanje o preprekah v življenju, ki se mi je<br />

zdelo odlično:<br />

»Ko sem bil še mlad skavt, smo se ob vstopu<br />

novih skavtov v skupino igrali tole igro. Prinesli<br />

in razpostavili smo stole ter naredili pot, polno<br />

preprek, ki jih je moral nov skavt obiti z zavezanimi<br />

očmi. Vodnik je dal novincu čas, da pot preuči,<br />

predenj se je slep podal čez prepreke. A takoj<br />

Najbolj sem si zapomnila, ko smo se na veliki četrtek<br />

spominjali Jezusove zadnje večerje in sem<br />

bila apostol. Še zdaj znam pesem, ki sem jo pela<br />

na odru evharističnega kongresa. Jeseni bo šel v<br />

šolo tudi moj bratec Martin. Tako bosta v vrtcu<br />

ostali samo še Neža in Ana.<br />

ko so bile njegove oči zavezane, smo ostali čisto<br />

potiho odstranili vse stole, da je bila pot prosta.<br />

Mislim, da je življenje podobno tej igri. Morda<br />

se ves čas trudimo izogibati preprekam, ki smo<br />

jih sami ustvarili in v resnici obstajajo le v naših<br />

mislih. Bojimo se prijaviti za službo, ki jo želimo,<br />

se učiti violine ali novega jezika, poklicati starega<br />

prijatelja, pisati izvoljenemu poslancu – karkoli<br />

bi res radi storili, pa ne zaradi svojih osebnih<br />

preprek. Ne izogibajte se stolom, dokler ne zadenete<br />

vanje. In če se to res zgodi, boste vsaj imeli<br />

kam sesti.«<br />

Pred tremi leti in pol sem se s Koroške preselila<br />

v Ljubljano. Naredila sem vse izpite na<br />

višji strokovni šoli, a me delo v ekonomiji niti<br />

malo ni zanimalo. Mislim, da se resno zaveš, da<br />

si storil napako pri izbiri študija šele takrat, ko

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!