Raziskovalni reflektor 2019

Raziskovalni reflektor ∙ 2019 | 1

Vsebina 

Raziskovanje se splača................................................................. 3 

ZOTK-ino tekmovanje mladih raziskovalcev. ........................................... 4 

Je dehidracija res le občutek žeje?. .................................................... 6 

S 3D-tiskalnikom do CNC-stroja ..................................................... 8 

Ali pohištvo na GFML omogoča optimalno držo dijakov?. .............................. 10 

Opazovanje zvezdnega neba je vedno znova pustolovščina . ............................. 12 

Simulacija fizikalnega sveta ......................................................... 14 

Biofilmi – slabo poznana nevarnost – in njihovo preprečevanje .......................... 16 

PoliHIPE materiali in imobilizacija encima. ........................................... 18 

Timijan in rožmarin v boju proti plesnim in bakterijam. ................................ 20 

Odstranjevanje Cu 2 + iz odpadnih voda z magnetnimi nanodelci. ........................ 22 

Kako v telo vnesti zdravilne učinkovine, ki se sicer v prebavilih ne raztapljajo?. ............ 24 

Izdelava večnamenskega ultrazvočnega senzorja na platformi Arduino ................... 26 

Razširjenost metljaja v Prlekiji....................................................... 27 

Domače proti skladiščnemu. ........................................................ 28 

Sveža ali konzervirana paprika?...................................................... 30 

Možnost pojava metabolnega sindroma pri sedemnajstletnikih 

na Gimnaziji Franca Miklošiča Ljutomer. ............................................. 32 

Ali prekmurski sladki pelin vsebuje artemisinin?. ...................................... 34 

Bakterije na kuhinjskih rezalnih deskah. .............................................. 36 

(Ne)naravno na krožniku. .......................................................... 37 

Ali konoplja pomaga pri lajšanju avtoimunskih bolezni? ................................ 38 

Z znanjem do hitrejše kalitve in izobilja jabolk. ........................................ 40 

Ali solimo hrano z mikroplastiko? ................................................... 42 

»Slatina?« Ne v gospodinjstvu, temveč na vrtu?. ....................................... 44 

Naši skrivnostni živalski sosedje. .................................................... 46 

Bober spet v akciji. ................................................................ 48 

Prostovoljstvo – se splača?. ......................................................... 50 

Župan naj bo!. .................................................................... 52 

Ali veš, katera republika je omogočila, da Prekmurci danes živijo v Republiki Sloveniji? . ..... 54 

Ali je bila tema o Prekmurcih leta 1919 res aktualna?. .................................. 56 

POPRI – tekmovanje za najboljšo podjetniško idejo med mladimi ....................... 58 

BLUBNIK. ....................................................................... 60 

PRAVI POKLIC ZA RAZVOJ REGIJE – RIGHT PROFESSION II........................ 62 

Kako potrošniku približati ekološko zelenjavo? ........................................ 64 

Mednarodna konferenca mladih raziskovalcev – ICYS 2019 ............................. 66 

RAZISKOVALNI REFLEKTOR 

Povzetki in ugotovitve raziskovalnih nalog na GFML, junij 2019 

Uredniški odbor: Mateja Godec, Katja Peršak Hajdinjak, Ludvik Rogan 

Lektoriranje: Katja Peršak Hajdinjak 

Fotografije: Avtorji prispevkov in arhiv GFML 

Fotografija na naslovnici: Ludvik Rogan 

Tisk in priprava: Birografika BORI d.o.o. 

Založila: Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer, zanjo Zvonko Kustec, ravnatelj 

Naklada: 500 izvodov 

ISSN 2536-2909

Raziskovanje se splača 

Pred vami je že tretja izdaja Raziskovalnega 

reflektorja. Urednica me je prosila, naj napišem 

uvodnik, in po premisleku sem se odločila, da 

tokrat ne bom pisala statistike števila nalog in 

osvojenih priznanj, saj je le-ta zelo podobna lanski 

in jo lahko razberete iz podatkov o dosežkih pri 

posameznih člankih, ampak vam bom zaupala 

svojo izkušnjo. 

Z mentorstvom dijakom pri raziskovalnih nalogah 

sem se prvič srečala pred nekaj več kot 20 leti, 

na začetku svoje učiteljske kariere. Takrat sta me 

dve dijakinji prosili, da bi bila njuna mentorica 

pri raziskovalni nalogi. V meni se je porajalo 

veliko negotovosti. Kako? Kakšna naj bo raven 

zahtevnosti? V kakšnem obsegu? … Najraje bi 

rekla ne, pa vendar sta me dijakinji prepričali in 

nastala je prva raziskovalna naloga, ki je bila takrat 

uspešna tudi na tekmovanju raziskovalnih nalog 

(sistem tekmovanja je bil v tistem času nekoliko 

drugačen). 

Ena od teh dveh dijakinj je za svojo življenjsko 

pot izbrala raziskovanje in je danes doktorica 

medicinskih znanosti. Ko sem jo nedavno srečala, 

sem jo prosila za mnenje o pomenu raziskovanja v 

srednji šoli: 

»Veseli me, da se ukvarjaš z ‚mentoriranjem‘ 

srednješolskih raziskovalnih nalog, kar je 

po mojem mnenju in iz moje lastne izkušnje 

ključno za kasnejšo odločitev za izvajanje 

raziskovalnega dela. Tako lahko že v srednji šoli 

trčiš ob raziskovalni način razmišljanja, se vsaj 

okvirno spoznaš z načini/metodami/pristopi 

izvajanja raziskav in osnovami znanstvenega 

publiciranja. Vse to kasneje še kako pride 

prav; občutek, da se vsaj približno ‚orientiraš‘ 

v raziskovalnem prostoru, je na fakulteti dota 

neprecenljive vrednosti.« 

Doc. dr. Jerneja Farkaš - Lainščak, dr. med., spec. 

javnega zdravja,Vodja raziskovalne dejavnosti 

v Splošni bolnišnici Murska Sobota 

Tako sem torej z mentorstvom začela in nato tudi 

nadaljevala. V teh letih je nastalo kar nekaj bolj 

in manj uspešnih nalog. Ne glede na rezultat na 

tekmovanju menim, da se dijaki skozi raziskovanje 

resnično veliko naučijo, dobijo nove izkušnje 

in zato se raziskovanja splača lotiti. Ponosna sem 

na vsakega, ki gre skozi ta proces, in ni jih malo, 

ki so v življenju končali kot poklicni raziskovalci. 

Z mnogimi med njimi danes sodelujemo, postali 

so moji somentorji pri raziskovalnih nalogah naših 

dijakov. Ena takšnih je tudi lanskoletna Pomurka 

leta, dobitnica Lorealove nagrade za ženske v znanosti 

2018 in dobitnica velike Krkine nagrade za 

leto 2018, dr. Gabrijela Horvat, ki je nedolgo tega 

zapisala: 

Iz zbornika Krkinih nagrad: 

»/…/ zelo pomembno vlogo na njeni 

profesionalni poti je imela profesorica kemije 

na Gimnaziji Franca Miklošiča Ljutomer.« 

»SPOROČILO RAZISKOVALCEM 

Nikoli ne obupajte, pa naj se zdi še tako 

nesmiselno. Če vas raziskovanje resnično 

osrečuje, je vredno in se na koncu splača. 

Zato preizkušajte nove stvari, iščite nove poti, 

svoje znanje in moč pa vedno usmerite v iskanje 

pravega odgovora. Bodite edinstveni.« 

Dr. Gabrijela Horvat, mlada raziskovalka 

na FKKT v Mariboru 

Z dijaki se vedno znova učim tudi sama. Tudi zame 

je po 20 letih to vedno znova nova izkušnja in 

pridobivanje novega znanja. In to je tisto, kar šteje, 

zato hvala vsem, s katerimi smo se skupaj učili, in 

pogumno na pot tistim, ki se boste raziskovanja 

šele lotili. 

Mateja Godec, prof. 


ZOTK-ino 

tekmovanje 

mladih 

raziskovalcev 

Srečanje mladih raziskovalcev organizira Zveza za tehnično 

kulturo Slovenije z namenom spodbujati zgodnje uvajanje 

mladih v znanost, popularizirati znanost in tehniko, odkrivati 

mlade talente in jih spodbujati k poglabljanju znanja, 

ustvarjalnosti, kreativnosti ter raziskovalni dejavnosti. 

Tekmovanje poteka na dveh nivojih. Učenci in dijaki svoje 

raziskovalne naloge najprej predstavijo na regijskem srečanju. 

Naloge so razdeljene v 19 različnih področij in komisija, ki je 

sestavljena iz strokovnjakov posameznega področja, izbere 

na vsakem področju najboljšo osnovnošolsko in najboljšo 

srednješolsko nalogo, ki se uvrsti na državno tekmovanje. 

Letošnje šolsko leto se je regijskega srečanja udeležilo tudi 

47 naših dijakov, ki so zagovarjali 29 raziskovalnih nalog na 

15 različnih področjih. Mladi raziskovalci z GFML so se odrezali 

odlično, saj so osvojili 15 zlatih, 10 srebrnih in 4 bronasta 

priznanja, kar 19 nalog pa se je uvrstilo v prvi krog državnega 

tekmovanja, ki je potekalo v začetku meseca maja. 

Državno tekmovanje poteka v dveh krogih. V prvem krogu 

recenzenti izberejo šest najboljših nalog s posameznega 

področja, ostale naloge prejmejo bronasta priznanja. Avtorje 

najboljših šestih nalog povabijo na javno predstavitev, na kateri 

izberejo dve nalogi, ki prejmeta zlato priznanje, ostale štiri naloge 

prejmejo srebrno priznanje. 

V letošnjem šolskem letu se je na državno tekmovanje uvrstilo 

506 nalog, ki so jih izdelali osnovnošolci in srednješolci po vsej 

Sloveniji. Med njimi je bilo 19 nalog, ki so nastale na GFML. 

V drugi krog državnega tekmovanja se je uvrstilo 241 nalog, med 

njimi 10 naših, ki so osvojili 5 zlatih, 5 srebrnih in 9 bronastih 

državnih priznanj.

APLIKATIVNI INOVACIJSKI PREDLOGI IN PROJEKTI 

Je dehidracija res le 

občutek žeje? 

(De)hidracija 

Imate velikokrat glavobole? Ste pogosto izčrpani? Ste kdaj pomislili, da je za 

to krivo nezadostno pitje vode? V moji raziskavi se je pokazalo, da je kar 75 

odstotkov populacije kronično dehidrirane in da se mnogi tega ne zavedajo. 

Čeprav raziskava pravi, da 82 odstotkov anketirancev pozna posledice 

dehidracije, ljudje še vedno ne pijejo dovolj. Zato me je zanimalo, kako bi 

potrošnika pripravil do pravilne hidracije. 

Avtor: Timotej Pukšič, 2. b 

Mentorja: Mateja Godec, prof., mag. Nina Žuman, prof., Damjan Erhatič, prof. 

BRONASTO PRIZNANJE 

ZLATO DR 

AVNO PRIZNANJE 

Dehidracija, naš sovražnik 

Žeja je le eden izmed simptomov dehidracije, nevarna 

je predvsem kronična dehidracija, torej dolgotrajno 

stanje pomanjkanje tekočine v telesu. Dehidracijo 

zaznamujejo žeja, glavoboli, slabost, motnje 

koncentracije, zmanjšane fizične in umske sposobnosti, 

suha koža in še bi lahko naštevali. Resnejši 

znaki so lahko hiter pulz in hitro plitko dihanje. 

Dehidrirano telo bi najlažje primerjali s suho prstjo 

v vročem poletju. Zaradi pomanjkanja padavin se 

prst izsuši in razpoka, podobno se lahko zgodi 

tudi z nami. Prav tako si velikokrat ljudje napačno 

razlagajo, zakaj pride do vrtoglavice, glavobola, 

motenj koncentracije, utrujenosti. Zelo pogosto je 

težava v premali količini popite vode. Dehidracija 

je nevarna predvsem za možgane, ki so večinsko 

sestavljeni iz vode. Proces zaščite pred dehidracijo 

in pregrevanjem sproži histamin. Delovanje letega 

povzroča bolečine, ki so prepoznavne kot 

glavobol ali migrena. Tako lahko glavobole v neki 

meri preprečimo z rednim hidriranjem. Vsak 

posameznik lahko preprosto ugotovi, če pije dovolj 

vode, po barvi urina. Če je urin svetlo rumen, 

pomeni, da je telo zdravo in pravilno hidrirano, 

temno rumen ali rjav urin z močnim vonjem pa 

pomeni, da ne pijete dovolj vode. 

6 | Raziskovalni reflektor ∙ 2019

Besedne zveze »premalo piješ, več moraš piti, dehidriran 

si« slišimo velikokrat, vendar se pojavi 

vprašanje, ali se nas dotaknejo. Napačno je tudi 

razmišljanje, da je dovolj, če pijemo zgolj takrat, ko 

smo žejni. 

Zakaj zgolj poznavanje 

posledic dehidracije ni 

dovolj? 

82 % anketiranih je ozaveščenih 

o posledicah dehidracije, 

vendar jih kar 85 % spije dnevno 

manj kot 2 litra vode, kar je 

občutno premalo. Kar 60 % anketiranih 

meni, da dnevno ne spijejo dovolj vode. 

Ko potegnemo vzporednice ugotovimo, da kljub 

poznavanju posledic ne spijemo dovolj. Zato se mi 

je porodilo vprašanje, kaj je vmesni člen, ki bo potrošnika 

od poznavanja posledic pripeljal k pravilni 

hidraciji. Ta vmesni člen je pametni podstavek 

Hydrostand. 

Pametne steklenice in opozorilniki pravi 

trend, kaj pa učinkovitost? 

Večina trenutnih konkurenčnih produktov deluje 

na časovne intervale in pri uporabniku še vedno 

ostaja odprto vprašanje o potrebni in dejanjski 

količini popite vode. Hydrostand je individualno 

prilagojen uporabniku, ker točno ve, koliko mora 

le-ta spiti. Pravtako je veliko cenejši, ker stane 15 €. 

Na prvi pogled le podstavek, ki je 

veliko več kot to 

HYDROSTAND 

je pametni podstavek, ki meri količino popite vode. 

Preko bluetooth povezave je povezan z mobilnim 

telefon, ki količino popite vode zabeleži in ob morebitnem 

neuživanju tekočine opozori uporabnika, 

da se mora hidrirati. Na telefon je potrebno naložiti 

aplikacijo, ki beleži količino popite tekočine, prav 

tako ob hujši dehidraciji aplikacija uporabnika poduči 

o možnih posledicah dehidracije. 

Potrebno količino popite vode aplikacija izračuna 

glede na starost, spol, težo, višino, telesno aktivnost, 

količino potenja, povprečno zunanjo temperaturo 

oziroma letni čas. Ob potrebi dodatnih 

opozoril bi vnesli intenzivnost in trajanje telesne 

aktivnosti ter tako dobili opozorila pogosteje. Zelo 

pomembno je namreč, da se hidriramo pred vadbo, 

med njo in po njej. 

Pametni podstavek s pomočjo senzorja tehta vodo 

in tako beleži, koliko vode spiješ. Količino popite 

vode aplikacija izračuna z razliko mase, ker pred 

pitjem in po njem na podstavek postavimo steklenico 

oziroma kozarec z vodo. 

Hidracija, hidracija, hydrostand 

Hydrostand omogoča uporabnikom izboljšanje 

kvalitete življenja, saj hitrost vsakdana vodi v pomanjkljivo 

pitje primernih tekočin, kar ima lahko 

resne posledice na mnogih področjih. Cenovna 

dostopnost in preprosta ter uporabniku osebno 

prilagojena uporaba odkrivata nove možnosti in 

preprečujeta dehidracijo, kar vodi do 

uspešnega, zdravega in zadovoljnega 

posameznika. 


APLIKATIVNI INOVACIJSKI PREDLOGI IN PROJEKTI 

S 3D-tiskalnikom do 

CNC-stroja 

Predstavitev in izdelava CNC-stroja 

Pri pouku informatike smo se odločili, da bomo izdelali CNC-stroj za šolsko 

uporabo. Cilj je bil sestaviti nizkocenovni stroj, ki bo predstavljal veliko 

možnosti prilagoditve v prihodnosti. Vendar projekt ni tekel brez nevšečnosti ... 

Avtorja: Grega Ropoša, 3. c, Žan Celcar, 3. b 

Mentor: Damjan Erhatič, prof. 

SREBRNO REGIJSKO 

BRONASTO DR 


PRIZNANJE 

Kaj je CNC-naprava? 

Hiter tehnološki razvoj v zadnjih letih zahteva 

hitrejšo, kakovostno in poceni izdelavo izdelkov. 

Današnja proizvodnja zahteva različne stroje tako 

enonamenske kot tudi večnamenske za obdelavo 

izdelkov in njihovo izdelavo. Zato se v zadnjih 

letih največkrat uveljavljajo tako imenovani CNC 

(NC)-stroji, pri čemer CNC pomeni Computer 

Numerically Controlled (računalniško numerično 

krmiljenje/nadzorovanje). Iz tega se lahko sklepa, 

da so ti stroji sestavljeni iz dveh delov: stroja, kjer 

se izdelki obdelujejo, in krmilnika, ki to obdelavo 

nadzoruje. Vsi ti stroji so opremljeni s programsko 

opremo, ki jo je treba nenehno dopolnjevati in 

nadgrajevati. 

Namen raziskovalne naloge je bil sestaviti Mostly 

Printed CNC-stroj (MPCNC) od V1 Engineering, 

ga posneti pri delu in o njem izvedeti čim več podatkov: 

kakšna je funkcija koordinatnega sistema, 

pri katerem se uporabljajo x, y, z osi, zbrati podatke 

o uporabljenem orodju, kakšna je zgradba programskega 

stavka, katere programske funkcije se 

uporabljajo pri CNC-strojih, kako se menjujejo 

orodja, kako poteka delo s programi in podprogrami, 

kako deluje obdelava s pomočjo ciklov (vrtanje, 

rezanje); CNC-frezanje. 

Delo z MPCNC 

Zamisel za projekt je nastala pri pouku informatike, 

kjer smo se odločili, da bomo področje podrobneje 

raziskali. Projekt smo razdelili na teoretični 

in praktični del. V teoretičnem delu smo se osredotočili 

na razvoj CNC-strojev, na ozadje strojno-programske 

opreme, ki smo jo uporabljali, na 

delovanje servomotorjev in koračnih motorjev, na 

različne vrste CNC-strojev, na funkcije koordinatnega 

sistema, ki velja kot osnova vsega v obravnavani 

napravi, na nastanek CNC-programa in programskega 

stavka, na programiranje CNC-strojev 

ter na uporabo različnih orodij. Pri praktičnem 

delu smo se posvetili poteku nastajanja naše naprave 

in težavam, s katerimi smo se soočali tekom 

sestavljanja in uporabe. 

Prve CNC-naprave so se razvile v 18. stoletju, ko se 

je pojavila avtomatizacija strojev. Takratne naprave 

so se bistveno razlikovale od današnjih, saj še ni 

bilo tako razvite programske opreme, kakršna je 

danes. Prvi je takšno napravo razvil John Parsons, 

ki je z njeno pomočjo rezal rezila za helikopterje. 

Naše delo 

Naša CNC-naprava uporablja matično ploščo 

Arduino Nano+CNC Shield. Pri uporabi le-te 

smo naleteli na prvi problem. MPCNC se namreč 

pri premikanju po Z-osi ni ustavil, ampak se 

je zataknil. Po nekajurnem iskanju rešitve po 


forumih, smo morali na matično ploščo ponovno 

namestiti celotno Marlin strojno-programsko 

opremo. Na plošči je bilo potrebno še kalibrirati 

krmilne ploščice za koračne motorje. Uporabili 

smo multimeter, s katerim se na tisočinko natančno 

določi napetost za posamezni koračni motor preko 

potenciometra. Vrednost toka je bila med 610 in 

620 mA. 

Koordinatni sistem pri CNC-napravah določa, v 

katero smer se bo obdelovalno orodje premikalo. 

Pri teh napravah uporabljamo ravninski desnoročni 

koordinatni sistem, ki je določen z dvema 

osema (X, Y). Os Z vedno kaže v smeri glavnega 

vretena in predstavlja glavno gibanje orodja. Za 

pogon po oseh smo uporabili koračne motorje 

NEMA 17. Pri našem MPCNC premikanje po 

X-osi poganjata dvokoračna motorja, isto velja 

za Y-os. Za Z-os smo uporabili le en motor, saj je 

gibanje počasnejše. 

Največ časa je trajalo tridimenzionalno tiskanje 

vseh delov, ki je trajalo 115 ur. Skupna teža vseh 

delov pa je bila 1,8 kg. Ko smo dele sestavili, smo 

jih povezali v celoto z železnimi cevmi, po katerih 

se stroj premika, in navojno palico skozi nosilec 

orodja. Dimenzije rezkanja našega stroja so 50 

x 66 cm, stroj z rezkalnikom pa je v celoti stal 

približno 400 €. 

Stroj smo preizkusili z rezkanjem logotipa naše 

šole v lepljeno ploščo. Model smo pripravili v 

programu EstlCam, ki smo ga potem prenesli v 

krmilni program Repetier-Host, kjer se nam je 

izrisala pot rezkanja. Nato nam je preostalo le še, 

da smo pritisnili »PRINT«. Med rezkanjem smo 

opazili, da se koračni motor za Z-os po polurni 

uporabi zelo segreje in začne taliti plastiko. Težavo 

smo rešili tako, da smo med motor in plastiko 

vstavili aluminijasto ploščo, ki je dober toplotni 

prevodnik. 

Pri projektu smo se 

naučili projektnega in 

skupinskega dela. 

S končnim produktom smo 

zelo zadovoljni, saj smo 

ustvarili prilagodljiv in 

cenovno zelo ugoden 

CNC-stroj. 


ARHITEKTURA 

Ali pohištvo na GFML 

omogoča optimalno 

držo dijakov? 

Prilagajanje šolskega pohištva antropometričnim 

značilnostim dijakov Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer 

Bolečine v hrbtu so zelo razširjen problem, s katerim se začnejo ljudje srečevati 

pri vse nižji starosti. Med vzroki za ta zdravstveni problem igra pomembno 

vlogo tudi pohištvo, ki ga uporabljamo, zato smo se odločili raziskati ustreznost 

šolskega pohištva GFML. 

Avtorji: Nicole Ravš, 3. b, Žan Štuhec, Domen Rotar, 3. d 

Mentorice: dr. Marija Meznarič, prof., asist. dr. Anja Jutraž in 

doc. dr. Andreja Kukec, Nacionalni inštitut za javno zdravje 

SREBRNO DR 

BRONASTO REGIJSKO PRIZNANJE 


Zakaj je dobro zasnovano pohištvo 

pomembno? 

Ergonomija je veda, ki raziskuje odnose med človekom 

in njegovo materialno okolico, da bi mu 

lahko to čim bolj prilagodili. Vlogo ima tudi pri 

oblikovanju pohištva. Bolj ergonomsko zasnovano 

je pohištvo, manjša je psihofiziološka obremenjenost 

uporabnika, dolgoročno pa so tudi manjše 

možnosti za nastanek deformacij hrbtenice in drugih 

težav z mišično-kostnim sistemom. 

Meritve in zbiranje podatkov 

Da bi prišli do ugotovitev o primernosti šolskega 

pohištva naše šole, smo zbrali antropometrične 

meritve dijakov in mere pohištva ter podatke primerjali. 

Za določitev ustreznosti smo uporabili teoretične 

formule. Meritve smo opravili pri sto dijakih 

iz različnih letnikov, ki so obiskovali različne 

programe šolanja. Pri vsakem smo opravili sedem 

meritev, od tega jih je, z izjemo telesne višine, šest 

prikazanih na spodnji sliki. 


Ugotovitve – rešitve 

Velikostni razred trenutnih stolov v učilnicah 

GFML ustreza dobri petini testiranih dijakov, velikostni 

razred miz pa približno četrtini testiranih. 

Če bi namesto tega uporabljali velikostni razred 

pohištva 5, bi se ustreznost pohištva bistveno povečala, 

pri stolih za kar 36 %. Izmed zbranih mer 

je pri primernosti najbolj odstopala višina sedišča, 

ki je bila za kar 67 % dijakov previsoka. 

Ustrezni velikostni razred stolov 

Da bi bilo pohištvo primernejše 

za dijake, bi se v šolskih prostorih 

trenutno pohištvo lahko nadomestilo 

s stoli z nastavljivo višino in globino 

sedišča ter višino naslonjala in 

mizami s prilagodljivo višino namizne 

deske. Ker je sedišče pogosto prenizko, 

bi se lahko uporabile tudi podlage za 

noge in sedežne blazine v obratnem 

primeru. 

Ustrezni velikostni razred stolov 

TIP - 6 

23% 

TIP TIP -- 66 

23% 

TIP - 4 

17% 

TIP TIP -- 44 

17% 

TIP - 5 

59% 

TIP TIP -- 55 

59% 

Ustrezni velikostni 

Ustrezni velikostni razred 

razred miz 

miz 

TIP - TIP TIP 6 -- 66 

26% 26% 

TIP TIP 

- - 4 

33% 

TIP TIP -- 55 

40% 

TIP - 5 

40% 


ASTRONOMIJA IN FIZIKA 

Opazovanje zvezdnega neba 

je vedno znova pustolovščina 

Resonanca Jupitrovih lun 

Avtorja: Jurij Šumak, 3. c, Leon Jerebic, 3. d 

Mentorji: dr. Simon Ülen, prof., mag. Rok Vogrinčič in Darko Kolar 


SREBRNO DR 


Zgodovina raziskovanja Jupitrovih lun 

Pri raziskovanju smo se osredotočili na Jupitrove 

lune, predvsem na Io. Prva oseba, ki je proučevala 

ta nebesna telesa, je bil Gan De, ki jih je opazoval 

s prostim očesom. Galileu Galileiu pa pripisujemo 

prvo odkritje Jupitrovih lun, saj so njegovi dokazi o 

lunah bolj tehtni. V praktičnem delu bomo najprej 

na kratko predstavili postopek snemanja lun in sam 

nastanek fotografij kot tudi računanje določenih 

lastnosti zaželenega objekta na fotografiji. 

Opazovanje in fotografiranje lun 

Posnetki so bili narejeni v enournem intervalu od 

21.30 do 4.30 oziroma 3.30 (Jupitrov čas zahajanja 

se spreminja skozi leto) od 4. do 20. junija 2018. 

Nato smo s slik v programu SAOImageDS9 izpisali 

koordinate objektov na posamezni sliki v wordov 

dokument. Posamezne lune smo poskušali identificirati 

preko njihovih period. Pri sledenju skozi eno 

noč ni bilo težav, pri prehodu na naslednji dan pa 

Jupiter s svojimi največjimi lunami, poslikanimi 

z našim teleskopom 

smo najbolj oddaljeni luni z največjima periodama 

identificirali, kar iz pozicije glede na prejšnji dan, 

notranji luni pa na podlagi hitrosti premikanja glede 

na Jupiter. Ko smo izpisali vse koordinate, smo 

jih prepisali v excelov dokument, s pomočjo katerega 

smo takoj dobili izračune oddaljenosti lun od 

Jupitra (to dobimo z razliko med koordinato posamezne 

lune in koordinato Jupitra). 

Slika 13 Primer izpisa koordinat s slike 

Ko smo izpisali vse koordinate, smo jih prepisali v Excelov dokument, s pom 

dobili izračune oddaljenosti lun od Jupitra (to dobimo z razliko med koordi 

koordinato Jupitra). 

Primer pridobitve koordinat in vstavljanje teh v excelov dokument 

Slika 14 Excelov dokument s koordinatami 

Slika 13 Primer izpisa koordinat s slike 

Potem smo vse te podatke skupaj z časom posnetkov vstavili v program Lo 

Ko smo izpisali vse koordinate, smo jih prepisali v Excelov dokument, s pomočjo katerega smo takoj 

izrisal grafe za posamezno luno. 

dobili 12 | izračune Raziskovalni oddaljenosti reflektor lun ∙ 2019 od Jupitra (to dobimo z razliko med koordinato posamezne lune in 

koordinato Jupitra).

Slika 15 Grafi Jupitrovih satelitov 

Na levi strani grafov Jupitrovih satelitov imamo Ugotovitve 

podatke 

Na levi strani 

oddaljenosti 

Slike 15 

lun 

imamo 

od Jupitra 

podatke 

in čas, 

oddaljenosti 

podan 

lun od Jupitra in čas podan v urah. Na grafih so 

v prikazane urah. Na oddaljenosti grafih so prikazane lun od središča oddaljenosti Jupitrove lun ploskvice S pomočjo v odvisnosti enačbe od za nihajni časa (podatki čas lahko so izračunamo prikazani z 

od barvnimi središča pikami). Jupitrove Na izrisane ploskvice podatke v odvisnosti smo za od tem prilagodili 

obhodno 

sinusno 

periodo 

funkcijo, 

posamezne 

saj gre 

lune, 

za 

enačba: 

periodično 

časa nihanje. (podatki Ker pa so gre prikazani projekcijo z barvnimi kroženja, pikami). lahko Na predpostavimo, 2π 

izrisane podatke smo za tem prilagodili sinusno t0 = 

da čas med dvema vrhovoma 

ω , vrednost kotne hitrosti pa je enaka kot 

ustreza eni periodi posamezne lune. 

funkcijo, saj gre za periodično nihanje. Ker pa razteg posamezne funkcije, to je razvidno iz 

gre za projekcijo kroženja, lahko predpostavimo, enačbe: y = A * sin (ω * t + φ) + C 

da čas med dvema vrhovoma ustreza eni periodi 

posamezne lune. 

ω (1/h) Δω (1/h) t0 (h) Δt0 (h) 

Io 0,1481 2,492*10ˆ-5 42,425 7,138*10ˆ-3 

Evropa 0,07381 1,068*10ˆ-5 85,126 0,0123 

Ganimed 0,03668 6,636*10ˆ-6 171,297 0,310 

Kalisto 0,01578 5,075*10ˆ-6 398,174 0,128 

Resonanca pri Jupitrovih lunah je podobna 

kot resonance pri frekvencah. Pri obeh pride 

do ojačitev ali pa oslabitev, vendar je pri lunah 

posledica teh dveh sprememba orbite zaradi večje/ 

manjše sile, ki deluje na luno, poleg gravitacij 

ostalih nebesnih teles. Za orbite lun lahko rečemo, 

da so v resonanci, če so njihove periode v razmerjih 

½, 1/3, 2/3, ¾ … Posledično lahko pride do velikih 

sprememb v orbiti ali celo premika telesa v novo 

orbito. Če periode vseh lun delimo s periodo lune 

Io, dobimo razmerja: 

Io/Io Evropa/Io Ganimed/Io Kalisto/Io 

1 2,01 4,04 9,38 

Na podlagi teh izračunov lahko 

sklepamo, da so Jupitrove lune res 

v resonanci in da je resonanca prvih 

treh lun bistveno močnejša. 

Slika 16 Graf odmika Io v odvisnosti od časa 


RAČUNALNIŠTVO 

Simulacija fizikalnega sveta 

Simulacija fizikalnih zakonov v računalniškem okolju 

Ste se že kdaj vprašali, kako delujejo fizikalni zakoni v video igrah? 

Odgovore na to vprašanje smo iskali v naši raziskovalni nalogi. 

V računalniškem okolju namreč lahko dokažemo obstoj nekaterih fizikalnih 

zakonov, ki ves čas delujejo na nas. 

Avtor: Matija Šinko, 3. b 

Mentor: Damjan Erhatič, prof. 


BRONASTO DR 


Kako natančno lahko simuliramo naš svet? 

Začetna hipoteza naše raziskovalne naloge je bila, 

ali lahko z dobrim srednješolskim znanjem fizikalnih 

zakonov in dobrim znanjem programiranja 

fizikalne zakone uprizorimo v računalniškem 

okolju oz. simulaciji. Teoretično, če so naši fizikalni 

zakoni res pravilni, za kar predvidevamo, da so, 

in če bi s programiranjem zapisali te zakone natančno 

tako, kot jih poznamo v realnem svetu, bi 

se ti morali obnašati enako oz. bi dobili iste razultate 

kot v realnem svetu. 

Orodja in računalniška podlaga 

Uporabili smo znanje programiranja v programskem 

jeziku c#, s katerim smo računalniku povedali, 

kje in kako se naj nahajajo predmeti znotraj 

našega simulacijskega okolja ali sveta. Grafično 

podobo predmeta na ekranu nam je sproti računalo 

orodje za izdelavo simulacij, računalniških iger 

in drugih računalniških opravil, Unity 3D. 

Priprava in potek dela 

Najprej smo obnovili znanje fizikalnih zakonov, ki 

smo jih do sedaj spoznali v času šolanja. Nato smo 

začeli razmišljati o programiranju teh zakonov za 

našo simulacijo. Izbrali smo štiri glavne zakone, ki 

smo jih želeli uprizoriti oz. simulirati, in sicer: zakone 

o hitrosti in premikanju, pospešku, gravitaciji 

in gibalni količini. Tu smo naleteli na našo prvo 

oviro. Dodatno smo morali postaviti zakon za trk 

oz. zaznavo dotika. Za možno zaznavo s strani našega 

računalnika, kdaj in kje se bosta dva predmeta 

v našem svetu dotaknila, smo morali napisati matematični 

algoritem, kar nam je povzročalo več težav, 

kot smo pričakovali. Vse zakone smo s pomočjo 

programskega jezika c# vpisali v našo simulacijo. 


Ko nam je uspelo simulirati določeni zakon, smo 

ga preizkusili z uporabo naloge iz e-učbenika. Npr. 

ko smo uspeli simulirati zakon o hitrosti, smo v 

e-učbeniku poiskali nalogo s hitrostjo in pogledali, 

ali se rezultati ujemajo z rezultati naše simulacije. 

Tako smo lahko bili prepričani, da naš simulirani 

zakon popolnoma deluje. 

Med raziskovanjem smo opazili nekatere zakone, 

ki jih nismo v naši programski kodi nikjer 

zapisali. To je bil najbolj zanimiv del naloge. V 

programiranju naše simulacije zakon o potencialni 

in kinetični energiji ni bil nikjer omenjen, je pa 

veljal in bil prisoten pri vseh predmetih v naši 

simulaciji. Ta se je pojavil, ker smo zapisali zakone 

za vse komponente v enačbi za potencialno in 

kinetično energijo, in tako smo posledično dobili 

ta dva zakona. 

Ugotovitve 

Po vseh preizkušenih zakonih in ko je bila simulacija 

v stanju, s katerim smo bili zadovoljni, smo 

ugotovili, da smo se dokaj približali realnemu svetu. 

Vsi zakoni, ki smo si jih zadali na začetku, so 

delovali uspešno in se med seboj povezovali. Ob 

raziskovanju smo se veliko naučili o našem svetu. 

Za zapisovanje nekaterih zakonov smo morali 

uporabiti drugačen pristop. Zaradi tega imamo sedaj 

širšo predstavo o delovanju zakonov v našem 

svetu in o njihovi povezanosti. 

Zakona o energijah sta se v simulaciji 

pojavila, ne da bi ju kjerkoli zapisali. 

To nam pove veliko o tem, kako naš 

svet deluje in da je velika verjetnost, 

da obstaja še veliko zakonov, ki samo 

čakajo, da jih nekdo odkrije. 


KEMIJA ALI KEMIJSKA TEHNOLOGIJA 

Biofilmi – slabo poznana 

nevarnost – in njihovo 

preprečevanje 

Priprava in površinska funkcionalizacija silikonskih filmov 

s hitozanom 

Biofilmi so velika nevarnost za naše zdravje. So skupek mikroorganizmov, 

pogosto več različnih vrst bakterij, ki so pritrjeni na podlagi in zaradi 

počasnega razvoja (veliko mutacij) razvijejo odpornost na antibiotike. 

Veliko težavo predstavljajo biofilmi, razviti na katetrih oziroma podobnih 

medicinskih vsadkih, saj povzročijo okužbo, ki jo pogosto lahko pozdravijo le 

tako, da vsadek odstranijo, s tem pa pacienta še dodatno obremenijo. 

SREBRNO DR 


Avtorja: Niko Farič in Blaž Gubič iz 4. c 

Mentorja: Mateja Godec, prof., in Urban Ajdnik, Fakulteta za strojništvo Maribor 

Kako preprečiti nastanek biofilma? 

Z aktivacijo silikonske filme spremenimo iz hidrofobnih 

v hidrofilne. Hidrofobnost pomeni, da površina 

odbija vodo, hidrofilnost pa, da jo privlači. 

Hidrofilnost smo želeli doseči, ker se na hidrofilni 

površini ustvari tanka plast vode, ki bakterijam 

preprečuje, da bi se naselile nanjo, s tem pa začele 

tvoriti škodljiv biofilm. Nekatere vrste bakterij 

tudi ne marajo hidrofilnih površin, saj se zaradi 

lastnega naboja nanje ne morejo vezati. Hitozan, 

ki smo ga nanesli na silikonske filme, je znan po 

svojih antibakterijskih lastnosti, zato smo predvidevali, 

da bo onemogočil rast bakterij, s tem pa 

tudi nastanek biofilmov. 

Merjenje stičnih kotov – eksperimentalno 

preverjanje hidrofobnosti in hidrofilnosti 

Pri poizkusu treh silikonskih filmov nismo aktivirali, 

tri smo aktivirali 45 minut in tri smo aktivirali 

90 minut. Da bi preverili, če se je površina 

spremenila iz hidrofobne v hidrofilno, smo izmerili 

velikost stičnih kotov. Če je velikost stičnega 

kota med 90° in 180°, je površina hidrofobna. Če 

je velikost stičnega kota med 0° in 90°, je površina 

hidrofilna. 

Stične kote smo izmerili tudi za silikonske filme s 

hitozanom in izkazalo se je, da hitozan še dodatno 

poveča hidrofilnost – zmanjša stični kot. 

Sliki prikazujeta spremembo v hidrofobnosti in hidrofilnost površine – vzorec, ki je bil aktiviran 90 minut, 

je hidrofilen, vzorec, ki pa ni bil aktiviran, je hidrofoben. 


FTIR-meritve – opazovanje sprememb 

na površini 

FTIR-meritve nam za vsak vzorec povedo, kakšne 

funkcionalne skupine vsebuje. Ker smo pričakovali, 

da bodo silikonski filmi postali hidrofilni, 

smo predvidevali, da se bodo pri aktiviranih vzorcih 

pojavile hidroksilne in karbonilne skupine, ki 

povzročajo hidrofilnost. 

Izrazite doline pri valovnem številu 3400 cm-1 

prikazujejo hidroksilne skupine – vidimo, da je 

dolina za dlje časa aktiviran vzorec izrazitejša, 

torej vsebuje vzorec več teh skupin. Dolina, sicer 

nekoliko manjša, pri valovnem številu okrog 1700 

cm-1 prikazuje karbonilne skupine. Je sicer nekoliko 

manj izrazita, vendar vseeno potrdi prisotnost 

te novonastale skupine. Karbonilne in hidroksilne 

skupine so nastale pri reakciji metilnih skupin z 

ozonom – aktivaciji površine. 

Mikrobiološki testi 

Da bi preverili, če naši vzorci delujejo antibakterijsko, 

smo izvedli mikrobiološke teste. Na agar 

smo nanesli bakterije iz goveje juhe, dvema takima 

vzorcema nismo dodali ničesar, dvema smo dodali 

silikonske filme in dvema hitozan. 

Izkazalo se je, da hitozan deluje 

antibakterijsko, saj je preprečil 

razvoj bakterij, medtem ko silikon 

ni bil učinkovit. 

Mikrobiološki 

test s hitozanom 

Mikrobiološki 

test s silikonom 


KEMIJA ALI KEMIJSKA TEHNOLOGIJA 

PoliHIPE materiali in 

imobilizacija encima 

Imobilizacija lipaze na GMA poliHIPE monolit in uporaba 

za hidrolizo 4-nitrofenil butirata 

Polimerni materiali se pojavljajo na vsakem koraku. Začetek njihove uporabe sega v 

leto 1839, ko so z vulkanizacijo kavčuka pridobili gumo. Temu je sledila sinteza najlona, 

silikona, polistirena in polivinil klorida. Ti materiali so zelo uporabni v tkivnem 

inženirstvu, farmaciji, biomedicini in vsakdanjem življenju. S pomočjo polimerizacije 

sem želela pripraviti poliHIPE materiale, jih okarakterizirati in uporabiti za uspešno 

imobilizacijo encima. 

Avtorica: Kaja Zupančič, 4. a 

Mentorji: mag. Nina Žuman, prof., red. prof. dr. Peter Krajnc in dr. Muzafera Paljevac, 

Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Maribor 

Kaj so poliHIPE materiali in na kakšen 

način jih dobimo? 

PoliHIPE materiali so visoko porozni polimerni 

materiali, ki nastanejo s polimerizacijo HIP emulzije. 

To so emulzije z visokim deležem notranje 

faze. Pripravimo jih tako, da ustrezen surfaktant, 

zamreževalo in monomer mešamo ter po kapljicah 

dodajamo vodno fazo (slika). Taki materiali imajo 

nizko gostoto in specifično površino. Primerni so 

za sinteze na trdi fazi, za odstranjevanje elektrofilov, 

kontrolirano sproščanje zdravil, matice in amperometrične 

biosenzorje. Prav tako se kot nosilci 

katalizatorjev in kot ionski izmenjevalci uporabljajo 

kot potencialna podlaga za tkivno inženirstvo, 

pri čiščenju vod in shranjevanju vodika. 

Imobilizacija encima 

Encimi so biokatalizatorji in se v reakcijah sami ne 

spremenijo. Imobilizacijo definiramo kot lokalizacijo 

encimov v času katalize. Prvi način vezave encima 

je adsorpcija, ki je cenovno ugodnejša od kovalentne 

vezave med encimom in nosilcem. Tretji 

način je ujetje. Encim lahko imobiliziramo tudi z 

zamreženjem, pri čemer ne potrebujemo nosilca. 

Glavna prednost je v možnosti večkratne uporabe 

imobiliziranih encimov. Z njimi dosegamo višje 

izkoristke, sami procesi so cenejši in dostopnejši v 

širšem območju pH in temperature. 

Sinteza poli(GMA-KO-EGDMA) 

monolita 

Za pripravo emulzije z visokim deležem notranje 

faze sem si ločeno pripravila vodno in organsko 

fazo, ki je vsebovala monomer GMA, zamreževalo 


EDGMA, surfaktant PEL 121 in iniciator AIBN. 

Monomerno mešanico sem mešala s hitrostjo 250 

obratov na minuto in ji po kapljicah dodajala vodno 

fazo. Potem ko je odtekla zadnja kapljica vodne 

faze, sem nastalo emulzijo mešala še nadaljnjih 

30 minut. Tako sem dobila homogeno emulzijo, ki 

sem jo prelila v plastični kalup in ga dala v pečico, 

kjer sem polimerizirala 24 ur na 60 °C. Nastal je 

monolit, ki je bil trd, v enem kosu in bele barve. 

Nastali polimerni material sem nato prenesla v 

Soxhletov aparat, kjer sem polimer čistila 24 ur v 

etanolu. Nato sem poli(GMA-ko-EGDMA) monolitni 

material okarakterizirala s FTIR spektroskopijo, 

SEMom, elementnim analizatorjem in z adsorpcijo 

oziroma desorpcijo dušika. Spodnja slika 

prikazuje strukturo poliHIPE materiala. 

Imobilizacija encima lipaze na poli 

(GMA-KO-EGDMA) monolit 

Z imobiliziranim encimom na monolitu, sem 

izvedla encimsko katalizirano reakcijo hidrolize 

4-nitrofenil butirata (slika). Pri tej reakciji kot 

produkt nastane rumeno obarvan kompleks, ki ga 

lahko izmerimo in spremljamo z UV/Vis spektrofotometrom 

pri valovni dolžini 346 nm. 

Za primerjavo sem izvedla katalizo 4-nitrofenil butirata 

s prostim encimom ter s supernatanti, dobljenimi 

pri spiranju poliHIPE z imobiliziranim encimom. 

Reakcijo je uspešno kataliziral imobilizirani 

encim, prosti encim ter encim, ki je bil prisoten v 

supernatantu prvega spiranja imobiliziranega encima. 

Nadaljnji supernatanti reakcije niso katalizirali. 

To pomeni, da na poliHIPE materialu z imobiliziranim 

encimom ni bilo več prostega encima. 

Ugotovitve 

S pomočjo proste verižne radikalske polimerizacije 

kontinuirne faze HIP emulzije sem uspešno 

sintetizirala porozni polimerni material na osnovi 

funkcionalnega monomera GMA. 

Prav tako sem uspešno izvedla imobilizacijo encima 

na poliHIPE material, kar sem dokazala s hidrolizo 

4-nitrofenil butirata, kjer nastane rumeni kompleks. 

To sem dokazala tudi z elementno analizo. 

Poli(GMA-ko-EGDMA) monolit z imobiliziranim 

encimom je vseboval 58,1 % C, 7,9 % H in 0,9 % N. 

Dušik sem uvedla na poliHIPE z vezavo encima. 

Pri svoji raziskovalni nalogi sem se seznanila s polimernimi 

materiali, karakterizacijskimi metodami, 

pripravo poliHIPE materialov in z njihovimi 

lastnosti ter z imobilizacijo encima. 

Z raziskovanjem sem preverjala možnosti vezave 

encima na mehansko stabilnejše materiale. Nanj 

sem vezala encim, ki sem ga uspešno imobilizirala. 

Taka vrsta encima ima visok 

izkoristek, sami procesi so cenejši in 

obstojnejši v širšem območju pH in 

temperature. 

PoliHIPE material bi lahko uporabili v vsakdanjem 

življenju pri kemijskem procesu, kjer je encim 

potreben za ločevanje oziroma za afinitetno 

kromatografijo. To je metoda ločevanja biokemičnih 

zmesi, ki temelji na zelo specifičnih bioloških 

interakcijah. Rezultate in ugotovitve lahko uporabimo 

tudi pri pripravi poliglicidil metakrilatnih 

kolon, s katerimi bi lahko poskusili izvesti encimsko 

katalizirano reakcijo. 


TEHNIKA ALI TEHNOLOGIJA 

Timijan in rožmarin v boju 

proti plesnim in bakterijam 

Funkcionalizacija PE/PP folij s koloidno formulacijo hitozan/ 

naravni ekstrakt in določitev njihove protimikrobne učinkovitosti 

Zaradi vse večje obveščenosti potrošnikov o škodljivosti aditivov in konzervansov 

v živilih je vedno bolj pomembna embalaža, ki lahko podaljša rok uporabnosti 

ter ohranja kakovost živila na trgovskih policah. Ena od možnosti prilagoditve 

embalaže je tudi nanašanje hitozanskih nanodelcev z ujetimi naravnimi ekstrakti 

na folije za živila. Zanimalo me je, kako se takšne folije pripravijo in kako dober 

protimikrobni učinek v resnici imajo. 

ZLATO DR 


Avtorica: Urška Sever, 3. a 

Mentorici: Mateja Godec, prof., in Sanja Potrč, mag. inž. kem. tehnol., 

Fakulteta za strojništvo Maribor 

Ujetje timijana in rožmarina v nanodelce 

Nanodelce sem sintetizirala z metodo ionotropnega 

geliranja, pri katerem hitozan ob dodatku 

natrijevega tripolifosfata (TPP) preide iz tekočega 

stanja v gel. TPP sem raztopini hitozana dodajala 

po kapljicah med mešanjem na magnetnem mešalu, 

istočasno sem dodajala še naravni ekstrakt 

timijana/rožmarina. Nanodelci so se spontano oblikovali 

med enournim mešanjem na magnetnem 

mešalu. 

Hitozan je naravni polimer in je najpomembnejši 

derivat hitina. Hitin je drugi najbolj zastopani 

polimer v naravi in je sestavni del skeleta členonožcev, 

celičnih sten gliv ter kvasovk. Kot primernega 

za svoj eksperiment sem ga prepoznala zaradi 

naravnega izvora, dostopnosti, biorazgradljivosti, 

netoksičnosti in protimikrobne aktivnosti. 

Timijan in rožmarin sem izbrala zaradi njune 

dobre antimikrobne in antioksidativne učinkovitosti. 

Nanos nanodelcev na folije 

Rožmarinovi nanodelci na magnetnem mešalu 

Nanodelce sem na PE (polietilenske) in PP (polipropilenske) 

folije nanašala z metodo sitotiska 

(s pomočjo magneta). Da bi preverila uspešnost 

nanosa sem pred nanašanjem in po njem folijam 


PP folija brez nanosa 

PP folija 

+ timijanovi nanodelci 

PP folija 

+ rožmarinovi nanodelci 

65,89° 26,50° 35,40° 

izmerila stične kote, s katerimi se določa hidrofilnost 

oz. hidrofobnost folij. 

Bolj se folija omoči s topilom, torej bolj se kapljica 

razlije, manjši stični ima, bolj hidrofilna je folija. 

Visoka hidrofilnost folij z nanosom dokazuje uspešno 

in enakomerno adsorpcijo nanosa na folijo, 

kar bo zmanjšalo proces kondenzacije na površini 

folij in s tem kontaminacijo živila. Posledično 

bodo imela živila daljši rok trajanja. 

Timijan ali rožmarin, kdo je boljši? 

Folije in ekstrakta timijana ter rožmarina sem poslala 

v laboratorij Biotehniške fakultete v Ljubljani, 

kjer so najprej določili minimalne inhibitorne 

koncentracije naravnih ekstraktov. 

Iz rezultatov je bilo razvidno, da 

rožmarinov ekstrakt proti izbranim 

vrstam bakterij in plesni ni učinkovit, 

zato smo nadaljnje protimikrobne 

teste opravljali le s folijami z 

nanešenimi timijanovimi nanodelci. 

Testi so bili opravljeni proti bakterijama Staphylococcus 

aureus in Escherichia coli ter plesnima 

Aspergillus flavus in Penicillium verrucosum. 

Pri protibakterijski učinkovitosti imajo pomembno 

vlogo predvsem protonirane amino 

skupine hitozana. V primerjavi s kontrolno 

folijo brez nanosa je število bakterijskih celic na 

foliji z nanosom timijanovih nanodelcev manjše. 

Folije z nanešenimi nanodelci so primerljivo 

protimikrobno učinkovite na obe bakteriji, zelo 

visoka protimikrobna učinkovitost timijana pa se 

kaže predvsem proti bakteriji S. aureus. 

V primerjavi s protimikrobnimi učinki bakterij 

so le-te pri plesnih manjše, vendar folije še vedno 

delujejo inhibitorno. Protimikrobno delovanje bi 

lahko še izboljšali z več nanešenimi sloji na folije. 

Med vzorcema plesni so rezultati precej različni. 

Protimikrobno delovanje je pri P. verrucosum 

dvakrat do trikrat večje kot pri A. flavus. 

Prihodnost … 

Timijan 

Folije z nanešenimi nanodelci 

z ujetimi naravnimi ekstrakti lahko 

predstavljajo prihodnost pakiranja 

živil, saj bi nadomestile nepotrebne 

aditive in konzervanse, sedaj dodane 

produktom. 

Zanimivo bi bilo še preveriti učinkovitost folij, ki 

sem jih izdelala, tudi na druge vrste bakterij in plesni; 

določiti antioksidativno aktivnost embalaže, 

saj sta tako timijan kot rožmarin znana kot dobra 

antioksidanta; določiti prepustnost zraka in kisika, 

ki vplivata na kvarljivost živil ter v hitozanske nanodelce 

vgraditi ekstrakte katere druge rastline in 

opazovati njihove lastnosti. 



Odstranjevanje Cu 2+ 

iz odpadnih voda 

z magnetnimi nanodelci 

Učinkovito odstranjevanje Cu 2+ iz modelnih vodnih raztopin 

z magnetnim nanoadsorbentom na osnovi razvejanega 

aminopolimera polietilenimina 

V današnjem svetu veliko težavo predstavljajo vode, onesnažene z odpadnimi kovinami, 

saj so težke kovine lahko toksične za žive organizme. Obstaja veliko tehnik 

čiščenja odpadnih voda, za najbolj učinkovito pa se je v zadnjem času izkazala metoda 

odstranjevanja težkih kovin z modificiranimi magnetnimi nanodelci. 

SREBRNO DR 



PRIZNANJE 

Avtorica: Neža Zanjkovič, 3. b 

Mentorici: Mateja Godec, prof., in dr. Olivija Plohl, Fakulteta za strojništvo Maribor 

Čiščenje odpadnih voda z magnetnimi 

nanodelci 

Odpadne vode, onesnažene s presežnimi mejnimi 

vrednostmi težkih kovin, dandanes predstavljajo 

vedno večji problem. Za odstranjevanje težkih 

kovin se je čiščenje z modificiranimi magnetnimi 

nanodelci izkazalo za najučinkovitejšo metodo. 

V svoji raziskovalni nalogi sem želela ugotoviti, 

kateri so najprimernejši pogoji za najučinkovitejšo 

adsorpcijo. Pri adsorpciji sem uporabljala nanodelce 

z magnetnim jedrom, ki so prekriti s silikatno 

prevleko, nanje pa je vezan aminopolimer 

polietilenimin (MND@SiO2@bPEI). Proučevala 

sem vpliv različnih koncentracij adsorbenta, torej 

magnetnih nanodelcev, vpliv koncentracije bakrovih 

ionov in vpliv pH-vrednosti. Zanimalo me je 

tudi, ali so učinkovitejši oplaščeni ali neoplaščeni 

nanodelci. Svoje rezultate sem primerjala z rezultati 

Blaža Gubiča, ki je lani izdelal raziskovalno 

nalogo s podobno temo, uporabljal pa je magnetne 

nanodelce, oplaščene s silikatno prevleko in 

funkcionalizirane z derivatom na osnovi hitozana 

(MND@SiO2@CMhitozan). 

Hipoteze 

Za raziskovanje sem si postavila naslednje 

hipoteze: 

1. Precizno sintetizirani nanodelci so nanokompoziti 

iz magnetnega jedra, tanke silikatne 

prevleke, in so zaradi kovalentno vezanega 

bPEI bogati z aminskimi skupinami, ki služijo 

kot kelatorji kovin. 

2. Učinkovitost odstranjevanja bo naraščala z naraščanjem 

količine adsorbenta, saj bo na razpolago 

več adsorpcijskih mest, vendar le do zasedbe 

prostih aktivnih mest na adsorbentu. 

3. Odstranjevanje pri različnih koncentracijah 

kovin bo naraščalo s koncentracijo, dokler 

ne bomo dosegli nasičenost aktivnih mest na 

MND@SiO2@bPEI z adsorbiranim Cu. 

4. Adsorpcija bo odvisna od pH-vrednosti, kjer bo 

vpliv pH-vrednosti predvsem odvisen od oksidacijskega 

stanja posamezne kovine (tj. Cu2+) 

ter tudi naboja in stabilnosti MND@SiO2@ 

bPEI. 

5. Magnetni nanodelci MND@SiO2@bPEI so 

učinkovitejši od magnetnih nanodelcev MND@ 

SiO2@CMhitozan. 

6. Vode v domači okolici so onesnažene z bakrom. 


Metode dela in adsorpcija 

Pred izvajanjem poskusov sem si na Fakulteti za 

strojništvo v Mariboru pripravila magnetne nanodelce, 

ki so prevlečeni s silikatno prevleko ter 

nadaljnjo funkcionalizirani z aminopolimerom 

polietileniminom. Z meritvami (FTIR-spektometer, 

TEM, SEM, potencial ZETA in VSM – magnetne 

meritve) sem dokazala prisotnost aminskih 

skupin, polietilenimina, magnetne faze in 

magnetacije. 

Odčitavanje koncentracije Cu2+ 

Ugotovitve 

Ugotovila sem, da so MND@SiO2@bPEI zelo učinkoviti 

pri odstranjevanju bakrovih ionov. Magnetni 

nanodelci MND@SiO2@bPEI baker odstranijo 

učinkovitejše kot magnetni nanodelci MND@ 

SiO2@CMhitozan. Pri adsorpciji so oplaščeni nanodelci 

v primerjavi z neoplaščenimi učinkovitejši. 

V zaključku sem prvih pet hipotez potrdila, šesto 

pa zavrgla, saj v prefiltriranih vzorcih okoliških 

voda bakra nisem odkrila. Smiselno bi bilo, da bi 

poskuse ponovila v času škropljenja, ko so vode 

kontaminirane z bakrom iz škropiv. Dobro bi bilo 

tudi, da bi pridobila vzorce s širšega območja. 

Mešanje na magnetnem mešalu 

Pri procesu adsorpcije sem si iz 97-odstotnega 

CuCl2 in mili-q-vode pripravila raztopino z željeno 

koncentracijo Cu2+ ter odtehtala ustrezno 

količino magnetnih nanodelcev. V čašo s pokrovom 

sem odpipetirala 5 mL modelne raztopine in 

dodala nanodelce. Uravnala sem pH-vrednost med 

5,5–6. Za uravnavanje sem uporabljala NaOH in 

HCl. Z magnetnim mešalnikom sem pripravljeno 

raztopino mešala eno uro. Po končanem mešanju 

sem s palčko odstranila magnetno mešalo, čašo 

pa sem za eno uro postavila na magnet. Ko so se 

nanodelci posedli, sem z injekcijo vzorec prenesla 

v drugo posodico. Koncentracijo Cu2+ v supernatantu 

sem preverila s hitrimi testi, in sicer tako, da 

sem v posodico dodala pet kapljic reagenta Cu1-, 

vzorec premešala, nato pa dodala še pet kapljic reagenta 

Cu2- ter spet premešala. Pripravila sem tudi 

kontrolni poskus, v katerega reagentov nisem dodajala. 

Po enem dnevu sem odčitala koncentracijo 

s skale tako, da sem primerjala barve kontrolnega 

poskusa in vzorca. 

Zaradi dobrih rezultatov bi 

adsorpcija z oplaščenimi nanodelci 

lahko nadomestila dosedanje 

tehnike. Metoda je dokaj preprosta 

in ekonomična, prav tako dodatni 

materiali skorajda niso potrebni. 

Odpada po adsorpciji praktično ni, 

ostanejo le magnetni nanodelci, ki pa 

jih je moč večkrat uporabiti. 

Za prenos metode v čistilno napravo bi bilo potrebno 

opraviti še nekaj raziskav, s katerimi bi ugotovili, 

kako je najbolj smiselno spremeniti dosedanji 

sistem čiščenja. 




Kako v telo vnesti zdravilne 

učinkovine, ki se sicer 

v prebavilih ne raztapljajo? 

Vezava kurkumina na pektinske aerogele 

Razne učinkovine, ki so za naše telo zelo zdravilne, imajo slabost, da se v njem ne 

raztapljajo. Takšen je tudi kurkumin, ki ga najdemo v kurkumi. Zadnje čase lahko 

promoviranje njegovih učinkov zasledimo v marsikaterem mediju. Deloval naj bi 

protivirusno, antikancerogeno, proti staranju, Alzheimerjevi bolezni, dermatološkim 

motnjam, boleznim jeter, naj bi zniževal raven holesterola v krvi in še marsikaj. Tako 

sem se odločila raziskati, kako bi lahko kurkumin v telo vnašali z nosilci – aerogeli. 

BRONASTO DR 

Avtorica: Brina Godec, 3. d 

Mentorice: Mateja Godec, prof., dr. Gabrijela Horvat in dr. Milica Pantić, 


Kaj so aerogeli? 

To so materiali v trdnem agregatnem stanju, z izredno 

nizko maso, porozno strukturo in visoko 

specifično površino. Vse te lastnosti omogočajo 

enostavnejšo vezavo večje količine aktivnih učinkovin, 

kot je kurkumin, ki smo ga uporabili mi, 

prav tako pa uporaba aerogelov kot nosilcev za 

dostavo učinkovin v telo povzroči kontrolirano 

sproščanje učinkovin iz tablet, kar je v farmacevtski 

industriji zelo dobrodošlo. To pomeni, da se 

učinkovina sprošča še nekaj ur po zaužitju in tako 

doseže boljši zdravilni učinek. 

Kurkumin daje aerogelom 

značilno rumeno barvo 

Zaradi svoje edinstvenosti so aerogeli uvrščeni 

tudi v Guinessovo knjigo rekordov, glavno težavo 

pa predstavlja njihova dokaj draga in dolgotrajna 

sinteza. 

Priprava in preizkušanje lastnosti 

aerogelov 

Aerogele pripravimo s sol-gel sintezo. V našem 

primeru smo pripravili aerogele iz pektina, ki ima 

zelo dobro sposobnost geliranja. Aerogelom smo 

nato dodali kurkumin v dveh oblikah, kot raztopino 

kurkume ali standard čistega kurkumina. Nekatere 

smo za dodatno zaščito pred sproščanjem v 

želodcu prevlekli še s prevleko iz hitozana. Priporočljivo 

je namreč, da se aktivna učinkovina sprosti 

v tankem črevesju. 

Tako smo dobili štiri vrste aerogelov, neke vrste 

tablet, na katerih smo nato naredili več različnih 

analiz. Ugotavljali smo fizikalne lastnosti aerogelov 

s TGA/DSC analizo, dokazovali vsebnost 

kurkumina v aerogelih s FTIR spektroskopijo ter 

preverjali dejansko uporabnost tablet s testom in 

vitro sproščanja v simuliranih pogojih v želodcu 

in črevesju. 


USP 2, naprava za in vitro sproščanje 

Aerogeli s standardom kurkumina in 

hitozansko prevleko so najučinkovitejši 

nosilci netopne učinkovine v človeško telo 

Ugotovili smo, da je kurkumin možno uspešno 

vezati na aerogel, ne da bi učinkovina spremenila 

svoje fizikalne lastnosti. 

Pri testih in vitro sproščanja 

so se kot najbolj učinkoviti izkazali 

aerogeli s standardom kurkumina in 

prevleko iz hitozana, kar razberemo 

tudi iz grafa. 

Učinkovina se je začela sproščati v SGF-simulirani 

želodčni tekočini, kjer smo aerogel pustili dve 

uri, saj približno toliko potrebuje hrana, da pride 

do tankega črevesja. V PBS- simuliranih pogojih 

v črevesju se je kurkumin sproščal nadaljnih 22 

ur. Zaradi prevleke iz hitozana je bilo sproščanje 

kotrolirano. Kot vidimo, je po 24 urah koncentracija 

znašala 45 g/l od skupno 50 g, ki bi se lahko 

sprostili. 

Aerogele bi bilo torej potrebno še nekoliko optimizirati, 

saj je priporočljivo, da bi se učinkovina 

sprostila v 7 urah po zaužitju. 


ELEKTROTEHNIKA, ELEKTRONIKA IN ROBOTIKA 

Izdelava večnamenskega 

ultrazvočnega senzorja 

na platformi Arduino 

Različni senzorji so dandanes s svojo vsestransko uporabo vedno 

bolj prisotni in pomemben našega vsakdana. Namen najine 

raziskovalne naloge je bil, da izdelava ultrazvočni senzor, ki, kot 

že samo ime pove, meri razdaljo z uporabo ultrazvočnih valov. 


PRIZNANJE 

BRONASTO DR 


Avtorja: Fabijan Marič Vild in Amadeja Tibaut, 3. d 

Mentor: Damjan Erhatič, prof., in dr. Simon Ülen, prof. 

Nekaj o zvoku in ultrazvoku 

Zvok je longitudinalno valovanje, ki nastane pri mehanskem 

nihanju materialnih delcev v nekem mediju, 

ki ima maso in elastičnost. Pri ustvarjanju zvoka 

ustvarimo harmonično motnjo s frekvenco ν. 

Posebno poglavje akustike se imenuje ultrazvok, ki 

obravnava zvočne valove nad zgornjo mejo človeškega 

sluha (nad 20.000 Hz). V vsakdanjem življenju 

se ultrazvok uporablja za meritve, v medicini 

v diagnostiki, pri odkrivanju napak, kontroli prometa, 

čiščenju, staranju vin, disperziji megle … 

Kaj je Arduino? 

Je odprtokodna elektronska platforma z enostavno 

programsko in strojno opremo. Arduino plošče so 

sposobne pošiljati in sprejemati signale, ki so lahko 

avtomatski ali manualni. Za to potrebujemo le 

program Arduino (IDE) in znanje njegovega programskega 

jezika. 

razdalji med senzorjem in predmetom 0–10 cm 

zasveti rdeča luč, 10–20 cm rumena luč in 20–30 

cm zelena luč. 

Prav tako sva namestila alarm in 

njegovo delovanje preizkusila v škatli, 

in sicer se ta skupaj z rdečo utripajočo 

lučko sproži ob merjeni razdalji več 

kot 10 cm – torej že ob najmanjšem 

odprtju škatle, v kateri je nameščen. 

Senzor ima vsestransko uporabo; lahko funkcionira 

kot »varovalec« v škatli shranjenih stvari ali pa 

ga namestimo v garažo, da služi za varnejše parkiranje 

avtomobila. 

Rdeča, rumena, zelena, alarm … 

Ultrazvočni senzorji merijo razdaljo z uporabo ultrazvočnih 

valov. Glava senzorja oddaja ultrazvočni 

val in sprejme val, ki se odbija od cilja. Merijo 

razdaljo do cilja z merjenjem časa med oddajanjem 

in sprejemom. 

S pomočjo platforme Arduino sva ustvarila ultrazvočni 

senzor, ki sva ga programirala tako, da na 


BIOLOGIJA 

Razširjenost 

metljaja v Prlekiji 

Razširjenost metljaja (Fasciola hepatica) v Prlekiji 

Opažamo, da se vedno manj mladih zanima za veterino in delo na kmetijah, 

zato smo se odločile, da bo tema našega raziskovanja veterina. Namen našega 

poglabljanja v svet veterine je bil, da preizkusimo prednosti in slabosti raziskovanja 

nam neznanih stvari. Poleg tega nas je zanimalo delo veterinarjev, kako s pomočjo 

mikroskopov najdejo parazite, ki so težje vidni, kako poteka delovni dan na 

veterinarski postaji in ali so metljaji res prisotni na raziskovanem območju. 


PRIZNANJE 

Avtorica: Nikita Bogdan, Maša Maučec, Tina Sovič, 3. c 

Mentorja: dr. Marija Meznarič, prof., Željko Ivezič, dr. vet. med., Veterinarska postaja Ljutomer 

Metljavost 

je parazitska okužba oziroma zajedavska bolezen, 

ki jo povzroča veliki metljaj. Gre za ploščat do 3 

cm dolgega in 1 cm širokega zajedavca. Pojavi se 

pri govedu, ovcah, prašičih in celo pri človeku. Do 

glavnega gostitelja pride preko polža mlakarja, ki 

se zadržuje ob močvirnatih oz. namočenih območjih. 

Znaki obolele živali so hujšanje, neješčost, slabokrvnost, 

slabo kakovostna dlaka, molznice proizvedejo 

do 15 % manj mleka, krmljenci pa imajo 

do 20 % manj mesa. 

Bolezen po navadi ugotavljajo jeseni s pregledom 

iztrebkov obolelih živali. Najboljše je, če zdravimo 

vse prežvekovalce v hlevu, saj s tem dosežemo 

najučinkovitejš zdravljenje. Še večja korist pa je, 

če naenkrat zdravimo vse prežvekovalce v isti vasi 

ali na širšem območju. Takšno zdravljenje je najuspešnješe 

pri mladih živalih, saj še pri njih jetra 

niso tako poškodovana, pretok krvi pa je boljši in 

ima neposredni ter boljši stik z zdravili. Zdravljenje 

z zdravili v obliki tablet začnemo dober mesec 

po končani paši. Prav tako pa imajo velik vpliv na 

preprečevanje razvoja metljaja kmetje, ki lahko s 

pomočjo kmetijske mehanizacije preprečijo vdor 

polža mlakarja na njihove pašnike in obdelovalne 

površine. 

Ugotovitve s terena 

Z zemljevida lahko razberemo 12 krajev oz. kmetij, 

pri katerih smo odvzele vzorce. Na 8 od 12 kmetij 

metljavost ni bila prisotna, te kmetije so označene 

z rdečim znakom. Z zelenim znakom so označene 

kmetije, na katerih je bila prisotnost metljavosti 

pozitivna. 


INTERDISCIPLINARNA PODROČJA 

Domače proti 

skladiščnemu 

Primerjava obstojnosti domačih ter skladiščnih jabolk 

pri sobni temperaturi 

Zadnje čase se vse več ljudi zaveda problema zdrave hrane in zato posega po čim 

bolj zdravih živilih, med katerimi se prav gotovo najde jabolko. Nekateri vztrajajo 

pri naravnih, doma pridelanih jabolkih, medtem ko drugi posegajo po cenejših in 

vizualno privlačnejših kupljenih jabolkih. Z raziskovanjem sva iskala odgovore na 

naslednja vprašanja: Kakšen so razlike med domačimi in skladiščnimi jabolki? 

Ali bo razlika v obstojnosti opazna? Kakšno bo stanje plodov po tridesetih dnevih? 

Avtorja: Nika Klemenčič, 3. b, in Žan Sever, 3. a 

Mentorica: dr. Marija Meznarič, prof. 

BRONASTO DR 


Raziskovalni cilj in pričakovani rezultati 

Skozi proces raziskovanja sva si hotela odgovoriti 

na vprašanje: Kakšne razlike so v obstojnosti med 

domačimi in skladiščnimi jabolki ter kakšne med 

posamičnimi sortami? Predvidevala sva, da bo 

idared, sorta z debelo kutikulo, najobstojnejša, da 

bodo obstojnejši plodovi jablan z najboljšimi rastnimi 

pogoji in tisti, ki so skladiščeni v optimalnejših 

pogojih, in da bodo manjši plodovi hitreje 

izgubljali maso. 

Na kaj sva se osredotočila pri 

raziskovanju? 

V raziskovalni nalogi sva uporabila jabolka sort 

jonagold, idared in zlati delišes. Primerjala sva 

obstojnost skladiščnih jabolk, ki jih najdemo na 

trgovskih policah, in domačih jabolk pri sobni 

temperaturi, ki so ji jabolka izpostavljena v naših 

kuhinjah. Zanimale so naju vidne spremembe plodov 

ter tudi spremembe v trdoti (TMP), vsebnosti 

sladkorja (TSS) ter škrobni indeks (ŠI). 

Kako priti do najzanesljivejših 

rezultatov? 

Najprej sva jabolka glede na sorte razdelila v zaboje 

po 25 jabolk. Vsake tri dni sva merila spremembe 

biomase in obsega. V laboratoriju v Gačniku sva s 

pomočjo naprave Pimpernelle zmerila TMP z elektronskim 

penetrometrom in TSS z elektronskim 

refraktometrom. Za določanje razgradnje škroba 

sva se posluževala jodno-škrobnega testa in uporabila 

škrobno lestvico Ctifl. Zemljo sva analizirala z 

metodama potenciometrije in spektometrije. 


Razlike med jabolki 

Ugotovila sva, da kutikula omogoča zaščito pred 

patogenimi organizmi in s tem dolgoročno obstojnost. 

Boljše rastne pogoje so imela jabolka iz intenzivnega 

sadjarstva in zaradi tega več sladkorja 

ter večjo trdoto. Obstojnejši so bili torej skladiščni 

plodovi z boljšimi ne samo rastnimi, ampak 

tudi skladiščnimi pogoji. Glede velikosti plodov 

sva ugotovila, da manjši plodovi hitreje izgubljajo 

maso kot veliki plodovi iste sorte in skupine. 

Najini dokazi 

Za najobstojnejšo sorto pri skladiščnih jabolkih 

velja zlati delišes, kateremu tesno sledi idared, najboljšo 

retencijo pa je pokazal jonagold zaradi voščene 

prevleke. Pri domačih jabolkih je bilo nesmiselno 

delati primerjavo med vrstami, saj je veliko 

plodov zgnilo. Preobremenjene domače jablane z 

manj kakovostno prstjo so producirale manj obstojne 

plodove. Skladiščna skupina jabolk je vsebovala 

več sladkorja in je bila bolj trda. 

Z opravljeno raziskavo sva dodobra spoznala razlike 

med skladiščnimi in domačimi jabolki ter med 

sortami. Upava, da sva z zbranimi podatki pripomogla 

k raziskovanju tega področja ter komu pomagala 

pri razumevanju razlik med skladiščnimi 

in domačimi jabolki. 



Sveža ali konzervirana 

paprika? 

Vsebnost vitamina C v zamrznjeni in vloženi papriki 

Vitamin C je pomemben antioksidant in ima v telesu številne pomembne naloge. 

Veliko ga vsebujeta sadje in zelenjava, ki sta sezonska, zato si veliko ljudi jeseni 

pripravi domačo ozimnico. Za konzerviranje vrtnin najpogosteje uporabljamo 

postopka zamrzovanja ali vlaganja, s katerima upočasnimo razvoj mikroorganizmov 

in tako živilo dalj časa ohranimo primerno za uživanje. Zanimalo me je, koliko 

vitamina C se po večmesečnem hranjenju v shrambi res ohrani v tako konzervirani 

zelenjavi, natančneje papriki, ki vsebuje ogromno vitamina C. Med ljudmi namreč 

velja prepričanje, da sta domače sadje in zelenjava vedno boljša kot kupljena. Ali to 

velja tudi za domačo zamrznjeno in vloženo papriko? 

Avtorica: Ana Maučec, 3. d 

Mentorica: mag. Nina Žuman, prof. 

Paprika in vitamin C 

Paprika je vsem nam dobro poznana rastlina. 

V naših krajih je še posebej priljubljena sladka 

paprika, katere plodovi so različnih barv in oblik. 

Poleg številnih mineralov, vitaminov 

in balastnih snovi vsebuje tudi veliko 

vitamina C, celo več kot citrusi. 

Vrednosti se gibljejo od 64 pa vse do 260 mg /100 

g paprike; odvisno od pridelovalnih razmer, skladiščenja 

in transporta. Njegova vsebnost je večja v 

zrelih in na prostem vzgojenih plodovih. Od načina 

priprave je odvisno, koliko vitamina C se bo v 

zelenjavi ohranilo. Pri gretju in kuhanju se izgubi 

20–80 %, pri hlajenju v povprečju 10–30 %, pri namakanju 

v vodi pa 30 % vitamina C. Pri enomesečnem 

zamrzovanju naj bi paprika izgubila tudi do 

97 % vitamina C. 

Askorbinska kislina 

ali vitamin C 

Raziskovalni del 

Za določanje vitamina C sem uporabila oksidacijsko-redukcijsko 

titracijo z oksidantom 2,6-diklorofenolindofenolom. 

Najprej sem vzorce paprike 

mešala s paličnim mešalnikom do nastanka tekočine, 

ki sem jo prefiltrirala skozi filtrirni papir. 

Vzorce sem titrirala do pojava rdeče barve, obstojne 

vsaj 15 sekund, in s pomočjo porabe reagenta 

izračunala količino vitamina C v vzorcih paprike. 

Presenetljivi rezultati 

Eksperimenti so pokazali, da sveža 

zelena paprika vsebuje malo več 

vitamina C kot sveža rumena paprika. 

V domači zamrznjeni papriki po 

večmesečnem zamrzovanju vitamina 

C ni ostalo skoraj nič; podobno je bilo 

tudi z vzorci vložene paprike. 

V industrijsko zamrznjeni papriki se je na moje 

presenečenje ohranil velik delež vitamina C, nekaj 

manj pa v papriki, ki sem jo sama pomočila v tekoči 

dušik. 


Količina vitamina C v zamrznjeni zeleni papriki 

2 meseca 

v zamrzovalniku 

3 mesece 


4 mesece 


Količina vitamina C 

v mg na 100 g živila 

11,56 2,45 1,05 

Paprika po zamrzovanju v tekočem dušiku 

Pri domačem, počasnem, zamrzovanju se ob pretvorbi 

vode v ledene kristale tvori več večjih kristalov, 

ki poškodujejo celično tkivo, zato voda z 

raztopljenim vitaminom C odteče. Nasprotno se 

pri hitrem, industrijskem, zamrzovanju, ki poteka 

pri zelo nizkih temperaturah tvori več manjših 

kristalov, ki celično tkivo minimalno poškodujejo. 

Vitamin C je zelo občutljiv na visoke temperature 

in termično neobstojen, zato sem ga verjetno veliko 

uničila že z vlaganjem in s pripravo paprike 

na vlaganje. Z višanjem temperature se namreč ob 

prisotnosti kisika proporcialno povečuje tudi oksidacija 

z encimi, ki privede do razgradnje askorbinske 

kisline. 

Industrijsko zamrznjena paprika – 

dobra alternativa 

Na podlagi rezultatov lahko sklepam, da je torej 

bolje uživati zamrznjeno papriko, kupljeno v trgovini, 

kot pa jo zamrzniti doma. 

Najboljša možnost je po mojem 

mnenju uživanje sveže paprike, 

pridelane na lastnem vrtu ali kupljene 

pri lokalnem pridelovalcu zelenjave. 

Jeseni si še vedno lahko naredimo ozimnico, le 

dobro moramo premisliti, s katerimi postopki 

bomo živila konzervirali. Zmeraj pa nam ostane 

alternativa – industrijsko zamrznjena zelenjava. 



Možnost pojava 

metabolnega sindroma 

pri sedemnajstletnikih na Gimnaziji 

Franca Miklošiča Ljutomer 

V današnjem svetu, ko smo ljudje preveč obremenjeni z materialnimi dobrinami 

in kariero, pogosto pozabljamo na pomembnost dejavnikov, ki lahko ključno 

spremenijo delovanje našega telesa. Ti dejavniki so po navadi posledica stresnega 

življenja in so v večini škodljivi za naše telo. Izražajo se na našem telesu kot akutne 

bolezni oziroma abnormalna delovanja. 


PRIZNANJE 

Avtorja: Nik Slavic in Domen Ritonja Kralj iz 3. d 

Mentorici: dr. Marija Meznarič, prof., in doc. dr. Petra Golja, Biotehnična fakulteta v Ljubljani 

Kaj je metabolni sindrom, kako ga 

ugotovimo in kako ukrepamo? 

Metabolni sindrom je skupek abnormalnih delovanj 

v telesu, ki se kaže kot prekomerna in odvečna 

maščoba, oziroma bolezensko stanje, kot recimo 

diabetes tipa 2. Najlažje ugotovimo prisotnost sindroma 

v trebušni debelosti, indeksu telesne mase, 

odstotku telesnega maščevja in povišanem krvnem 

tlaku. 

Abnormalni procesi so pogosti pri ljudeh z genetsko 

predispozicijo, vendar se pogosto pojavijo tudi 

zaradi vplivov zunanjega okolja, kot so premalo gibanja, 

prekomerna hranjenost, posledično skladiščena 

v odvečno založno energijo, ter prekomerno 

kajenje, uživanje alkoholnih pijač ter stres. 

Zbiranje podatkov 

Najine preiskovance sva najprej povprašala o njihovi 

starosti. Za tem sva jim izmerila telesno maso 

in telesno višino. Temu je sledila meritev štirih kožnih 

gub, in sicer guba na mišicah triceps, biceps, 

guba nad grebenom črevesnice in podlopatična 

kožna guba; izmerila sva jih s kaliprom, kot kaže 

slika. Nato sva izmerila še krvni tlak in srčno frekvenco 

preiskovancev. 

Iz dobljenih rezultatov sva izračunala indeks telesne 

mase ter odstotek telesnega maščevja in povprečje 

vseh ostalih meritev. 


Kaj sva ugotovila … 

Vse pridobljene meritve sva primerjala z vseslovensko 

študijo ARTOS, indeks telesne mase in odstotek 

telesnega maščevja pa z drugimi internacionalnimi 

raziskavami. 

V primeru krvnega tlaka, kjer sva zasledovala 

nagnjenost preiskovancev k hipertenziji (kronično 

povišan krvni tlak), sva ugotovila, da tako ženske 

kot moški preiskovanci presegajo povprečje nizkega 

krvnega tlaka, vendar za zanemarljivo vrednost, 

zato sva naredila zaključek, da najini preiskovanci 

niso nagnjeni k hipertenziji. 

Naslednji pomembni indikator je indeks telesne 

mase (ITM), ki sva ga izračunala tako, da sva delila 

telesno maso s kvadratom telesne višine. Tudi 

v tem primeru, po primerjavi z ARTOS in Cole et. 

al., najini preiskovanci ne presegajo povprečja. Na 

individualni ravni, povprečje po Cole et. al., presegata 

dva preiskovanca, vendar gre za odstopanje za 

desetinko, zato sta primera zanemarljiva glede večje 

izpostavljenosti. V tem aspektu lahko poveva, da 

najini preiskovanci nimajo potenciala za metabolni 

sindrom. 

Drugi glavni indikator je odstotek telesnega maščevja. 

Rezultati so pokazali, da preiskovanke močno 

presegajo preiskovance, vendar je ta podatek na 

mestu, saj je v ozadju fiziologija ženskega in moškega 

telesa. V primerjavi z 90. percentilom, torej 

zgornjo, kritično mejo za diagnosticiranje abnormalnih 

delovanj, najini preiskovanci ne presegajo 

slednjega, niti povprečja Deurenbergove internacionalne 

raziskave. Tako da tudi tukaj lahko uvrževa 

potencialni razvoj sindroma. 

Kljub našemu stresnemu, nezdravemu 

načinu življenja, ko presedimo 

za mizo iz takšnih in drugačnih 

razlogov večino svojega dneva in 

konzumiramo večinoma predelano, 

uvoženo hrano, smo mladi, po 

rezulatatih sodeč, »neogrožena 

vrsta« v smislu debelosti in drugih 

bolezenskih stanj, povezanih s tem. 


DRUGA PODOROČJA 

Ali prekmurski sladki pelin 

vsebuje artemisinin? 

Veliko pozornost strokovne javnosti je v zadnjem času vzbudila zdravilna rastlina 

sladki pelin. Znana je predvsem po učinkovini ¬– artemisininu, v preteklosti pa 

so z njo zdravili malarijo. V najini neposredni bližini (v Murski Soboti) to rastlino 

tudi gojijo, zato sva se odločili, da raziščeva, ali prekmurski sladki pelin vsebuje 

artemisinin. 

Avtorici: Ana Rajh in Katarina Šebök, 3. d 

Mentorice: Mateja Godec, prof., dr. Darija Cör in doc. dr. Maša Knez Hrnčič, 


ZLATO DR 


Zdravilni učinki sladkega pelina 

Začetki uporabe sladkega pelina v zdravilne namene 

segajo več kot 2000 let nazaj, v same začetke 

tradicionalne kitajske medicine. Izvor zdravilne 

lastnosti pa je bil pojasnjen komaj v 20. stoletju, ko 

je Youyou Tu, dobitnica Nobelove nagrade za medicino, 

s svojo ekipo dokazala učinkovitost artemisinina 

na prenašalce malarije – plazmodije. Danes 

so znanstveniki dokazali tudi druge zdravilne 

lastnosti učinkovine, kot so antibakterijsko in antioksidativno 

delovanje. Zdravilni pomen rastline 

ne izhaja samo iz artemisinina, ampak zdravilne 

učinke pripisujemo tudi njegovim derivatom. Da 

bi dokazali zdravilno učinkovitost rastline, sva s 

pomočjo ekstrakcije po metodi Soxhlet in navadne 

ekstrakcije – maceracije skušali dobiti ekstrakt, na 

podlagi katerega bi dokazali prisotnost artemisinina 

v rastlini. 


Potek raziskovanja 

Pri eksperimentalnem delu sva 

uporabili tri različne vzorce rastline: 

cvetove, liste in mešane 

dele, ki so poleg cvetov in listov 

vsebovali tudi stebla. Zanimalo 

naju je, ali se vsebnost artemisinina 

razlikuje od posameznih 

delov rastline. Prav tako sva za 

ekstrakcije uporabili tri različna 

topila: 98-odstotni etanol, metanol 

in 60-odstotno vodno raztopino 

etanola, pri katerih sva 

skušali ugotoviti, ali izbira topila 

vpliva na izkoristke ekstrakcij. V 

sklopu raziskovalne naloge sva v 

šolskem laboratoriju izvedli 24 

različnih ekstrakcij, 12 ekstrakcij 

s Soxhlet metodo in 12 navadnih 

ekstrakcij. Glavni cilj raziskovane 

naloge je bil dokazati prisotnost 

artemisinina v rastlini, 

zato sva na Fakulteti za medicino 

v Mariboru analizirali vseh 

24 vzorcev najinih ekstraktov. Z 

metodo HPLC, ki nam prikaže 

prisotnost učinkovine v vzorcih, 

sva dokazovali prisotnost artemisinina 

v rastlini. 

Ugotovitve 

Ugotovili sva, da na izvedbo ekstrakcij vplivajo 

vzorci rastline, izbira topila in sama metoda 

ekstrakcije. Najini rezultati so pokazali, da pri 

Soxhlet ekstrakciji v povprečju dobimo za 6,4 % 

višje izkoristke ekstrakcij kot pri maceraciji, kar 

prikazuje tudi grafikon. 

Pri vseh vzorcih je bil izkoristek ekstrakcije visok, 

vendar sva v povprečju dobili najvišje izkoristke 

pri uporabi metanola. V vseh 24 vzorcih ekstraktov 

iz prekmurskega sladkega pelina sva uspeli dokazali 

prisotnost artemisinina. Na podlagi HPLC 

metode sva ugotovili, da se v povprečju največ artemisinina 

nahaja v cvetovih rastline, vendar ne 

moreva zagotovo trditi, da so res cvetovi rastline 

tisti, ki vsebujejo največ artemisinina, saj so razlike 

med vsebnostjo artemisinina glede na del rastline 

zelo male. 

Aplikativna uporaba rastline 

Poudariti morava zdravilno funkcijo 

rastline in njeno potencialno uporabo 

v različnih zdravstvenih panogah. 

Meniva, da je rastlina primerna za 

izdelavo raznovrstnih mazil za kožo, 

prehranskih dopolnil, čajev 

in hidrolatov. 

Verjameva, da je potrošniški svet na svoje tržišče 

pripravljen sprejeti tudi to rastlino in da se bo v 

prihodnje njena raba močno povečala. 


DRUGA PODOROČJA 

Bakterije na kuhinjskih 

rezalnih deskah 

Prisotnost bakterij na kuhinjskih rezalnih deskah v odvisnosti od 

materiala rezalne deske, vrste uporabljene hrane in vrste čiščenja 

Rezalne deske so eden izmed osnovnih pripomočkov v sleherni kuhinji. Ker so 

veliko v stiku s hrano, se na njih nabirajo bakterije in se posledično nehote prenašajo 

na delno obdelano hrano, ki jo zaužijemo ali jo izpostavimo nadaljnji obdelavi. 

Posledično nas to lahko privede do okužb in razvoja bolezni. Pri raziskovanju naju 

je zanimalo, kateri materiali desk so najboljši za uporabo in ali je potrebno zelenjavo 

in meso res ločiti pri rezanju ter kako vpliva obrabljenost (reliefnost) deske na 

prisotnost bakterij. 


PRIZNANJE 

Avtorja: Klemen Novak in Aleks Rautar, 3. b 


Raziskovanje kuhinjskih rezalnih desk 

Proučila sva dve leseni, dve plastični in stekleno 

rezalno desko. Med lesenima deskama sva primerjala 

vpliv obrabljenosti (reliefnosti rezalne površine) 

na bakterije. Enako primerjavo sva opravila 

tudi pri plastičnih deskah. Na testnih deskah sva 

rezala surovo svinjsko meso in tri vrste zelenjave 

(kumare, papriko in korenček). Najprej sva rezala 

meso na enem delu deske, zelenjavo na drugem 

delu, nato pa oboje skupaj na tretjem delu deske. 

Bakterije sva zbrala tako, da sva s kuhinjskih rezalnih 

desk odvzela bris s pomočjo vatirane palčke 

in ga nanesla na trdo gojišče agarja. Po 72 urah sva 

rezultate analizirala. 

Najboljša je steklena rezalna deska 

Z analizo sva ugotovila, da se je najbolje obnesla 

steklena rezalna deska. 

Prav tako sva ugotovila, da se na 

obrabljenih deskah zadržuje več 

bakterij in da se na deskah, ki jih 

uporabljamo za rezanje mesa in 

zelenjave pojavi več bakterij, 

kot če režemo meso in zelenjavo 

posebej na različnih kuhinjskih 

rezalnih deskah. 

Na levi mikroorganizmi na deski po pranju, 

na desni mikroorganizmi na deski pred pranjem 


(Ne)naravno na krožniku 

Zorenje sadja 

Sadje je živilo, ki ga uživamo vsak dan. Se zavedamo procesov, ki so prisotni, 

preden se sadje znajde na našem krožniku? Večina sadja na prodajalnih policah 

prepotuje ogromne razdalje. Kako je torej možno, da ostane sveže in primerno 

za uživanje po preteklem času transportacije? Ta in še mnoga vprašanja so naju 

pestila pred pisanjem raziskovalne naloge. 


Avtorici: Nuša Cigler in Lucija Flucher, 3. c 


Občutki 

Zorenje sadja je fiziološki proces, pri katerem sadje 

pridobi, za nas, željene lastnosti: značilen okus 

in aromo, videz, barvo in teksturo. Tako z zorenjem 

postane privlačnejše in bolj užitno. Ko je sadež 

pred nami, je barva tista lastnost, ki jo najprej 

opazimo. Na začetku dajejo zeleno barvo pigmenti 

klorofila, ki se med zorenjem razgrajujejo, zamenjujejo 

pa jih ostali pigmenti. Ko posežemo po 

sadju, lahko začutimo čvrstost. Če smo pozorni, 

lahko med približevanjem sadeža ujamemo njegovo 

aromo, subjektiven občutek, ki ga doživljamo z 

vonjem. Čvrstost lahko dokončno začutimo s prvim 

ugrizom. Zrel sadež je sočnejši, saj razgrajevanje 

polisaharidov slabi povezave med celicami. 

Ko zagrizemo v sadež, nas njegov okus popolnoma 

prevzame. Všeč nam je predvsem zaradi vsebnosti 

enostavnih sladkorjev. 

Začetki raziskovanja 

Pred začetkom raziskovanja sva predvidevali, da 

zorenje pri višji temperaturi poteka hitreje, da 

bodo med naravno dozorelim sadjem in umetno 

dozorelim opazne vidne razlike in da bo sadje, dozorjeno 

na umetni način, dozorelo prej. 

V misli sva imeli več eksperimentov, s katerimi 

bi lahko potrdili ali ovrgli najine hipoteze. Pri 

prvem eksperimentu sva želeli opazovati zorenje 

glede na vpliv temperature. Med raziskovanjem 

sva se odpravili tudi v trgovine, ker sva želeli preučiti, 

kako je zloženo sadje na prodajnih policah. 

To nama je služilo kot podlaga za najin drugi eksperiment. 

Med izvajanjem drugega eksperimenta, 

sva se lotili tudi tretjega, pri katerem sva primerjali 

sadje, ki dozori naravno, s sadjem, ki je dozoreno 

umetno. Kot umetni zorjevalec sva uporabili plin 

etin, ki sva ga pridobili v šoli tako, da sva kalcijevemu 

karbidu dodali vodo. 

Rezultati 

Najino prvo predvidevanje, da zorenje pri višji 

temperaturi poteka hitreje, sva potrdili. 

Najino drugo predvidevanje, da bodo opazne vidne 

spremembe med naravno in umetno dozorelim 

sadjem sva ovrgli. Imeli sva težave z natančnostjo 

tehtnice, prav tako morava upoštevati, da so pri 

umetnem zorenju veliko večje količine sadja, kot 

sva jih imeli midve. Sklepava, da so temne lise, ki 

so se pojavile, najverjetneje fiziološke poškodbe zaradi 

prevelike količine ogljikovega dioksida. 

Najino tretje predvidevanje, 

da bo sadje, zorjeno na umetni 

način, dozorelo prej, sva 

tudi ovrgli. Banani pri tretjem 

eksperimentu sta dozoreli z 

isto hitrostjo. Tudi kontrolna 

banana je na koncu eksperimenta 

kazala iste rezultate. 

Končni rezultat banan pri 1. eksperimentu, 

ki je potekal pri višji temperaturi 

Zdi se nama pomembno, da se banane 

shranjujejo čim dlje od ostalega 

sadja, še posebej agrumov, saj tam 

najhitreje dozorijo. Pomembno je tudi, 

da imamo sadje čim bolj na hladnem, 

priporočava temperaturo 10°C. 



BIOLOGIJA 

Ali konoplja pomaga 

pri lajšanju avtoimunskih 

bolezni? 

Vpliv kanabinoidov na paciente s fibromialgijo 

Dandanes smo že vsi slišali za koga, ki je uporabljal konopljo za izboljšanje zdravja. 

Večina jih poseže po tem, ko odpove vse ostalo: klasična medicina, alternativa in 

čudežni zvarki. V zadnjem času se veliko pozornosti tako v širši javnosti kot stroki 

namenja konoplji in njenim učinkovinam kanabinoidom. To področje spremlja 

močna stigmatizacija in vse, kar se dotika konoplje, hitro dobi negativen prizvok. Še 

posebej izstopa uporaba konoplje v medicinske namene. 

SREBRNO DR 

Avtorica: Klara Dragović, 4. d 

Mentorji: dr. Marija Meznarič, prof., doc. dr. Tanja Bagar, asist. Željko Perdija, dr. med. 

spec. inter., Icanna, Mednarodni inštitut za kanabinoide 

Kaj je fibromialgija? 

Fibromialgija je bolezen, opredeljena kot razširjena 

bolečina na več točkah po telesu, ki jo pogosto 

spremljajo še drugi sistemski simptomi (težave 

z razpoloženjem, kognitivna disfunkcija, težave s 

spanjem) brez opaznih fizioloških znakov. 

Bolnik je na izgled lahko videti relativno zdrav, 

čeprav ga nenehno pestijo zelo močne bolečine. 

Zdravilo za bolezen še ne obstaja, sredstva za lajšanje 

bolečine pa ne pomagajo. 

Približno 90 odstotkov ljudi s fibromialgijo je 

zmerno do močno utrujenih in slabše telesno zmogljivih, 

včasih celo tako izčrpanih kot med prebolevanjem 

gripe ali pri pomanjkanju spanja. 

Kanabinoidi so derivati maščobnih kislin, ki se 

vežejo na kanabinoidne receptorje na celicah in 

vplivajo na delovanje živčnega sistema. CBD (kanabidiol) 

je kanabinoid, ki prevladuje v konoplji, ki 

se uporablja v industrijske namene. V farmaciji in 

medicini je CBD hitro dobil veliko pozornosti, saj 

so izključeni stranski učinki, povezani s psihoaktivnim 

učinkovanjem, spekter pozitivnih učinkov 

pa je celo širši. 

V našem telesu imamo evolucijsko ohranjen signalni 

sistem, ki nadzira delovanje večine telesnih 

funkcij in se imenuje endokanabinoidni sistem. 

Sistem se zaradi napornega ritma življenja, stresa, 

toksinov in drugih dejavnikov lahko poruši in naši 

lastni kanabinoidi ne opravljajo več svoje funkcije. 

Takrat jih lahko učinkovito nadomestimo s fitokanabinoidi, 

ki pomagajo ponovno vzpostaviti biokemijsko 

ravnovesje v telesu. 

Kaj so kanabinoidi in kako delujejo? 


V boju proti fibromialgiji s konopljo 

Paciente smo pred raziskavo razdelili v štiri skupine. 

Ena skupina je kontrolna skupina pacientov, 

ki kanabinoidov ne prejema. Preostali pacienti so 

med štiritedensko terapijo jemali tri različne produkte. 

Njihove učinke smo med seboj primerjali. 

Rezultate smo spremljali preko vprašalnikov počutja 

ter preko merjenja mišične moči. Za paciente 

s fibromialgijo je namreč značilno, da imajo 

zmanjšano mišično moč, zato smo spremljali, če 

se bo le-ta pri terapiji izboljšala. Mišično moč smo 

merili z algometrom (na sliki), ki meri moč preko 

pritiska, ki ga oseba izvede. 

Po štiritedenski terapiji se je mišična moč povečala 

za kar 7,9 %. Večjo razliko v mišični moči pričakujemo 

po daljšem času jemanja. Podatek, da se 

mišična moč že po tako kratki terapiji zviša, je zelo 

spodbuden. Pozitivni učinek kanabinoidov se kaže 

tudi pri spanju. Kljub kratkemu času jemanja je bil 

učinek na kvaliteto spanja očiten, kar kažejo rezultati 

vprašalnika. Pacienti so v pogovoru poročali 

predvsem o boljšem spanju ter o tem, da imajo čez 

dan več energije, kar je za paciente s fibromialgijo 

tudi izjemnega pomena. Mnogi so poročali, da so 

zmanjšali ali prenehali z jemanjem zdravil, ki jih 

jemljejo že mnoga leta (protibolečinska, uspavalna 

ali antidepresivna zdravila). 

Konoplja – zeleni razvojni potencial 

Z rezultati te raziskave smo uspeli dokazati, da 

kanabinoidi prav gotovo pripomorejo k učinkovitejši 

terapiji fibromialgije. Dobro se kombinirajo 

tudi z ustaljeno terapijo in celo pripomorejo k 

zmanjševanju odmerkov zdravil z veliko stranskimi 

učinki. 

V Sloveniji zagotovo znamo in 

zmoremo konopljo pridelati in 

predelati tudi za zdravstvene 

namene ter izvesti zahtevne 

raziskovalne študije. 

Širše gledano (družbeno in gospodarsko) gre torej 

za izjemen zeleni razvojni potencial (tudi) za 

Slovenijo, ki pa ga žal zaradi neustreznih podlag, 

stigme, zakonodajnih ter birokratskih ovir še ne 

izkoriščamo. 



EKOLOGIJA Z VARSTVOM OKOLJA 

Z znanjem do hitrejše 

kalitve in izobilja jabolk 

Načini prekinitve dormance semen pri jablani 

(Malus domestica) 

V prispevku bova na kratko predstavili najpomembnejše ugotovitve, do katerih 

sva prišli tekom raziskovanja. Cilj raziskovalne naloge je bil raziskati različne 

načine odstranjevanja oziroma zmanjševanja vpliva rastlinskih inhibitorjev 

kalitve in s tem dolžino dormance semen jablane. Na kakšen način torej 

odstraniti inhibitorje, da bo seme hitreje vzklilo? 

BRONASTO DR 

Avtorici: Nuša Jud in Sara Plečko, 3. d 


Kaj je dormanca semen pri jablani? 

Dormanca semen je eden izmed najučinkovitejših 

mehanizmov preprečevanja kalitve v neugodnih 

okoljskih razmerah, ko je verjetnost preživetja nakaljenega 

semena nizka. Dormantna semena ne 

bodo kalila, tudi če bodo izpolnjeni vsi pogoji za 

kalitev (raven kisika, vlage, toplote). Proces dormance 

s pridom uporabljajo v kmetijstvu, vendar 

lahko včasih predstavlja oviro, predvsem agrikulturna 

in gozdarska industrija se zanašata na semena, 

ki so zmožna hitro kaliti in uspešno nadaljevati 

rast po kalitvi. Na preskok semena iz dormantnega 

v kalitveno stanje vpliva več dejavnikov – poleg 

ravni hormonov in genskega zapisa semena na dolžino 

dormance vplivajo tudi inhibitorji. 

Metode dela in postopek 

Pri najini raziskovalni nalogi sva uporabili več metod 

dela, ene izmed njih so opazovanje, eksperimentiranje 

in merjenje. Iz jabolk sva iz endokarpa 

previdno odstranili semena. Uporabili sva sedem 

zdravih in nepoškodovanih semen. Najprej sva semena 

sort gala, idared in jonagold izpostavili različnim 

načinom prekinitve dormance in na tistih, 

ki so bile najuspešnejše, sva izvajali vse nadaljnje 

poskuse. 

Načini odstranjevanje inhibitorjev, ki sva jih 

izvedli, so: 

• odstranitev semenske ovojnice 

• časovno različno dolgo izpiranje semen z vodo 

• zemlja kot vir organizmov 

• hladilnik, različno dolga izpostavljenost semen 

nizkim temperaturam 

• učinki zamrzovalnika 

• vpliv optimalne temperature 

• kontrolni poskus 


Rezultati raziskovanja 

Rezultati so se nekoliko razlikovali od predpostavk 

teoretičnih izhodišč. Za najuspešnejšo metodo 

odstranjevanja dormance se je v najini raziskovalni 

nalogi izkazala metoda z odstranitvijo semenske 

ovojnice. 

Izkazalo se je, da so najprej začela 

kaliti semena jablane sorte gala, saj 

so začela kaliti že po treh dneh. 

Sorto gala sva zato uporabili v nadaljnjih poskusih. 

Drugi uspešen način odstranitve dormance je 

bila izpostavljenost nizkim temperaturam (3 °C), 

vendar le v časovnem obdobju, daljšem od 28 dni. 

Prav tako sva ugotovili, da bo kalitev pospešena v 

primeru spiranja semen z močnim curkom vode 

in v daljšem časovnem obdobju, minimalno 10 

minut. 

7. dan opazovanja semen jablane sorte gala, 

ki smo jih prej 10 minut spirali z vodo. 

7. dan opazovanja semen jablane, ki smo jih prej 

za 28 dni izpostavili nizkim temperaturam (3 °C) 

7. dan opazovanja semen jablane sorte gala 

z odstranjeno semensko ovojnico. 



Ali solimo hrano 

z mikroplastiko? 

Mikroplastika v morski soli 

Ker mediji na veliko oglašujejo zdravilne učinke morske soli, kar se odraža tudi 

v cenah, naju je zanimalo, ali je morska sol res tako naravna in čista. Raziskovala 

sva, ali se mikroskopsko majhni delci mikroplastike prenesejo iz vode v morsko 

sol. Morsko sol sva primerjala tudi s kameno soljo, ki se pridobiva iz solne rude. 

Katero je torej boljše uporabljati, kameno ali morsko? 


PRIZNANJE 

Avtorja: Ivo Prelog in Primož Škafar, 3. c 

Mentorji: mag. Nina Žuman, prof., doc. dr. Ivan Jerman in Gregor Žitko, 

Kemijski inštitut Ljubljana 

Kaj je mikroplastika? 

Mikroplastika so vsi plastični delci, manjši od 5 

mm. Ti so lahko tudi v velikosti le nekaj mikrometrov 

(1 µm = 10-6 m). Plastika se v okolju ne 

more razgraditi, lahko se samo razdeli na vse 

manjše kose. 

Vsa plastika, kadarkoli proizvedena 

na svetu, je še vedno prisotna v okolju, 

vendar ne vemo, kje se nahaja oziroma 

na kako majhne delce je razpadla. 

Raziskovanje s pomočjo solnih rakcev 

Za dokaz mikroplastike v morski soli sva vzgojila 

solne rakce. Najin namen je bil, da bi rakci to plastiko 

pojedli. Pod mikroskopom bi jo nato videla, 

ko bi rakce obsevala z UV-lučjo, saj plastika pod 

njo odbija večino svetlobe. Za kontrolo sva z brusilnim 

papirjem naredila umetno mikroplastiko. 

V vodni kopeli sva iz jajčec pod ustreznimi pogoji 

vzgojila solne rakce (Artemia Brine Shrimp). Primerjala 

sva sedem različnih vzorcev različnih soli. 

Vsak dan sva iz vsakega vzorca pod mikroskopom 

pogledala pet rakcev. To sva ponavljaja šest tednov. 

Delec mikroplastike 


Najdeni delci domnevne mikroplastike so se vedno 

nahajali v prebavnem traku solnih rakcev, kar 

dokazuje, da so jih solni rakci morali zaužiti. 

Da bi dokazala, da so najdeni delci res iz plastike, 

sva se obrnila na Kemijski Inštitut v Ljubljani, kjer 

so nama z veseljem pomagali. Analizo so opravili 

z Ramanskim mikrospektrometrom, ki deluje po 

principu loma svetlobe. 

Mikroplastika v človekovi prehrani 

Delce domnevne mikroplastike sva našla le v vzorcu 

z umetno dodano mikroplastiko in v vzorcu z 

morsko soljo. V vzorcu kamene soli pa teh delcev 

ni bilo. Rezultati analize Kemijskega Inštituta v 

Ljubljani pa nama niso potrdili, da so ti delci res 

mikroplastika. Možnih vzrokov za to je več. Doc. 

dr. Ivan Jerman je pripomnil, da je identificiranje 

delcev v tako majhni koncentraciji zelo težko, zato 

bi bile potrebne dodatne raziskave. 

Iz zbranih podatkov pridemo do rezultata, da v kameni 

soli mikroplastika ni prisotna, medtem ko v 

morski soli to ni dokazano. Najverjetnejša razlaga 

je, da je v morski soli res nekaj mikroplastike. 

Zaradi tega je najbolj pametno 

uporabljati kameno sol, ki zagotovo 

ni onesnažena. 

Pokazala sva, da so solni rakci zmožni s hranjenjem 

v sebe vnesti delce mikroplastike. Ker ostale 

živali, ki se prehranjujejo s solnimi rakci ali podobnimi 

manjšimi organizmi pojedo cele rakce, se 

ta mikroplastika prenaša po prehranjevalni verigi 

navzgor in pride vse do človekove prehrane. 



»Slatina?« Ne v gospodinjstvu, 

temveč na vrtu? 

Ali lahko mineralna voda nadomesti gnojila? 

Se vam je kdaj porodila misel, zakaj ne zalivamo rastlin z mineralno vodo? 

Mnogim se zdi povsem samoumevna za pitje, vendar je malokdaj preizkušena 

oblika zalivanja rastlin. Že samo ime mineralna voda nam pove, da vsebuje 

mineralne snovi, ki so ključne pri razvoju rastlin. Zakaj torej ne bi poskusili 

zalivati rastlin z mineralno vodo in morebiti tudi s tem nadomestiti gnojila? 


PRIZNANJE 

Avtorice: Blažka Bojnec, Doris Horvat in Tjaša Lukovnjak, 3. b 


Na kratko o mineralni vodi in čebuli 

Mineralne snovi so nujno potrebni esencialni elementi, 

ki so ključni za uspešno rast oz. za nastanek 

organskih molekul. Anorganske snovi rastline absorbirajo 

iz zemlje s pomočjo korenin. Po absorpciji 

se anorganski elementi – minerali, prenašajo v 

različne dele rastlin, kjer opravljajo specifične biološke 

funkcije. 

Čebula razvije šopaste korenine, ki so zelo plitve. 

V začetku rasti se število korenin povečuje. Ko 

čebula dozoreva, korenine odmirajo hitreje, kot 

pa nastajajo nove. Čebula se začne oblikovati šele 

takrat, ko rastlina tvori več ogljikovih hidratov in 

sprejema več kalija ter manj dušika. Rastlina cveti 

od junija do avgusta, prilagojena je suhemu poletju 

in mrzli zimi. Zahteva veliko hranil in humozno 

zemljo, vendar pa gnojenja s svežim hlevskim gnojem 

ne prenaša. 

Kako smo se lotile raziskovanja? 

Cilj raziskovalne naloge je bil ugotoviti vpliv mineralne 

vode na rast čebule (Allium cepa L.), ki 

je zelo pogosto uporabljena vrtnina. Osredotočile 

smo se predvsem na to, kako mineralne snovi, ki 

so v ustekleničeni ali naravni izvirski vodi, vplivajo 

na rast rastline. Prav tako pa nas je zanimalo, ali 

bi lahko mineralna voda nadomestila 

uporabo gnojil. 

Da bi preverile vpliv mineralov, 

smo izvedle Allium test 

ter posadile testne čebulice, 

ki smo jih vsak dan zalivale 

s tremi različnimi vrstami 

vode: izvirska voda, Radenska 

Classic, voda iz pipe. Pri čebulicah, 

ki smo jih posadile, 

smo po približno enem mesecu 

stehtale njihovo biomaso 

in suho maso. Hkrati smo posadile 

čebulice, katerim smo 

dodale mineralno gnojilo in 

ponovno stehtale njihovo biomaso 

in suho maso. 


So bili rezultati v skladu z našimi 

pričakovanji? 

Morda se zdi, da je mineralna voda boljša alternativa 

navadni vodi iz pipe, vendar to ne drži. Rezultati 

so pokazali, da mineralna vode res pospeši rast, 

vendar na dolgi rok deluje zaviralno. V nasprotju z 

našimi pričakovanji smo ugotovile, da ima čebula, 

ki smo jo zalivale z mineralnima vodama, manjšo 

biomaso in daljše korenine. Še vedno pa naši rezultati 

potrjujejo, da gnojila najbolj pospešijo rast 

rastline in povečajo njeno biomaso. 

Minerali in soli, ki so v mineralni 

vodi, so priporočljivi za ljudi, vendar 

ne za rastline. Mineralna voda ne bo 

uničila rastline, vendar bo povzročila 

zaviranje rasti in povzročila sušne 

razmere. 

Zalivanje rastlin z mineralno 

vodo povzroči kopičenje mineralov, 

kar pa je že na meji 

toksičnosti za rastline. 

Metafaza 

Profaza 

Anafaza 

Teofaza 

Družbena odgovornost 

Upale smo, da bodo naši rezultati 

skladni z našo željo po 

zmanjšanju uporabe umetnih 

gnojil, ampak niso bili. 

Čeprav so rezultati pokazali, da 

mineralno dognojevanje učinkovito 

deluje na rast, prekomerna uporaba 

škoduje okolju. 

Z raziskovalno nalogo smo želele ljudem razširiti 

znanje o mineralih v rastlinah in jih spomniti 

na slabe posledice, ki jih lahko imajo mineralna 

gnojila, zato si moramo vsi prizadevati za njihovo 

zmanjševanje in racionalno uporabo. 

Menimo, da je raziskava prvi korak, da se o tem 

teoretično podučimo in nato to znanje prenesemo 

v prakso in na soljudi. 


GEOGRAFIJA 

Naši skrivnostni živalski 

sosedje 

Pojavljanje vidre na območju med Goričkim in reko Muro 

Vidra se pojavlja na območju Goričkega in ob reki Muri. Kaj pa ob 

gramoznicah na vmesnem območju? Raziskovalke smo se odločile raziskati 

omenjeno področje in preveriti, če so si vidre tudi tukaj našle svoje zatočišče. 

Avtorja: Tina Raj, 3. c, Urša Živa Škof, 3. b, in Nastja Magdič, 3. a 

Mentor: dr. Marija Meznarič, prof., in Tatjana Gregorc univ. dipl. biol., Lutra, 

inštitut za ohranjanje naravne dediščine 

ZLATO DR 


O vidrah 

Vidra je zver, ki spada v družino kun, njeno življenje 

pa je vezano na vodno okolje. Gramoznice 

zanjo niso najprimernejši habitat, ampak se tam 

vseeno nahaja zaradi prisotnosti rib, na katerih 

sloni njena prehrana. Ravno zaradi neprimernosti 

habitata in neraziskanosti gramoznic med Goričkim 

in reko Muro smo si izbrale to območje in 

pregledale 13 gramoznic. Med raziskovanjem nenavadnih 

značilnosti nam prej nepoznane živalske 

vrste se nam je porodilo tudi vprašanje, kakšno je 

znanje in mnenje domačinov iz raziskovanih krajev 

o njihovi »sosedi«. Zanimivo se nam je zdelo 

preveriti, ali ribiči še vedno gojijo stare zamere o 

vidri, o katerih smo brale v literaturi. 

Kako je potekalo naše delo? 

Najprej smo s študijem literature bolje spoznale 

to živalsko vrsto, temu pa je sledilo terensko delo. 

Naša naloga je bila iskanje vidrinih znakov prisotnosti. 

Ker je vidra nočna žival, njeno prisotnost 

ugotavljamo na podlagi ostankov hrane, stečin, počivališč 

in značilno razporejenih sledi, ki jih pusti. 

Prav te niso vedno vidne, saj je vidra lahka žival. 

Na začetku raziskovanja je tla še pokrivala snežna 

odeja in so bile vidrine sledi dobro vidne, kasneje 

pa snega več ni bilo in ni bilo 

možno potrditi njene prisotnosti 

na podlagi slednjih. Najzanesljivejši 

dokazi njene prisotnosti 

so zeleno obarvani in po 

ribah dišeči iztrebki, ki smo jih 

našle ob vseh gramoznicah, kjer 

smo vidrino prisotnost potrdile. 

Če dokazov vidrine prisotnosti 

ob določenih gramoznicah 

nismo našle, to ne pomeni, 

da je tam ni. Mogoč je ni bilo 

le ob našem obisku. Na koncu 

smo izvedle še spletno anketo 

o poznavanju in ozaveščenosti 

domačinov o vidri ter dodale 

intervju z lokalnim ribičem. 


Se vidra sploh pojavlja kje drugje kot 

na Goričkem in ob reki Muri? 

Vidrino prisotnost smo potrdile 

na osmih od trinajstih izbranih 

gramoznic in tako dokazale, da 

se vidra nahaja na območju med 

Goričkim in reko Muro. Ugotovile smo 

tudi, da ne glede na dejstvo, da se 

po navadi zadržujejo ob vodotokih, 

pri izbiri gramoznice bližina tega ni 

izrednega pomena. 

Z anketo smo ugotovile, da večina prebivalcev kar 

dobro pozna osnovne značilnosti vrste, a se večina 

vseeno ne more opredeliti glede mnenja o tej živalski 

vrsti, saj z njo nima stika. Intervjuvani ribič 

nam je zagotovil, da kljub dolgi zgodovini lovljenja 

in ubijanja vidre danes ribiči, razen v ribogojnicah, 

z vidro nimajo težav. 


GEOGRAFIJA 

Bober spet v akciji 

Pojavljanje bobra na območju Velike Krke na Goričkem 

Na kaj pomislite, ko slišite besedo bober? Na majhno okroglo kepo, ki udarja z 

repom ob tla, in z grozno velikimi zobmi grize v deblo? Ne. Bober je veliko več 

kot to! Me, Ines, Nika in Lara, smo bobra spoznale v čisto novi luči. Medtem ko 

smo se podajale po njegovih sledeh, smo odkrivale novo plat narave, ki je bila 

do sedaj našim očem neznana. Če vas zanima, kakšna je bila naša dogodivščina, 

se prepustite branju in odkrivanju bobrovega razburljivega življenja, 

predstavljenega v članku. 

Avtorice: Ines Gabor, Lara Titan, Nika Bukovec iz 3. c 

Mentorice: dr. Marija Meznarič, prof., Tatjana Gregorc, univ. dipl. biol., in Saša 

Zavratnik, mag. biol. in ekol. z naravov., Lutra, inštitut za ohranjanje naravne dediščine 

BRONASTO DR 


Bober in prijatelji 

Bobra zaradi njegovih čudovitih zunanjih 

lastnosti: velikega repa (30 cm) in zob, res ne 

moremo zamenjati z nutrijo, pižmovko ali vidro. 

Bober je drugi največji glodavec, zaradi svojih 

dvajsetih kilogramov bi bil za pestovanje v naročju 

kar težek zalogaj, zato bolje, da mu ne ugaja 

človekova družba. Čeprav s svojimi nevarnimi 

sekalci ne izgleda nič kaj prijazno, je do svojih 

sobivajočih živalskih prijateljev zelo sočuten in 

si za dober obrok raje privošči kakšno mesnato 

drevesno vrsto (jelša in hrast). Marsikateri dijak 

bi si želel tudi takšnih delovnih vrlin, kot jih ima 

bober. Ja najboljši arhitekt narave in brez težav 

zgradi trdno in varno zavetje za svojo družino. Ta 

žival nam je lahko dober vzgled, če se zapletamo v 

ljubezenska razmerja, saj je monogamist. Biologi 

si težko predstavljamo naravo brez te edinstvene 

vrste, saj povečuje biodiverziteto in je nepogrešljiv 

del obvodne kulture. 


Trije bobri v čudežni deželi 

Skrivnostno deželo, ki v sebi skriva mnoge 

bisere narave, smo našle na Goričkem, ob reki 

Velika Krka. Tja smo se z našima mentoricama z 

inštituta Lutra podale januarja in februarja, saj so 

bobrove sledi takrat najbolj opazne. Terensko delo 

nam je popestrilo fotografiranje bobrovih sledi 

(odtis, bobrišče, obglodana drevesa in opilki), da 

pa se rezultati ne bi izgubili, smo njihove lokacije 

zabeležile z GPS napravo. 

Stari dobri zemljepis 

Kljub temu da je raziskovalna naloga nastala pri 

predmetu biologija, so rezultati vezani predvsem 

na zemljevide, ki smo jih bili do sedaj vajeni 

pri geografiji. Na izdelanih zemljevidih smo 

predstavile pogostost bobrovih sledi, opazovale 

pa smo tudi ustreznost habitata za te kosmate 

nadobudneže. Ugotovile smo, da se bober ob 

Veliki Kriki počuti varno in si tam rad gradi 

bivališča. Kljub temu da ni človekov najboljši 

prijatelj, so mu Goričanci očitno všeč, saj se je 

tam ustalil kljub njihovi bližini. 

Veliki bober osvoji svet 

Ker smo spoznale, da je bober prilagodljiv in 

iznajdljiv, lahko pričakujemo, da bo v prihodnosti 

še bolj razširil svoj imperij. 

Najmočnejša vrsta ni tista, ki 

preživi, niti ne najbolj inteligentna. 

Preživi tista, ki se najbolje prilagodi 

spremembam. (Charles Darwin) 

Ü 

!( 

!( 

!( 

!( 

!( 

!(!( 

!(!( 

!( 

!( 

!( 

!( 

!( 

!(!( 

!( 

!( 

!(!( 

KARTO PRIPRAVIL: 

Lutra, Inštitut za 

ohranjanje naravne 

dediščine 

Pot ilegalcev 17 

1210 Ljubljana – Šentvid 

VIRI: GURS, ARSO, terenski podatki 

NALOGA: 

Pojavljanje bobra na območju Velike Krke na 

Goričkem. Raziskovalna naloga GFML. 

VSEBINA PRILOGE: 

Potrjena bobrova prisotnost na reki Velika Krka 

DATUM: 

Februar, 2019 

MERILO 

1:20.000 

ŠT. PRILOGE: 3 

Legenda 

Prisotnost bobra 

!( DA 

!( NE 

Stalne tekoče vode 


SOCIOLOGIJA 

Prostovoljstvo – se splača? 

Prostovoljno delo mladih v Pomurju 

V razvitih državah z močno socialno mrežo so številke ljudi, ki padejo pod prag 

revščine, visoke, v manj razvitih državah še toliko bolj. Politične reforme se 

trudijo reševati družbeno neenakost kot celoto, ampak vedno težje zagotavljajo 

blaginjo posameznika. Prav zaradi tega je kritičnega pomena, da okoli nas 

obstajajo organizacije in ljudje, ki lahko nudijo dodatno pomoč in podporo. 

Avtorica: Meta Štuhec, 4. d 

Mentorica: Sonja Ferčak, prof. 

ZLATO DR 


Status quo 

V Sloveniji, še natančneje za pomursko regijo, 

ni dostopnih zanesljivih podatkov o razsežnosti 

prostovoljnega dela, njegovih značilnostih, ovirah 

in potrebah po razvoju. Čeprav se stanje in organiziranost 

prostovoljstva izboljšujeta od leta 2011, 

ko je bil sprejet Zakon o prostovoljstvu, slovenska 

oziroma natančneje 

pomurska prostovoljna dejavnost 

temelji na naključjih in zavzetosti 

Ali sodelujete v kateri prostovoljni dejavnosti? 

posameznikov. 

Štuhec, M.: Prostovoljno Štuhec, M.: delo Prostovoljno mladih v Pomurju delo mladih v Pomurju 

Gimnazija Franca Gimnazija Miklošiča Franca Ljutomer, Miklošiča Ljutomer Ljutomer, 2019 Ljutomer 2019 

Pomurska mladina je pripravljena pomagati vrstnikom 

in starejšim, kar kaže na dobro razvito 


solidarnostno noto v podeželskem okolju. Dijaki 

prostovoljstvo povezujejo s pozitivnim vplivom na 

Metodologija dela 

33% 

lastno samopodobo in z dvigom ugleda v družbi. 

33% 

da 

S pomočjo literature sem raziskala motivacijo posameznika 

in kaj dela prostovoljno 67% dejavnost us- 

prostovoljstvo dojemajo kot Štuhec, sredstvo, M.: s Prostovoljno katerim do- 

delo mla 

Izmed vseh mogočih oblik družbene participacije 

da 

ne 

ne 

pešno. Osredotočila 67% sem se na najpogostejše oblike sežejo takojšnje spremembe. Gimnazija Analize Franca grafov Miklošiča kažejo Ljutomer, L 

prostovoljstva med mladimi in predstavila dve organizaciji, 

ki temeljita na prostovoljstvu in dobro- 

da njihovi volilni glasovi niso pomembni. Dolgona 

nezaupanje v politiko, saj anketiranci menijo, 

Štuhec, M.: Prostovoljno delo mladih v Pomurju 

Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer, Ljutomer 2019 

delnosti. Z njunima predstavnicama sem opravila 

intervju, ki odkriva poglede mentorjev oziroma 

organizatorjev na lastno delo. Namen ankete, ki 

zajema vzorec iz lokalnih srednjih šol, je raziskati 

percepcijo prostovoljstva kot vrednote, vpliva na 

samopodobo in mnenje o že obstoječih organizacijah 

v pomurski regiji. 

Pomurska mladina o prostovoljstvu 

Ste Ste registrirani prostovoljec/prostovoljka? 

e registrirani prostovoljec/prostovoljka? 

14% 

86% 

14% 

86% 


Ne, pomagam po potrebi brez 

kakršnegakoli članstva oziroma 

dogovora o delu. 

Ne, pomagam po potrebi brez 

kakršnegakoli članstva Da, oziroma sem registrirani prostovoljev/ 

dogovora o delu. prostovoljka. 33% 

Da, sem registrirani prostovoljev/ 

prostovoljka. 


67% 


33% 

67% 

da 

ne 


očne spremembe, ki bi bile uvedene z reformami 

in novimi zakoni, se mladim zdijo dolgočasne, 

zato zagovarjajo in podpirajo takojšnje ukrepanje 

humanitarnih organizacij. 

Prostovoljska dejavnost je neformalno 

vpeta v vse sloje družbenega življenja 

mladine v pomurski regiji. 

Primerjava odgovorov intervjuvank 

Obe intervjuvanki poudarjata pomen promocije 

prostovoljstva v lokalni skupnosti, prav tako menita, 

da je potrebno pomoči potrebnim omogočiti 

pot do sprememb, ki jim bodo olajšale življenje. 

Osredotočata se na mlade, kjer poudarjata pomen 

vzgoje, lastne izkušnje in sovrstnike, ki posameznika 

pritegnejo k prostovoljstvu. Zavedata se pomembnosti 

vzajemnega delovanja vladnega in nevladnega 

sektorja, saj je to edini način, da pomoč 

enakovredno in uspešno prejme čim več ljudi. Nevladne 

organizacije pojmujeta kot dopolnilo, ko 

sistem zataji. 

3 

Ovire in prednosti 

V našem okolju prostovoljstvo naleti na ovire pomanjkanja 

prirasta novih prostovoljcev, financ 

in organizacijske težave. V pomurski regiji primanjkuje 

izobraževanj za prostovoljce in njihove 

mentorje, kar se kaže v prostovoljnih akcijah in 

društvih, ki živijo izključno zaradi volje in želje 

posameznikov. Izobraženi prostovoljci bodo lažje, 

hitreje in učinkoviteje prepoznali problem in ga 

postopoma začeli reševati. Tak način dela bi prinesel 

tudi dolgotrajnejše rezultate. 

Mlajše mladostnike, osnovnošolce, predvsem pa 

srednješolce je treba spodbujati k vključevanju v 

prostovoljno delo. Najbolj učinkovit način pridobivanja 

pozornosti in promocije prostovoljstva so 

predstavitve dela dobrodelnih organizacij na šolah 

in vključevanje le-teh v že obstoječe akcije. Veliko 

prednost prostovoljno udejstvovanje prinaša tudi 

brezposelnim, saj jim daje možnost spoznati različne 

vidike bodoče poklicne vloge v praksi, poleg 

tega lahko širijo socialno mrežo in si večajo možnost 

zaposlitve. 

S čim povezujete prostovoljsko in dobrodelno dejavnost? 

zadovoljstvo, ker pomagam 

55% 

pripomorem k boljšemu življenju posameznika 

42% 

pripomorem k družbenim spremembam 

38% 

upanje v boljšo prihodnost 

spoznavanje novih ljudi 

spoznavanje življenja drugih ljudi 

spreminjanje sedanjosti 

dejavnost, ki jo rada opravljam 

biti vzor mlajšim 

poskus odpravljanja problemov, ki jih je povzročil družbeni 

28% 

26% 

25% 

23% 

22% 

21% 

21% 

prostočasna dejavnost 

realizacija, da je moje življenje lepo 

oblika družbene participacije 

12% 

14% 

17% 

slog življenja 

lajšanje svoje vesti 

9% 

9% 

referenca na življenjepisu 

6% 

podpiranje lenih in neizbraženih ljudi 

dejavnost, ki mi jemlje čas 

2% 

1% 

0% 10% 20% 30% 40% 50% 60% 


SOCIOLOGIJA 

Župan naj bo! 

Lokalne volitve – vpliv političnih strank na izbiro županskega 

kandidata 

Volitve so temelj demokracije in omogočajo državljanom, da sooblikujejo 

politiko države. V letu 2018 smo se državljani Republike Slovenije udeležili 

dvojih volitev – volitev v državni zbor in lokalnih volitev. V predvolilnem 

času smo volivci »bombardirani« s strani političnih strank z njihovimi 

predvolilnimi kampanjami. Vendar, ali predvolilne kampanje res vplivajo na 

odločitev volivcev? Ali strankarska pripadnost igra vlogo pri izbiri županskega 

kandidata? 


BRONASTO DR 


PRIZNANJE 

Avtorica: Kristina Žižek, 4. b 

Mentorica: Sonja Ferčak, prof. 

Če bi volitve karkoli spremenile, bi bile 

prepovedane! 

Volitve so najneposrednejši izraz javnega mnenja 

in spadajo med konvencionalno politično 

udeležbo, med katero sodijo tudi udeležba na 

referendumih, članstvo v političnih strankah in 

interesnih skupinah. 

Konvencionalna politična udeležba predvsem v 

gospodarsko razvitih državah upada, kar kažejo 

raziskave od 20. let 20. stoletja naprej. Njen upad 

v Sloveniji lahko povežemo z dejstvom, da je pri 

nas razširjena miselnost, da gre v politiki za 

boj za oblast, nizko pa je tudi zaupanje v vlado, 

politične stranke in druge podobne institucije. 

V času volitev politične stranke izberejo 

svoje kandidate in poskrbijo za finančno, 

logistično in drugo podporo za volilno 

kampanjo. Državljani lahko kandidirajo tudi 

na nestrankarskih listah, vendar morajo za 

volilno kampanjo v tem primeru poskrbeti 

sami. V predvolilnem obdobju poskušajo 

politične stranke na svojo stran pridobiti 

čim več volivcev. Tako svoje kandidate in 

program predstavljajo v medijih, npr. po 

radiu, na socialnih omrežjih, po televiziji, 

v časopisih, javnost poskušajo pritegniti 

s plakati, predstavitvami in z javnimi 

zborovanji. 

Raziskovanje mnenja občanov 

Svoje raziskovanje sem začela z analizo literature, 

ki je povezana z volitvami in volilnim vedenjem. 

Sledilo je anketiranje volilnih upravičencev. Ker 

sem se v svojem raziskovanju osredotočila na lokalne 

volitve, sem za svoje raziskovanje anketirala 

občane občine, iz katere prihajam. Ankete 


sem razdelila na predstavitvah kandidatov po lokalnih 

Vpliv predvolilne skupnostih, predvolilnih kampanje prireditvah, prav 

Vloga politične pripadnosti 

tako sem izdelala še spletno anketo. Pri tem sem Različne politične stranke naj bi zastopale različne 

družbene skupine, npr. delavce, izobražence, 

Predvolilna kampanja je čas, ko si politične stranke in tudi nestrankarski kandidati poskušajo 

naletela na težavo, da veliko ljudi ankete ni rešilo 

pridobiti čim večje število volivcev. Kakšen pa je dejanski vpliv politične kampanje na volivce? 

do konca, kar lahko kaže na nezanimanje občanov 

za politiko. Analizirala sem rezultate lokal- 

volivcev. Vendar se na lokalnem nivoju vpliv po- 

upokojence, s čimer bi imeli konstantno bazo 

52 % anketirancev je odgovorilo, da kampanja vpliva na njihovo odločitev, da vpliva pozitivno 

oziroma negativno, 48 % pa jih je odgovorilo, da politična kampanja ne vpliva na njihovo 

nih volitev, med katerimi sem najprej analizirala litičnih strank manjša, saj se je povečalo število 

odločitev. Negativen vpliv kampanje političnih strank je bil utemeljen z odgovori, kot so: vzbuja 

rezultat enega izmed županskih kandidatov, ki so nestrankarskih županov. 

nezaupanje v slovenske politike, preveč je podtikanja in zavajanja ter spuščanja na osebno 

ga raven. podprle Pozitivno tri stranke, vpliva in ga kampanja primerjala na z ljudi, rezultatom 

strank, ki so ga podprle. Nato sem analizirala Politična pripadnost na lokalnih 

da grejo volit, da si ustvarijo mnenje, da se lažje 

odločijo. 

rezultat Med zanimivejše strank na lokalnih odgovore volitvah spada odgovor, z rezultatom da kampanja političnih volitvah strank ne igra na anketiranca velike vloge sicer 

strank deluje na pozitivno, državnozborskih. vendar ga motijo »nestrankarske liste, oziroma ki so brez ne začrtanih igra velike pravil«, vloge kar lahko pri 

povežemo z dejstvom, da politične stranke delujejo na izbiri državnem županskega nivoju in kandidata. 

so na vodilnih 

Vpliv položajih predvolilne v državi, kampanje 

nestrankarske liste pa nad sabo nimajo Rezultati nikogar, ankete saj v veliki kažejo, meri da delujejo le 

zgolj na lokalnem nivoju. 

Predvolilna kampanja je čas, ko si politične 8 % anketirancev izbere svojega 

Volivce v predvolilni kampanji najbolj pritegnejo predstavitve po lokalnih skupnostih, v veliki 

stranke in tudi nestrankarski kandidati poskušajo kandidata za župana na podlagi 

meri pa tudi promocija na socialnih omrežjih, ki vpliva predvsem na mlajše volivce. Ključni 

pridobiti čim večje število volivcev. Kakšen pa je 

akter, ki vpliva na to, koga bodo volivci izbrali za svojega kandidata, 

strankarske 

pa je njegov 

pripadnosti. 

program. 

dejanski vpliv politične kampanje na volivce? 

52 % anketirancev je odgovorilo, da kampanja 

Vloga politične pripadnosti 

Da županskega kandidata ne izbirajo na podlagi 

vpliva na njihovo odločitev, da vpliva pozitivno strankarske pripadnosti drži zgolj za izbiro 

Različne politične stranke naj bi zastopale različne družbene skupine, npr. delavce, izobražence, 

oziroma negativno, 48 % pa jih je odgovorilo, da županskih kandidatov in ne za izbiro občinskih 

upokojence, s čimer bi imeli konstantno bazo volivcev. Vendar se na lokalnem nivoju vpliv 

politična kampanja ne vpliva na njihovo odločitev. 

Negativen vpliv kampanje političnih strank primerjavi z rezultati državnozborskih. 

svetnikov, kar potrjujejo rezultati lokalnih volitev v 

političnih strank manjša, saj se je povečalo število nestrankarskih županov. 

je 

Politična 

bil utemeljen 

pripadnost 

z odgovori, 

na lokalnih 

kot so: vzbuja 

volitvah 

nezaupanje 

pri izbiri v slovenske županskega politike, kandidata. preveč je podtikanja Rezultati in ankete 

ne igra velike vloge oziroma ne igra velike vloge 

Kljub temu da je imel županski kandidat podporo 

treh 

kažejo, 

različnih 

da le 

strank, 

8 % anketirancev 

ki so bile na 

izbere 

volitvah v 

zavajanja svojega kandidata ter spuščanja za na župana osebno na raven. podlagi Pozitivno 

Da vpliva županskega kampanja kandidata na ljudi, ne da izbirajo grejo volit, na da podlagi si strankarske da bodo volivci pripadnosti teh strank drži volili zgolj tega za izbiro kandidata 

strankarske občinske pripadnosti. svete zelo uspešne, ta podpora ni bila pogoj, 

ustvarijo županskih mnenje, kandidatov da se lažje in odločijo. ne za izbiro občinskih svetnikov, za župana. kar To bi potrjujejo lahko razložili rezultati z manjšo lokalnih volilno 

Med volitev zanimivejše v primerjavi odgovore z rezultati spada državnozborskih. 

odgovor, da udeležbo volivcev teh strank, vendar s primerjavo 

kampanja Kljub političnih strank na anketiranca sicer rezultatov državnozborskih volitev z rezultatom na 

deluje pozitivno, vendar ga motijo »nestrankarske 

liste, ki so brez začrtanih pravil«, kar lahko veliki meri na obeh volitvah enako število glasov. 

lokalnih volitvah ugotovimo, da so imele stranke v 

povežemo z dejstvom, da politične 

stranke delujejo na državnem 

nivoju in so na vodilnih položajih 

v državi, nestrankarske liste 

pa nad sabo nimajo nikogar, saj 

v veliki meri delujejo zgolj na lokalnem 

nivoju. 

Volivce v predvolilni kampanji 

najbolj pritegnejo predstavitve 

po lokalnih skupnostih, v veliki 

meri pa tudi promocija na socialnih 

omrežjih, ki vpliva predvsem 

na mlajše volivce. Ključni akter, 

ki vpliva na to, koga bodo volivci 

izbrali za svojega kandidata, pa 

je njegov program. 

600 

500 

400 

300 

200 

100 

0 

Rezultati lokalnih volitev v treh volilnih 

okrajih 

1 2 3 

Stranka A Stranka B Stranka C Kandidat za župana 

Primerjava med rezultatom županskega kandidata in rezultatom političnih strank, 

ki so ga podprle 


ZGODOVINA 

Ali veš, katera republika je 

omogočila, da Prekmurci 

danes živijo v Republiki 

Sloveniji? 

Prelomni dogodki leta 1919 v Prekmurju in Prlekiji: Murska 

republika je pomenila končanje madžarske represije v 

Prekmurju 

Odgovor na zgornje vprašanje se glasi Murska republika, ki je bila tvorba, 

ustanovljena 29. maja 1919 v Murski Soboti z namenom, da Prekmurce 

priključi h Kraljevini SHS ter jih združi s svojim narodom. Po prvi svetovni 

vojni so namreč Prekmurci pripadli Ogrski in nadaljevali tradicijo slovenske 

podrejenosti in nesamostojnosti. S to tvorbo pa so se jasno in glasno uprli. 

Kako jim je to uspelo, boste izvedeli v nadaljevanju članka. 

Avtorica: Blažka Bojnec, 3. b 

Mentorica: Suzana Rauter, prof. 

BRONASTO DR 


Murska republika, republika z 

najkrajšim stažem 

Murska republika je obstajala v Prekmurju, natančneje 

v Murski Soboti od 29. maja 1919 pa do 5. 

junija 1919, ko jo je nadoblast, Madžarska, likvidirala. 

Prekmurci so bili dolgo časa nezadovoljni s svojim 

političnim položajem, saj so Madžari z njimi grdo 

ravnali. Izvajali so politično in kulturno represijo, 

slovenščina je bila v javnem življenju redkejša kot 

zadetek sedmice na loteriji. Zato so se Prekmurci 

odločili, da se uprejo in ustanovijo socialistično, nekontrarevolucionarno 

tvorbo v želji po svobodi in 

miru. Uspelo jim je v tem pogledu, da so dvignili 

dovolj prahu, da se je zanje začela zanimati tudi pariška 

mirovna konferenca. Junija 1920 so namreč 

prvi v zgodovini smeli reči, da so Slovenci, in tako 

so pripadli Jugoslaviji. 

Zemljevid Murske republike 


Časniki izdajajo skrivnosti 

takratnega časa 

Pri raziskovanju sem si pomagala predvsem s 

prekmurskim časnikom Novine, ki sem jih včasih 

res le s težavo razumela. Ko sem uspela razvozlati 

vsebino člankov, sem veliko izvedela o samih 

Prekmurcih. V Novinah je pisalo tudi o dogajanju 

po svetu, kar me je pritegnilo, saj se v življenju 

malokdaj srečaš s priložnostjo iz prve roke brati 

o ljudeh takratnega časa in načinu življenja. 

Največja dilema se mi je porajala, ko sem skušala 

ugotoviti, ali je bil predsednik Vilmoš Tkalec 

prizadeven Prekmurec, ki si je te republike želel, 

ker je hotel svoje sorojake rešiti sužnosti, ali pa jih 

je hotel zgolj pretentati in oropati. Ko se ukvarjaš 

z raziskovanjem zgodovine, je pomembno vire 

pravilno brati in jih interpretirati. Tkalca so namreč 

madžarski časniki označili za roparja in njegovo 

udejstvovanje pri republiki za zlonamerno. Časnik 

Novine, ki je bil namenjen Prekmurcem, pa ga je 

označil za narodnega junaka. Tem interpretacijam 

sledi sklepanje. Vprašati sem se morala, ali je 

Tkalec kaj pridobil z nastankom republike in kaj 

se je zgodilo z njim po koncu njenega obstaja. Ko 

sem te vzroke in posledice pregledala, sem prišla 

do zaključka. Sklepala sem, da Tkalec republike 

ni vodil z namenom lastnega bogatenja, saj je po 

njenem razpadu pobegnil v Avstrijo in se nikoli 

več ni vključil v politično življenje, moral se je 

potuhniti. 

Zakaj je bila ta republika pomembna za 

današnjo Republiko Slovenijo? 

Ker je bila to edina predhodna slovenska republika 

pred današnjo. Nastala je na podlagi želje Prekmurcev, 

podobno kot današnja država na podlagi 

želje Slovencev leta 1990 na plebiscitu, na katerem 

so se odločili zanjo. 

Res je, da je bila kratkotrajna, 

obstajala je le en teden, in 

mednarodno nepriznana. Vendar 

je spodbudila pariško mirovno 

konferenco, da je Kraljevini Jugoslaviji 

avgusta 1919 dovolila priključitev 

tudi tega dela Slovenije, ki je tisočletje 

preživel pod tujo oblastjo. 

Res je, da neposredna korelacija med republikama 

ne obstaja, ampak je Murska republika prvič 

v zgodovini dokazala, da Slovenci znamo ustvariti 

svojo republiko. 


ZGODOVINA 

Ali je bila tema o Prekmurcih 

leta 1919 res aktualna? 

Aktualnost »Prekmurcev« v časopisih leta 1919 

17. avgust 1919 – zelo pomemben dan za slovensko in prekmursko zgodovino. S svojo 

raziskovalno nalogo sem se želela osredotoči na pogostost pojavljanja problematike 

v lokalnem časopisu (Novine) ter v dveh državnih časopisih (Slovenski gospodar ter 

Učiteljski tovariš). Kako aktualni so bili torej Prekmurci v času priključitve? 

Avtorica: Nuša Jurkovič, 3. a 

Mentorica: Suzana Rauter, prof. 

Priključitev Prekmurja k matičnemu 

narodu 

Prekmurje se je k svoji matični domovini – Sloveniji 

priključilo 17. avgusta 1919. Priključitev pa se 

ni zgodila čez noč. 

H krepitvi narodne zavesti so 

pripomogli tudi soboški, ljutomerski 

in radgonski shodi, na katerih so se 

Prekmurci odločili, da ne želijo več 

pripadati Ogrski. 

Seveda si je tudi jugoslovanska delegacija, ki nas 

je zastopala na pariški mirovni konferenci, prizadevala, 

da bi se Prekmurci priključili matični 

državi. In tako jim je uspelo 2. junija, ko so vodje 

pariške mirovne konference avstrijski delegaciji 

predložile mirovno pogodbo za določitev mej z 

Nemško Avstrijo. Po tej pogodbi je Prekmurje z 

Radgono pripadlo Jugoslaviji. Od tromeje Nemške 

Avstrije, Ogrske in Jugoslavije je meja potekala 

po razvodnici med Rabo in Muro, kar je pomenilo, 

da je rabsko Prekmurje ostalo izven meja 

Jugoslavije. Naša delegacija si je še dolgo časa prizadevala, 

da bi se priključilo tudi Porabje, vendar 

se je ta ideja kasneje opustila. Po sklepu vrhovnega 

sveta so 12. avgusta 1919 jugoslovanske čete 

vkorakale v Prekmurje. Domačini so svoje rešitelje 

sprejeli gostoljubno. 17. avgusta istega leta je 

bil v Beltincih pred cerkvijo velik ljudski tabor, na 

katerem je spregovoril Jožef Klekl, narodni voditelj 

prekmurskih Slovencev, in Prekmurje je bilo 

osvobojeno. 

Hipoteze in metode dela 

Najprej sem prebrala strokovno literaturo. Za vse 

štiri hipoteze, ki sem si jih zastavila, sem uporabila 

delo z zgodovinskimi viri, in sicer s časopisnimi 

članki. Prav tako sem uporabila tudi 

primerjalno metodo, saj sem rezultate vseh treh 

časopisov med seboj primerjala. 

Za lažje delo sem si postavila štiri hipoteze: 

1. Tema je bila najbolj aktualna meseca avgusta, saj 

so se takrat tudi priključili. 

2. Prevladujejo članki o politiki, manj je člankov o 

kulturi. 

3. O Prekmurcih se je najpogosteje pisalo v Novinah, 

manj pogosto v Slovenskem gospodarju, 

najmanj pogosto pa v Učiteljskem tovarišu 

(prav zaradi kraja izhajanja časopisa). 

4. V vseh treh člankih, ki so bili izdani takoj po 

priključitvi, so pisali tako o negativnih kot o 

pozitivnih posledicah priključitve. 

Ugotovitve 

Potrdila sem svojo prvo in tretjo hipotezo, drugo 

in četrto pa sem potrdila le delno. Iz grafa je 

razvidno, da je število objav v vseh časopisih izstopalo 

v mesecu avgustu, saj je šlo za aktualno 

temo. 


Naslednjo hipotezo sem potrdila le delno. Politična 

tema je bila najbolj aktualna v časopisih Novine 

in Slovenski gospodar. Rezultati se popolnoma 

ujemajo s prebranim v strokovni literaturi, saj je bil 

osnovni namen časopisa Učiteljski tovariš izobraževati 

učitelje in ne politično nagovarjanje bralcev. 

Tudi tretjo hipotezo sem potrdila, do manjšega 

odstopanja je prišlo le v mesecu novembru zaradi 

stavke ustvarjalcev časopisa Slovenski gospodar. 

Časopis Novine je izhajal v Murski Soboti, namenjen 

pa je bil bralcem v Prekmurju in Prlekiji, zato 

je logično, da pišejo o aktualnih temah, ki izvirajo 

iz njihovega okraja. 

Svojo zadnjo hipotezo sem potrdila le delno. Razlika 

je bila v subjektivnosti člankov. Vsi trije časniki 

vsebujejo subjektivne poglede (ki so v vseh pozitivni, 

torej priključitev podpirajo), vendar je bilo besednih 

zvez, kot so »Prekmurski Slovenci«, »deca 

Slovenske matere«, največ v članku iz časopisa Novine. 

Tako lahko zaključim, da so avtorji člankov 

vseh treh časnikov na priključitev Prekmurja gledali 

pozitivno. 

Torej, Prekmurci so 

bili leta 1919 aktualni 

tako na lokalni kot 

državni ravni. 


POPRI – 

tekmovanje 

za najboljšo 

podjetniško idejo 

med mladimi 

Na tekmovanju POPRI 2019, ki ga organizira Primorski 

tehnološki park v Novi Gorici, je za najboljšo podjetniško 

idejo letos sodelovalo 314 mladih z 99 idejami iz 46 različnih 

izobraževalnih institucij. Mladim je letos pri izdelavi poslovnih 

modelov pomagalo 66 mentorjev. 

Doslej so POPRI pritegnili k sodelovanju 2852 mladih, ki so 

pripravili kar 1209 podjetniških idej, razdelanih v poslovni model. 

Tekmovanje spremljajo izobraževalni dogodki, ki udeležencem 

omogočajo pridobitev dodatnega znanja in lastnih izkušenj ter 

dostop do mentorjev. Ambiciozni mladi pa so tudi zanimiv kader 

za uspešna podjetja. 

Poslovne modele POPRI 2019 je ocenila 35-članska, regionalna 

strokovna komisija, ki jo sestavljajo podjetniki, startup mentorji, 

direktorji in ključni kadri uspešnih slovenskih podjetij. Pri tem so 

se odločili za 12 polfinalistov v kategoriji srednješolci, ki so se 

predstavili s petminutnimi »pitch« govori. 

GFML-jevci oziroma ITS-ovci smo letos poslali kar sedem 

poslovnih idej in dve med njimi sta se tudi uvrstili v polfinale. 

Poslovni ideji sta bili Blubink (blue ink makes you think) in 

Hydrostand (pametni podstavek, ki meri količino popite vode). 

Obe sta bili nagrajeni z bronastim priznanjem. 



POPRI 

BLUBINK 

Blubink (blue ink makes you think) 

V skrbi za čistejše okolje in z mislijo na zmanjšanje količine odpadkov sva 

razvili povsem naravno polnilo za pisala Blubink. Gre za poslovno idejo, ki bi 

lahko učinkovito nadomestila sedanja kemična polnila. Preberite članek in 

stopite korak bližje k ohranjanju narave. 

Avtorici: Eva Pešti in Maruša Hajdinjak iz 2. c 


BRONASTO PRIZNANJE 

Trg se veča, z njim pa tudi količina 

odpadkov 

Po podatkih EPA Američani vsako leto zavržejo 

1,6 milijarde pisal ‒ proizvedejo jih 2 milijardi. 

Tako jih, na podlagi letnega povprečja, samo 0,4 

milijarde ostane v uporabi, ostali del (80 %) pa 

pristane na odlagališčih. Poleg tega je bil lani trg 

pisal in pisalnih pripomočkov vreden kar 13,3 

milijarde evrov, do leta 2025 pa naj bi vrednost 

zrasla na 21,2 milijardi evrov. To pomeni, da večina 

ne kupuje vložkov za pisala, temveč raje investira 

v nakup novega, kar samo povečuje količino 

odvrženih odpadkov. 

Rešitev 

BLUBINK je 

odlična rešitev 

za vse, 

ki jim je mar 

za okolje. Najin produkt lahko bistveno prispeva 

k zmanjšanju količine zavržene plastike in tako 

spodbudi kupce, da se pri nakupu ostalih izdelkov 

poslužujejo istega trenda. 

Narejen je iz 100-odstono naravnih sestavin, ki 

ne škodujejo okolju in prav to je predstavlja bistveno 

prednost na trgu. Glavna sestavina so 

ameriške borovnice, ki dajo prijeten temno vijoličen 

odtenek. Vložek se brez težav vstavi v pisalo. 

Embalaža pa je reciklažna in torej bistveno primernejša 

za okolje. 


100-odsotno naravno polnilo za pisalo 

Večina ljudi se sploh ne zaveda, da lahko tudi 

tako majhna stvar, kot je plastično pisalo, vpliva 

na količino odvrženih odpadkov. Prav zaradi 

te neozaveščenosti mnogi ob nakupu ne dajejo 

prednosti naravnim pisalnim polnilom. Posegajo 

predvsem po tistem, ki ga dalj časa poznajo oziroma 

so s tem izdelkom do sedaj bili zadovoljni, 

zato ga ne želijo zamenjati. 

Najpogosteje tako kupci posežejo po pisalnih 

polnilih iz kemičnih sestavin, ki jih pridobivajo 

iz nafte – recimo benzena. Ti lahko ob dotiku 

povzročijo reproduktivne težave in so celo kancerogeni. 

Kaj ima, česar drugi nimajo? 

Glavna prednost je prisotnost 

popolnoma naravnih sestavin, 

s čimer dosežemo zmanjšano 

uporabo kemičnih sredstev 

pri proizvodnji le-teh. 

Vložek se uporablja na isti način kot drugi, ki so 

že na voljo. Kupci ga torej že kupujejo, pomembno 

jih je le seznaniti z inovativno in okolju prijaznejšo 

novo alternativo. 


PRAVI POKLIC 

ZA RAZVOJ 

REGIJE – RIGHT 

PROFESSION II 

Pravi poklic za razvoj regije – Right Profession II je 

mednarodni projekt, v katerem naj bi mladi in strokovni 

delavci na šolah spoznali poklice, ki so v regiji perspektivni in 

s strani delodajalcev zaželeni. Tako bi posredno skrbeli za to, 

da bi se mladi odločali za poklice, ki so pri nas zaposljivi. 

Na drugi strani bi podjetja dobila možnost, da zaposlijo mlade 

s poklici, ki jih potrebujejo. 

V okviru projekta smo iz podjetja SUN iz Gornje Radgone in 

Pomurske gospodarske zbornice v mesecu oktobru prejeli 

podjetniške izzive, ki so jih zastavili v dveh pomurskih podjetjih, 

in sicer Sava TURIZEM, d. d., in Panvita, d. d. 

Teme so bile zanimive, zato smo se s štirimi skupinami iz naše 

šole lotili raziskovanja za omenjena podjetja in pripravili rešitve 

za izzive. Izziv, kako potrošniku približati ekološko zelenjavo, 

je predstavljen v nadaljevanju, saj je zmagal na mednarodnem 

tekmovanju podjetniških idej v Lendavi, kjer se je pomeril 

z madžarsko skupino iz Strokovne šole Čerhati Šandor iz 

Nadžkaniže z nalogo Start projekt. 



RIGHT PROFESSION II 

Kako potrošniku približati 

ekološko zelenjavo? 

V današnji potrošniško naravnani družbi veliko denarja namenjamo materialnim dobrinam. 

Zelo pomembno nam je, kaj damo nase, in ne toliko, kaj damo vase. Pri predmetu ITS – 

naravoslovje smo se odločili, da bomo podrobneje raziskali temo ekološka zelenjava. Izziva, 

ki nam ga je zastavilo podjetje Panvita, d. d., smo se lotili z veliko vnemo, saj želimo potrošniku 

čim bolj približati pomen kvalitetne ekološke zelenjave. 

Avtorji: Daša Žuman in Jakob Sraka iz 2. a, Timotej Pukšič, 2. b, Maj Voršič, 2. c 

Mentorici: Mateja Godec, prof., in mag. Nina Žuman, prof. 

Anketa 

Raziskovanja izziva smo se lotili s pomočjo ankete, 

ki jo je ustrezno rešilo 165 anketirancev. V 

njej smo izbrali različne starostne skupine, saj smo 

želeli zajeti odraslo populacijo, predvsem tiste, ki 

sami kupujejo zelenjavo. 

Na vprašanje, ali kupujete ekološko zelenjavo, je 

skoraj dve tretjini vseh anketirancev odgovorilo z 

DA, ostala tretjina pa NE. Za tiste, ki ne kupujejo 

ekološke zelenjave, nas je zanimalo, zakaj je ne 

kupujejo, zato so morali odgovoriti na dodatno 

vprašanje. Večina jih je odgovorila, da si zelenjavo 

pridelajo sami ali pa jim je ta predraga, nedostopna 

ali celo nepotrebna. 

Zanimalo nas je tudi, kje anketiranci kupujejo 

ekološko zelenjavo. Največ jih kupuje izdelke v 

trgovini, sledi nakupovanje pri lokalnih pridelovalcih, 

nekateri kupujejo tudi na tržnici in mala 

skupina ljudi preko spleta. Cene ekološke zelenjave 

so za 60 % anketirancev primerne, na drugi strani 

pa je tovrstna zelenjava še vedno za okoli 40 % 

anketiranih predraga. Zanimivo je, da je kar 77 % 

anketirancev pripravljenih odšteti več denarja za 

ekološko zelenjavo. 

Mnenje anketirancev 

Z analizo ankete smo prišli do različnih ugotovitev. 

Večina naših anketirancev je visoko izobražena 

in zaposlena, kar je zelo pomemben podatek 

za ozaveščanje ljudi o pomenu zdrave prehrane 

in varovanju zdravja. Večina anketirancev je prav 

tako pozorna na način pridelave pri več vrstah zelenjave, 

predvsem tiste, ki jo uživajo presno. Velika 

večina anketirancev je mnenja, da je ekološka zelenjava 

bolj zdrava, vendar jih nekaj dvomi v oznako 

ekološko. Skrbi jih izvor zelenjave, in sicer da zelenjava 

ni slovenskega porekla, ampak je uvožena 


iz tujine, in pa da je ekološka zelenjava škropljena, 

sicer nekoliko manj kot neekološka, in posledično 

ni več ekološka. 

Naša podjetniška ideja 

Domislili smo se, da bi lahko imele trgovine košarice 

z ekološko zelenjavo, ki bi si jo posameznik 

preko spleta naročil v trgovino, ki je najbližje njegovemu 

domu. Dostava bi bila mogoča dvakrat 

tedensko, in sicer ob petkih, ko so še vsi v službah 

in jo lahko prevzamejo v trgovini na poti domov, 

in ob torkih, ko je petkova zaloga že pošla. V primeru, 

da košarice posameznik ne bi prevzel na 

dan prevzema, bi jo trgovina naslednji dan ponudila 

ostalim kupcem. S tem bi uporabnikom 

ekološke zelenjave prihranili nekaj časa, saj bi 

vse izdelke, tudi ekološke, kupili na enem mestu. 

Obenem bi prispevali k ohranjanju čistega okolja 

zaradi manj prevoženih kilometrov. 

Reklamni film 

Posneli smo tudi kratek film, s katerem želimo 

prikazati, da je potrebno več denarja nameniti za 

nakup kvalitetne ekološke zelenjave ter manj za 

materialne dobrine, ki jih nujno ne potrebujem – 

torej, pomembneje je, kaj damo vase, ne toliko, kaj 

damo nase. Prav tako je za dolgoročno zdravje in 

zadovoljstvo pomembno, kakšno hrano zaužijemo. 

Dvigniti bi morali zavedanje, da je potrebno 

za kvalitetno ekološko zelenjavo odšteti več in da 

se to obrestuje. 

Prizor iz reklamnega filma 


Mednarodna konferenca 

mladih raziskovalcev – 

ICYS 2019 

Če izdelaš resnično dobro raziskovalno nalogo in imaš še kanček sreče, te lahko raziskovanje 

ponese v svet. To je uspelo Niku Fariču, dijaku 4. letnika, ki se je letos aprila udeležil Mednarodne 

konference mladih raziskovalcev (ICYS 2019) v Kuala Lumpurju. 

Za udeležbo so ga izbrali na Zvezi za tehnično kulturo Slovenije kot nagrado za odlično 

raziskovalno nalogo, ki jo je Niko Farič izdelal v šolskem letu 2017/2018. Za raziskovalno nalogo 

z naslovom Sinteze nanodelcev z ujetimi ekstrakti ter določitev koloidnih lastnosti disperzij, ki je 

nastala v sodelovanju naše šole s Fakulteto za strojništvo v Mariboru pod mentorstvom Mateje 

Godec in Tjaše Kraševac Glaser, je dijak lani prejel zlato priznanje na državnem tekmovanju 

mladih raziskovalcev in Krkino nagrado. 

Mednarodne konference so se udeležili trije slovenski dijaki, svoje naloge pa so predstavili 

s plakati in predstavitvami med več kot 150 udeleženci iz 27 držav po svetu. Niko je za svojo 

nalogo prejel bronasto medaljo, še več kot medalja pa sta vredna doživetje in nova izkušnja. 

Niko Farič je tako strnil vtise 

s svojega potovanja: 

»Malezija, kjer je savna zastonj, hrana pikantna 

in riž konstantno na meniju, je letos gostila ICYS 

(Mednarodno konferenco mladih znanstvenikov) 

v hotelu Mandarin Court Hotel v centru Kuala 

Lumpurja, malezijskega glavnega mesta. Na konferenci 

smo se srečali mnogi mladi znanstveniki s 

celotnega sveta, da bi predstavili svoje raziskovalne 

naloge, razdeljene ne šest področij: Life Sciences 

(biologija, kemija, medicina), Environmental 

Sciences (ekologija in raziskovalne naloge, povezane 

z okoljem), Computer Science, Engineering, 

Mathematics in Physics. Moja raziskovalna naloga 

je spadala na področje Life Sciences, prejel pa sem 

bronasto odličje. Odličja prejme 40 % tekmovalcev, 

razmerja med zlatimi, srebrnimi in bronastimi 

medaljami pa so 1 : 2 : 3. Naslednje leto tekmovanje 

organizira Srbija, jaz pa se ga ne bom mogel 

udeležiti, ker bom … prestar. Organizacijske težave, 

neraznolika hrana in tehnične težave niso pokvarile 

nepozabne izkušnje – zgolj začinile so jo. 


Raziskovalne naloge, predstavitve le-teh in plakati 

dokazujejo kreativnost in inovativnost na znanstvenem 

področju. Konferenca ni bila zgolj priložnost, 

da dijaki naberemo novo znanje, temveč 

tudi spoznamo nove kulture – precej raziskovalnih 

nalog je bilo povezanih z lokalnimi problemi 

(Indonezijke so predstavile alternativno metodo 

odkrivanja malarije, tekmovalka iz Guama je raziskovala 

uporabne lastnosti lokalnih semen), predstavljene 

pa so bile v angleščini z opaznim narečjem, 

ki je del kulture. 

Kdor misli, da je Mednarodna 

konferenca mladih znanstvenikov 

dolgočasno tekmovanje znanstvenikov, 

ki blebetajo o svoji raziskovalni nalogi, 

ne da bi kdo razumel, o čem je sploh 

govora, se moti, saj sem na lastni koži 

izkusil, da je poleg znanosti prisotno 

tudi ogromno medkulturnosti, zabave 

in smeha – trdnih temeljev za izkušnjo, 

vredno spomina.« 


RAZISKOVALNA DEJAVNOST NA GFML 

PODJETNOST 

EKSKURZIJE 

SODELOVANJE 

S FAKULTETAMI IN 

INŠTITUTI 

NOČ 

RAZISKOVALCEV 

IZBIRNI PREDMET 

ITS - RAZISKOVANJE

Raziskovalni reflektor 2019

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?