You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
In tako sem se učil –<br />
ne od tistih, ki so me poučevali,<br />
ampak od onih, ki so z menoj<br />
razpravljali.<br />
Sv. Avguštin, Izpovedi<br />
Otroci mnogo sprašujejo<br />
in na njihova vprašanja je potrebno<br />
odgovoriti.<br />
1 2 6<br />
Otrok je radoveden<br />
in motiviran<br />
Radovednost in motivacija se lahko močno razvijata v vseh dejavnostih. Gre<br />
za lastnosti <strong>otrok</strong>a, ki je povezan z okoljem in prostorom, v katerem se nahaja.<br />
Potreba <strong>otrok</strong>a je, da čim več sprašuje in spozna. Radovednost je<br />
običajno usmerjena na okolje kot celoto in ne na nek določen predmet. Otroci<br />
postavljajo vprašanja, vztrajajo pri odgovorih in želijo čimveč spoznati.<br />
Vse to kaže na njihov način razmišljanja. To spremlja tudi čustveno napetost,<br />
čudenje in sum. Radovednost lahko tešimo z novimi vsebinami, njeno genetsko<br />
danost lahko razširimo na nove možnosti, ki jih ponujajo igrače in okolje<br />
(glej 2. poglavje: Kako se uči predšolski <strong>otrok</strong>, str. 69)<br />
Radovednost je bistveni motiv najrazličnejših oblik človeškega mišljenja<br />
in delovanja. Zato ji je potrebno nameniti posebno pozornost. Vzgojitelji<br />
in starši naj vedno ustvarjajo ugodne pogoje za razvoj in vzpodbudo<br />
otroške radovednosti, tako skozi igro v vrtcu in v družini kakor tudi v drugih<br />
vsakdanjih dejavnostih. Odgovori morajo biti v skladu z otroškim razumevanjem.<br />
Zahvaljujoč otroški radovednosti je proces vzgoje in izobraževanja<br />
v otroškem vrtcu lahko veliko bolj spontan in primeren otroškim potrebam in<br />
interesom. 61<br />
A7/ Figura je v ustreznem sorazmerju<br />
s cvetlicami in tudi sonce sije tam nekje<br />
iznad oblakov. /5 let<br />
Otrok je čustven<br />
Zakaj človek ne more vse življenje ostati vsaj malo <strong>otrok</strong>, da bi se še mogel<br />
čuditi? Vsaj malo mlad, da bi še mogel ljubiti? Res čudijo se le otroci, res<br />
ljubijo le mladi. Stari vedo, kaj je ljubezen. Zato in takrat so stari.<br />
France Avčin<br />
Popolna čustvenost je najbolj izrazita značilnost predšolskega <strong>otrok</strong>a. Majhen<br />
<strong>otrok</strong> je v celoti in predvsem čustveno bitje. Ne glede na to, koliko je star<br />
in kakšna je njegova inteligenca, bodo na njegovo ravnanje in obnašanje<br />
bolj vplivala čustva kot razum. Manjši je <strong>otrok</strong>, bolj je to vidno in značilno.<br />
Z razvojem jezikovnih in drugih veščin pa začenjajo prenašati svoja občutja<br />
v besede.<br />
Ko je <strong>otrok</strong> še dojenček, je njegovo čustveno življenje preprosto in gonsko<br />
usmerjeno. Čustva preplavljajo majhnega <strong>otrok</strong>a kot močni valovi in ga<br />
pretresajo, duška jim daje še z glasnim kričanjem, z jokom in smehom, z vso<br />
obrazno mimiko in s kretnjami vsega telesa. V tem času so <strong>otrok</strong>ova čustva<br />
zelo nestalna, plastična, se hitro menjavajo in so vedno bolj odvisna od<br />
njegove okolice in od ravnanja z njim.<br />
Kasneje predšolski otroci na primer poleg jokanja ali skakanja začenjajo<br />
spoznavati razliko med »srečen«, »jezen«, »prestrašen«, in »žalosten« ter se<br />
o tem pogovarjajo. Vse novo <strong>otrok</strong>a običajno najprej prestraši, nato pa<br />
lahko zbudi v njem zanimanje, navdušenost, veselje, ob hudih doživetjih in<br />
izkušnjah pa tudi grozo. Če kakšni predmeti ali pojavi v <strong>otrok</strong>u ne izzovejo<br />
nobenega čustva, potem jih <strong>otrok</strong> tudi ne zaznava.<br />
o t r o k<br />
Od najzgodnejšega<br />
otroštva naprej otroci ohranjajo<br />
svoja čustva in se odzivajo na čustva<br />
<strong>odrasli</strong>h, ki skrbijo zanje.<br />
Zelo poučen je primer državnih nemških <strong>otrok</strong> Reichskinder, ki so odraščali v nacističnih higiensko in materialno<br />
brezhibno urejenih internatih za majhne <strong>otrok</strong>e. Čeprav otroci niso bili popolnoma ločeni od ljudi in kulture, so vendar<br />
ti zavodi izrazito zasledovali načelo, da je treba <strong>otrok</strong>e čim manj vzgajati in se izogibati vzpostavljanju čustvenih odnosov.<br />
To so zahtevali zato, da bi v praksi dokazali rasistično načelo: dobra rasa je vredna več kakor vsaka vzgoja! Ko<br />
so zavezniške čete prišle po koncu vojne v Nemčijo, so ekipe strokovnjakov pregledale razvoj teh <strong>otrok</strong>. Ugotovili so<br />
težko vzgojno zanemarjenost. Mnogi otroci so kazali težke okvare in zaostajanje v razvoju. Čustvena podhranjenost<br />
jih je oslabila, niso se več borili. Mnogi, predvsem dojenčki, so umrli, čeprav so bili po svoji fiziološki zasnovi povsem<br />
zdravi in čeprav so bili deležni boljše nege in prehrane kot večina drugih <strong>otrok</strong>, ki niso odraščali<br />
v tem zavodu.<br />
1 2 7<br />
A8/ Zelo ekspresivna samoupodobitev<br />
z barvami v konfliktu. /4 leta
Change language