otrok zmore odrasli omogoča - ModART

V psihologiji in pedagogiki
integriteto opredeljujemo kot
neokrnjenost, nedotakljivost, enost,
popolnost, kot samostojnost in
neranljivost posameznika.
Beseda je izpeljana
iz latinskega izraza integritas,
kar pomeni nepoškodovanost,
neokrnjenost.
Integriteta
Samospoštovanje
Osebna odgovornost
1 4 2
Razvoj osebne
integritete otroka
Skupaj, neločljivo in znotraj moralnega razvoja poteka razvoj otrokove osebne
integritete.
»Integriteta posameznika pomeni občutek enosti in povezanosti med notranjo
in zunanjo odgovornostjo.«
(Juul, 2009)
Notranjo odgovornost ima vsak človek zase in jo izgrajuje na podlagi
čustvenih interakcij in izkušenj z drugimi.
Zunanja odgovornost je odgovornost do družbenih in kulturnih vrednot ter
vrednostnih sistemov, ki so zunaj človeka in temeljijo na razumskem razmisleku.
Včasih se je moral posameznik podrejati tudi vrednotam in navadam, ki niso
bile del njega. Če se mu niso zdele smiselne ali če se niso skladale z njegovo
notranjo odgovornostjo, je moral ta notranji konflikt zatajiti ali potlačiti. 33
V novejšem času sta poslušnost nadomestili predvsem internalizacija in integracija.
Obe vključujeta tako razumski kot čustveni proces, s katerima skuša
posameznik vzpostaviti ravnotežje med osebnimi občutki in izkušnjami. S tem
sprejme del zunanjih vrednot in tradicij za svoje.
Posledica je, da mora posameznik nenehno raziskovati in preverjati svoje
izkušnje. Ta proces imenujemo osebnostni razvoj. Ta poteka nenehno in – v
idealnem primeru – nas nenehno bogati. Pri otroku vzpostavljanje osebne
integritete poteka postopoma, individualno, v interakciji z odraslimi.
Moralni vzgoji v vrtcu pomaga čustveno pozitivno otrokovo domače okolje,
ki mu omogoča primerno identifikacijo, hkrati pa ga neprestano spodbuja
k iskanju in pridobivanju lastnih izkušenj. Otrok je že v starosti treh let
sposoben vzpostavljati odnose do zahtev, zmožen je preprostega odločanja
in sooodločanja. Odrasli mu moramo biti pri tem v pomoč in spodbudo.
Uresničevanje
moralne vzgoje
Nevzgojenost in nezavedanje vzgojitelja delujejo močneje kot boljši ali slabši
nasveti, zapovedi, kazni in nameni.
Carl Gustav Jung
Moralna vzgoja se uresničuje v dveh pomembnih procesih. To sta:
identifikacija – kaj je prav in kaj ne, se otrok nauči od osebe, s katero se
identificira (običajno so to starši) ter
socialno učenje (posnemanje – modelno učenje). Pri tem ima odločilno
vlogo prav zgled odraslih (starši, vzgojitelji).
Takoj za starši imajo pomembno moč in vlogo v življenju predšolskega otroka
prav vzgojitelji v vrtcu. Otroci so nezmotljiv barometer in posnemovalec
ravnanj staršev in drugih odraslih!
Zato je za vsakega vzgojitelja pomembno, da nenehno vlaga napore tudi v
svojo osebno rast, ki vključuje samozaupanje, zdravo samozavest, pozitivno
življenjsko naravnanost in ozaveščanje nezavednega. Samo vzgojitelj, ki
je osebnostno zrel, odprt in osebno angažiran, je lahko pri vzgojnem delu
uspešen in otroka zaznamuje na pozitivni način.
Vzgojitelji spremljajo otroke na začetku čudovitega vseživljenjskega oblikovanja
človekovega duha. Delo vzgojiteljev bo vidno še dolgo potem, ko bo
otrok zapustil vrtec. Vzgojitelji imajo v očeh otrok skoraj čarobno moč, ki
pa prinaša s seboj tudi odgovornost za otroke, ki so jim zaupani. Umetnost
tega poklica se kaže v ustvarjalnosti in domišljiji, ki ju razvijajo ob
delu z otroki.
Vzgojitelj je otroku spremljevalec in zagovornik na poti učenja. Otroka vodi
k virom njegove notranje ustvarjalne energije, domišljije in radosti. Šele tedaj
je vzgojitelj resnični učitelj, ne le varuh.
Dober vzgojitelj naredi več, kot le polni glave otrok s številkami, oblikami
in črkami. Ta znanja so sicer pomembna, toda dober vzgojitelj vpliva na
življenje otrok. Da pa bi vplivali na otrokovo življenje, moramo seči tako do
otrokovega razuma kot do srca. (glej: 4. poglavje, Bodimo sočutni odrasli, str. 175). To
dosežemo s celostno držo pri vzgoji. Vzgoja ne teče le iz ene glave v drugo,
temveč gre predvsem za energetski pretok med vzgojiteljem in otrokom.
Nekateri s tem v zvezi govorijo o karizmatičnem liku avtoritete vzgojitelja,
ki ne vzgaja s piedestala absolutne poslušnosti, se ne zateka k manipulacijam,
prav tako pa za vsako ceno in v vsem ne sledi otrokom. 40
o t r o k
Tako kot riba ne diha
na kopnem, tako prestrašen otrok
pod storilnostnim pritiskom neha
biti ustvarjalen. V tekmovalnem in
razumarskem vzdušju, v krčeviti
negotovosti umirajo nove ideje
in otroška iskrivost.
Alenka Rebula
1 4 3