otrok zmore odrasli omogoča - ModART

»Česar se Janezek nauči,
to Janez zna.«
»Upogibati je treba
mlado drevo«!
»You can’t teach old dog
new tricks!«
Neugodne posledice plastičnosti
v predšolskem obdobju.
A2/ Tudi človeški lik nastane
na osnovi spontane likovne igre. /2,5 let
1 2 2
Otrok je gnetljiv
Gnetljivost je lastnost živčnega sistema majhnega otroka in se kaže
v izredni duševni gnetljivosti – dostopnosti za sprejemanje vtisov iz
okolja, v katerem se otrok razvija.
Izredna gnetljivost otroka se kaže v hitrem, bujnem razvoju mnogih sposobnosti,
ki postanejo še bolj očitne, če jih primerjamo s tistimi, ki jih je imel otrok
ob rojstvu. Kot dojenček je bil sprva še popolnoma nebogljeno bitje. Otrok
v sedmem letu starosti je že dokaj spreten in družaben, sposoben, da se loti
samostojnega dela – učenja. Zaradi te lastnosti otrok razvije občutljivost in
dojemljivost za celo vrsto kulturnih in socialnih značilnosti v okolju. Prav navade,
ki si jih otrok pridobi v otroštvu, pomembno vplivajo na naravnanost v
kasnejšem obdobju.
Zaradi izredne gnetljivosti in duševne dojemljivosti predšolskega otroka so
vzgoja, način vzgoje ter zgledi v tem obdobju izredno pomembni. Izkušnje
namreč kažejo, da se izredna plastičnost in dojemljivost za vtise pri otroku
v kasnejšem obdobju zmanjša. Šolski otrok je manj gnetljiv in vzgojno
sprejemljiv za osebnostno oblikovanje, kot je to opaziti pri predšolskem
otroku.
Gnetljivost predšolskega otroka pa ima lahko tudi neugodne posledice.
Neugodna ali celo travmatična doživetja majhnega otroka se običajno tako
močno vtisnejo v njegovo duševnost, da puščajo v njej dolgotrajne sledove,
ki vplivajo na otrokovo osebnost tudi še kasneje, ko otrok odraste. V tem
primeru je plastičnost predšolskega otroka tesno povezana še z drugimi
posebnostmi: duševno ranljivostjo, sugestibilnostjo in s čustvenostjo.
A3/ Upodobitev samega sebe
skozi figuro »glavonožca«.
Čutnost otroka
Poskušajte si predstavljati osebo, ki desetmesečnemu otroku govori same
lepe besede o ljubezni. Govori na način, da kriči, grdo gleda in se pači.
Kako bo reagiral otrok? In obratno – ista oseba prijazno gleda in nežno
govori, besede pa izražajo strašne dogodke. Kako bo v tem primeru reagiral
otrok?
Dojenčkovo in otrokovo duševnost v času, ko višji, zavestni in zapleteni
duševni procesi še niso razviti, označuje močna dejavnost nekaterih njegovih
čutil.
Otrokova čutila, posebno koža in čutila za voh in okus, prva posredujejo
dojenčku vse, kar se pomembnega dogaja v njegovem življenjskem prostoru,
in mu dajejo prve življenjske vtise in izkušnje.
Prvi čutni vtisi, čeprav enostavni, so pri majhnem otroku povezani in
obarvani s čustvi ugodja in neugodja. Povezani so tudi z njegovimi elementarnimi
(osnovnimi) potrebami in nagoni.
V prvih letih življenja ima čutno dojemanje otroka nekatere svojevrstne posebnosti:
usta npr. uporablja kot čutilo za tip: dojenček nese vsako stvar najprej v
usta in z njimi ugotavlja obliko ter druge lastnosti predmetov.
Čutila so prepletena med seboj. Posredujejo nam različne vidike ene in iste
stvari. Jabolko npr. vidimo, tipamo, vohamo, okusimo in, ko ugriznemo vanj,
posredno celo slišimo. Pa vendar je vsak čut zase nekaj enkratnega.
Čutila otroku, kakor tudi odraslim, posredujejo podatke o svetu, ne sicer v vsej
polnosti objektivne stvarnosti, pač pa gre le za izsek resničnosti.
Velika, izrazita čutnost majhnega otroka pomeni, da otrok razume in
dobro dojema besede in pojme za vse tiste pojave in stvari, ki jih vidi,
otipa, posluša in se z njimi igra.
Prstne igre
O tem, ali bo otrokov spoznavni svet diferenciran ali preprost, bogat ali
reven, ne odloča le obdarjenost, temveč tudi vzgoja in vzpodbudno okolje.
Šolati oko ali uho pomeni tudi šolati duha. Slikar ali ljubitelj glasbe vidi oziroma
sliši več – ne zato, ker ima tako izostreno oko ali uho, temveč, ker se
je, gradeč na svojih darovih, naučil svojo zmožnost zaznavanja izkoristiti v
kar največji meri.
Ko govorimo o vzgoji otroka, se pojavi vprašanje, koliko vtisov je otroku
priporočljivo posredovati. Večina strokovnjakov sodi, da se moramo tudi na
o t r o k
»Učite se s tem, kar vidite,
slišite, okusite, vonjate!
Učite se z dotikom, dejanjem,
domišljijo, intuicijo, občutkom!«
Prstki, ki se igrajo, plešejo in se spreminjajo v bibe (»Biba leze, biba gre«), osebe in druga, tudi čudežna bitja, otroke
očarajo. Prstne igre lahko uporabljamo kot individualne ali skupinske igre ali kot zabavo, medtem ko otroci čakajo, ali
kot prehodno dejavnost. So dober posreden način privabljanja otrokove pozornosti. 20
Posredovanje čutnih vtisov
otroku.
1 2 3
A4/ »Glavonožci« so lahko,
z glavo, ujeto v telo,
zelo ekspresivni v izrazu. /3 leta