Go Inter na tional Slo v enia - Gospodarska zbornica Slovenije

Go International Slovenia 

3. številka / julij 2012 


»Go International Slovenia« 

1



2 

Vsebina 

Uvodnik 

LH 506 Frankfurt to Sao Paulo - Guarulhos 3 

V središču 

NEMČIJA 

Kljub izgubi evropskih trgov ostaja izvozna velesila 4 

UKRAJINA 

Po korakih do posla 7 

Pogled na poslovno okolje in priložnosti v Ukrajini 9 

KITAJSKA 

Začetek konca klečeplazenja pred Kitajsko 12 

Mednarodno dogajanje 

Za trdnejše povezovanje Slovenije in JAR 14 

Slovenija in Rusija za novo partnerstvo v globalni tekmi 16 

Čiste tehnologije za indijski trg 18 

7. okvirni program 19 

Župan londonskega Cityja na GZS 20 

Srečanje slovenskih gospodarstvenikov 

z ministroma Žerjavom in Saraqinijem 21 

Projekt INODEL - Izboljševanje delovnega okolja 

z inovativnimi rešitvami 22 

Srečanje podjetij regije Alpe Adria 23 

Švica uvedla kontingente za državljane EU-8 24 

Napotitev državljanov tretjih držav na delo v Avstrijo 24 

Dan Afrike na GZS 25 

Osrednji intervju 

Cvetana Rijavec, Ljubljanske mlekarne 26 

Mednarodno poslovanje v paragrafih 

Pogodbena varnost (1. del) 29 

Mednarodna gospodarska arbitraža 31 

Intelektualna lastnina in internacionalizacija poslovanja – 2. del 32 

V poslovnem svetu 

Matjaž Medvedšek 34 

Povpraševanja iz tujine 

Azija, Bližnji Vzhod, Afrika 36 

Vi sprašujete ... mi odgovarjamo 

Sprostitev trga dela tudi za Hrvate? 37 

Prijava delavcev v Avstriji 37 

Ne zamudite 

Za promocijo slovenske biotehnologije v Indiji 38 

Koledar dogodkov 39 

E-Bilten Go International Slovenia 

Številka: 3/2012 

Izdajatelj: 

Gospodarska zbornica Slovenija 

Uredništvo in avtorstvo: 

Center za mednarodno poslovanje pri GZS 

Postavitev: Rudolf Z d.o.o. 

Julij 2012

Uvodnik 

Aleš Cantarutti 

direktor Centra za mednarodno poslovanje pri GZS 

ales.cantarutti@gzs.si 

LH 506 Frankfurt to Sao Paulo - 

Guarulhos 

V uvodniku zadnjega biltena »Go International 

Slovenia« sem zapisal, da se moramo prav 

izvoznikom zahvaliti, da zdrs BDP slovenskega 

gospodarstva v lanskem letu ni bil še večji, hkrati pa 

sem predstavil napovedi ekonomistov, da se bo rast 

izvoza v letošnjem letu več kot prepolovila. To so 

nakazovali trendi v drugi polovici lanskega leta, 

ki so se nadaljevali tudi v prvem četrtletju leta 2012. 

Ključni dejavnik rasti gospodarstva sicer še naprej 

ostaja mednarodna menjava, a so se napovedi o 

manjši rasti izvoza uresničile. Zaradi zmanjšanega 

povpraševanja na nekaterih ključnih slovenskih 

izvoznih trgih je realna rast izvoza v prvem četrtletju 

letos znašala le še 0,9 odstotka. Pri tem se je delež 

slovenskega izvoza blaga na trge EU še povečal 

(73,1 %), nadaljuje pa se zmanjševanje deleža izvoza 

na trge JV Evrope oziroma držav nekdanje Jugoslavije 

(13,5 %). Približno enak ostaja delež slovenskega 

izvoza na hitrorastoče trge BRICS (3,9 %). 

Pregled dogajanja na naših ključnih izvoznih trgih 

kaže, da smo še vedno močno odvisni od največjih 

evropskih trgov (Nemčija, Italija, Avstrija, Francija) 

in da še ne izkoriščamo dovolj visokih stopenj rasti 

nekaterih gospodarstev v Aziji, Latinski Ameriki, 

na Bližnjem vzhodu in v nekaterih delih Afrike. 

Razlogov za to je seveda več. Po eni strani v mnogih 

slovenskih podjetjih nimajo izdelkov, primernih za 

učinkovit prodor na oddaljene hitrorastoče trge, 

primanjkuje izkušenj, znanj in dobrih poslovnih praks 

s poslovanjem na teh zahtevnih trgih, marsikdaj je 

težko poiskati primerne kadre, ki bi bili pripravljeni 

na dolga potovanja in delo na tujem v zahtevnem 

okolju, velik problem pa predstavljajo tudi potrebna 

finančna sredstva, saj zahteva vstop na te trge 

običajno precejšnja vlaganja. Po drugi strani pa 

pogrešamo jasno strategijo države o prioritetnih 

sektorjih in novih trgih, ki bodo učinkovito 

nadomestili pričakovano nadaljnje zmanjševanje 

povpraševanja na tradicionalnih trgih. Še vedno ni 

dovolj usklajenega delovanja in sodelovanja med 

ključnimi nosilci internacionalizacije v Sloveniji, pogosto 

so nejasne vloge posameznih institucij, predvsem pa je 

občutno premalo ciljno usmerjenega delovanja. 

Na Gospodarski zbornici Slovenije že drugo leto 

izvajamo program »Go International Slovenia«, 

v katerem je ena ključnih usmeritev prav pomoč 

slovenskim izvoznikom pri prodoru na nove, 

hitrorastoče trge. Lani smo tako podjetja prvič peljali 

v osrednji del Afrike, ponovno vzpostavili poslovne 

vezi z Irakom, v središču je bila Turčija, nadaljevali smo 

program Indija 2010 – 2013, vzpostavili Skupino za 

Brazilijo, aktivno pa je deloval tudi na novo oblikovan 

Slovensko – ruski poslovni svet. Z aktivnostmi na 

hitrorastočih trgih še bolj intenzivno nadaljujemo 

tudi v letošnjem letu. Indija, Rusija in Kitajska ostajajo 

v središču, ob junijskem obisku v Braziliji smo med 

drugim podpisali sporazum o sodelovanju s FIESP- 

om, Združenjem industrije Sao Paula, ki velja za 

enega najvplivnejših v Braziliji, jeseni bomo pripravili 

gospodarski delegaciji v Južnoafriško republiko in Egipt, 

kjer se politične razmere le urejajo, v sodelovanju s 

partnerji pa že oblikujemo tudi delegacijo za ponoven 

obisk Iraka. 

Priložnosti za krepitev slovenskega izvoza moramo 

zgrabiti povsod, kjer se ponujajo. Še bolj pogumno se 

moramo ozreti preko plota EU in Balkana ter se podati 

tudi tja, kjer so tveganja večja. Tja, kjer se morda na 

prvi pogled poslovanje zdi nemogoče. Pred kratkim 

se je iz Irana vrnila delegacija 14 podjetij, ki smo jo na 

GZS pripravili skupaj z Slovenko – iranskim poslovnim 

klubom. Prav vsi udeleženci so bili prijetno presenečeni 

nad konkretnimi pogovori in priložnostmi, ki se kažejo 

na tem, od Zahoda sicer osovraženem, trgu. Ob ostrih 

sankcijah ZDA in EU poslovanje z Iranom seveda še 

zdaleč ni enostavno, ni pa nemogoče. 



3



4 

V središču 

NEMČIJA 

Kljub izgubi evropskih trgov 

ostaja izvozna velesila 

Nemčija je bila v letu 2011 druga največja 

izvoznica na svetu, za Kitajsko in pred ZDA. 

Aktualni podatki kažejo, da svojega izvoznega 

pohoda ne namerava kmalu končati. Leto 2011 

je bilo za Nemčijo rekordno. Izvoz je znašal 1.060 

milijard evrov in je bil tako za 11,4 odstotka 

višji kot leta 2010, uvoz pa je znašal 902 milijard 

evrov, kar je 13,2 odstotka več kot leto poprej. 

Zunanjetrgovinska bilanca leta 2011 je imela 

tako presežek v vrednosti 158,1 milijarde evrov, 

prvič pa je bila presežena tudi magična meja ene 

milijarde evrov na strani izvoza. 

Tudi v letu 2012 se nadaljuje pozitiven trend. 

Nemška podjetja so v mesecu februarju izvozila 

blago v vrednosti 91,3 milijarde evrov, kar je 

za 8,6 odstotka več kot v enakem obdobju leto 

poprej. Meseca aprila letos je izvozila blago v 

vrednosti 87,1 milijarde evrov oziroma za 3,4 

odstotka več kot leto poprej in uvozila blago v 

vrednosti 72,7 milijarde evrov, kar je odstotek 

manj kot aprila 2011. 

Glavni razlogi za rast izvoza so povpraševanja 

po znamki »Made in Germany«, ki prihajajo 

iz neevropskih držav. Med njimi prevladujejo 

cvetoča gospodarstva, kot so Brazilija, Indija, 

Rusija in Kitajska. Tako je izvoz v države izven EU 

leta 2011 v primerjavi z letom 2010 znašal 13,4 

odstotka več, kar je 2,5-krat več kot v države EU 

(5,4 %), in štirikrat več kot v vse evropske države 

(3,3 %). 

Če pogledamo razpršenost uvoza in izvoza med 

posameznimi trgi aprila letos, je Nemčija v države 

članice EU izvozila blago v vrednosti 50,5 milijarde 

evrov in uvozila blago v vrednosti 46,3 milijarde 

evrov. Izvoz v države evro območja je znašal 33,1 

milijarde evrov (-3,6 %), uvoz pa 32,8 milijarde 

evrov (-0,6 %). Izvoz v države članice EU, ki niso 

v evro območju, je znašal 17,3 milijarde evrov 

(+4,1 %), uvoz iz teh držav pa 13,5 milijarde evrov 

(-2,3 %). V države izven EU je Nemčija v aprilu 

izvozila blago v vrednosti 36,7 milijarde evrov in 

uvozila blago v vrednosti 26,5 milijarde evrov. V 

primerjavi z aprilom 2011 se je tako izvoz v tretje 

države povečal za več kot desetino! 

Kako pomembni so tretji trgi, priča podatek, da 

se je leta 2011 izvoz na Kitajsko povečal za več 

kot 20 odstotkov, kjer se je predvsem povečalo 

povpraševanje po nemških strojih, avtomobilih, 

kemičnih izdelkih in elektronskih izdelkih. Na 

splošno se je nemški izvoz v države izven Evrope 

v letu 2011 povečal za 14 odstotkov, v države v 

evro območju pa le za 8,6 odstotka, kljub temu, 

da je znašal 40 odstotkov skupnega izvoza (420,9 

milijarde evrov). 

mag. Maša Repež 

masa.repez@gzs.si 

Po mnenju nemške Commerzbank bo Nemčija v 

letošnjem letu zaradi umiritve gibanj svetovnega 

gospodarstva zagotovo pridobila. Nekoliko je sicer 

izgubila na strani konkurenčnosti znotraj evro

V središču 

območja (predvsem zaradi varčevalnih ukrepov 

držav, kot sta Španija in Italija), hkrati pa pridobiva 

konkurenčnost na svetovnih trgih. 

Nemška avtomobilska 

industrija 

Ena izmed najpomembnejših izvozno usmerjenih 

panog v Nemčiji je zagotovo avtomobilska 

industrija. Promet se je proizvajalcem motornih 

vozil in delov za vozila februarja povečal za 4,9 

odstotka v primerjavi z januarjem 2012. Leta 2011 

je nemška avtomobilska industrija proizvedla 5,9 

milijona osebnih avtomobilov, kar je za 300.000 

več kot v preteklem letu. Od tega so 4,5 milijona 

osebnih avtomobilov izvozili. 

Promet nemške avtomobilske industrije je leta 

2011 znašal 351 milijard evrov, najpomembnejša 

nemška avtomobilska znamka pa je Volkswagen. 

Samo v Nemčiji je proizvajalec iz Wolfsburga 

prodal 687.000 osebnih avtomobilov. Volkswagen 

(VW, Seat, Audi in Škoda) je bil vodilni evropski 

proizvajalec v letu 2010 z 20,5-odstotnim 

deležem, sledila pa mu je skupina PSA (Peugeot in 

Citroen), katere tržni delež je znašal 14 odstotkov, 

in Renault z 11-odstotnim tržnim deležem. 

Volkswagen je drugi največji proizvajalec 

avtomobilov na svetu za Toyoto, ki proizvede 

povprečno sedem milijonov osebnih avtomobilov 

letno, na tretjem mestu pa je General Motors. 

Konec aprila 2012 so četrtletna poslovna 

poročila objavili trije vodilni nemški proizvajalci 

avtomobilov, BMW, Audi in Mercedes, ki pričajo 

o rasti prodaje na prekomorske trge. BMW ostaja 

vodilni iz omenjene trojice. V prvih treh mesecih 

letošnjega leta je presegel dobiček in promet, 

ki je znašal 18,3 milijarde evrov. Največjo rast 

povpraševanja beležijo na Kitajskem in v ZDA. V 

prvih treh mesecih je bilo tako prodanih 425.500 

vozil znamk BMW, Mini ter Rolls-Royce. Za petami 

BMW-ju ostaja Audi s prometom v vrednosti 12,4 

milijarde evrov, ki si s svojim konkurentom deli 

glavna izvozna trga. 

Avtomobilska industrija sodi med vodilne 

svetovne gospodarske panoge in poleg 

proizvajalcev vozil vključuje tudi dobavitelje 

avtomobilske industrije. Med leti 1990 in 

2008 se je promet avtomobilske industrije v 

Nemčiji dvignil iz 26,8 na 72,2 milijarde evrov. 

Avtomobilska industrija je v zadnjih desetih letih 

beležila kontinuirano rast proizvodnje, prodaje 

oziroma izvoza ter števila zaposlenih, ki se je 

dvignilo iz 710.000 v letu 1998 na 756.000 v letu 

2008. Zaradi gospodarske krize je nato število 

zaposlenih nekoliko upadlo, vendar je bilo leta 

2011 v nemški avtomobilski industriji zaposlenih 



5



6 

V središču 

že 712.500 ljudi, kar je za 5.000 več kot leta 2010. 

V Nemčiji je pravzaprav vsako sedmo delovno 

mesto posredno ali neposredno povezano z 

avtomobilsko industrijo. Gre za delovna mesta 

v neposredni proizvodnji avtomobilov ali v 

proizvodnji posameznih delov, ki so potrebni za 

proizvodnjo vozil. Sem sodijo še inženirske pisarne, 

prodajalci, delavnice oziroma servisi in bencinske 

črpalke. V zadnjem desetletju je panoga v Nemčiji 

ustvarila 100.000 novih delovnih mest. 

Visoka kakovost nemških avtomobilov je 

mednarodno zelo cenjena, zato nemški proizvajalci 

večji del svojih produktov prodajo v tujino in 

uspešno izkoriščajo priložnosti globalizacije v 

mednarodnem tekmovanju. Ker se zavedajo 

pomembnosti panoge, so vanjo pripravljeni tudi 

investirati. V zadnjih nekaj letih je bilo v panogo 

vloženih 100 milijard evrov, kar predstavlja 23 

odstotkov naložb v celotno nemško industrijo, 

temu pa je potrebno dodati še milijardne zneske, 

ki se vlagajo v razvoj in raziskave. 

Kakšna je prihodnost nemške avtomobilske 

industrije? Kaže, da rožnata. Predvsem v Vzhodni 

Evropi, Aziji in Latinski Ameriki se povečuje 

povpraševanje po avtomobilih »Made in 

Germany«, Nemčija pa je na ta razvoj oziroma 

povpraševanje dobro pripravljena. Ko govorimo 

o prihodnosti nemške avtomobilske industrije, pa 

ne gre zanemariti vloge, ki jo ima Kitajska. Ta ne 

želi biti več »največja tovarna sveta«, temveč želi 

biti s svojimi podjetji prisotna na svetovnih trgih. 

In zelo visoko na lestvici najbolj privlačnih trgov za 

kitajske naložbe je ravno Nemčija. Bolj privlačna 

sta le še kitajski in ameriški trg, najbolj zanimivi pa 

sta ravno strojna in avtomobilska industrija. Veliko 

kitajskih dobaviteljev si želi nemške proizvajalce 

avtomobilov pridobiti kot stalne stranke in v 

primerih prevzema nemških podjetij proizvodnje 

ne selijo na Kitajsko, temveč ostanejo v Nemčiji, 

kjer lažje pridobijo nove stranke. Vprašanje, 

ki se pojavlja, je, ali je tak razvoj avtomobilske 

industrije v Nemčiji vzpodbuden tudi za slovenske 

dobavitelje. V kolikor Nemci ne bodo začeli le-teh 

iskati na svojih izvoznih prekomorskih trgih, kjer 

že širijo svoje proizvodne zmogljivosti, potem 

določene priložnosti ostajajo odprte. 

Priložnosti za slovenska 

podjetja 

Prva večja priložnost bo na sejmu in bilateralnih 

razgovorih IZB (International Suppliers Fair) 10. 

in 11. oktobra 2012 v Wolfsburgu. Gospodarska 

zbornica Slovenije v sklopu mreže Enterprise 

Europe Network letos prvič sodeluje kot partnerica 

Investitions- und Förderbank Niedersachsen – 

Nbank in kot soorganizator bilateralnih razgovorov 

s podjetji s področja avtomobilske industrije. 

Sejem IZB je vodilni sejem v Evropi za dobavitelje 

s področja avtomobilske industrije, na katerem so 

predstavljeni zadnji trendi in inovacije. Nahaja se v 

prostorih koncerna Volkswagen Group, največjega 

evropskega proizvajalca avtomobilov. Tokratni 

državi partnerki bosta Brazilija in Argentina. Več 

informacij o samem sejmu je na voljo na spletni 

strani www.izb-online.com. Večje število nemških 

in mednarodnih dobaviteljev se bo v sklopu sejma 

lahko udeležilo tudi bilateralnih srečanj, na katerih 

bo omogočeno iskanje partnerjev za tehnološko 

in komercialno sodelovanje, za sodelovanje na 

področju razvoja in raziskav, razvoja produktov, 

proizvodnje, marketinga idr. 

Več informacij o udeležbi v gospodarski delegaciji 

v organizaciji Gospodarske zbornice Slovenije: 

mag. Maša Repež, masa.repez@gzs.si. 

Kontakt: 


T.: T: 01/5898 113 

E-pošta: masa.repez@gzs.si

V središču 

UKRAJINA 

Po korakih do posla 

Ukrajina sodi med tri največja gospodarstva na 

območju držav nekdanje Sovjetske zveze. Zaradi 

svojega 46-milijonskega trga je precej zanimiva 

tako za tuja kot slovenska podjetja. Rast bruto 

domačega proizvoda te države je bila lani po 

poročanju tamkajšnjega državnega statističnega 

urada kar 5,2-odstotna, torej ena najvišjih v 

Evropi. 

Kombinacija ugodnih makroekonomskih kazalcev 

je vplivala na 15-odstotno povečanje kupne moči 

v letu 2011 v primerjavi z letom poprej, vsekakor 

pa med največje dosežke Ukrajine v tem letu sodi 

zmanjšanje inflacije iz devet na pet odstotkov. 

Kljub dobrim napovedim za leto 2012, pa podatki 

za prvo četrtletje kažejo precej bolj umirjeno 

gospodarsko rast. 

Bojana Jančič 

bojana.jancic@gzs.si 

Rast BDP-ja se je namreč upočasnila na 1,8 

odstotka. V marcu 2012 se je industrijska 

proizvodnja na račun slabšega izvoza in naložb 

na medletni ravni zmanjšala za 1,1 odstotka, rast 

potrošnje pa se je upočasnila na 1,9 odstotka, 

kar je skoraj enako kot pred desetletjem. Lajšanje 

inflacijskih pritiskov in izboljšave likvidnosti 

bank so v omejenem obsegu prispevali na 

posojilno aktivnost komercialnih bank. Kmetijstvo 

tudi v letu 2012 ostaja pomemben generator 

gospodarske rasti. Kljub slabim vremenskim 

obetom za zadnjo zimo naj bi bil po uradnih 

napovedih pridelek žita v tem letu višji za kar 45 

do 50 milijonov ton. Letni primanjkljaj je ostal 

nespremenjen – 1,7 odstotka BDP. V marcu 2012 

je bil kljub šibkemu izvozu saldo menjave Ukrajine 

pozitiven, saj se je bolj kot izvoz zmanjšal uvoz. 



7



8 

V središču 

Mednarodno poslovanje 

Zaradi šibkega tujega povpraševanja se je, kljub 

nekaterim znakom morebitnega postopnega 

okrevanja svetovnega gospodarstva, ukrajinski 

izvoz blaga v marcu 2012 (prvič od konca leta 

2009) zmanjšal za poltretji odstotek. Največji 

padec izvoza je bil na področju metalurških 

in mineralnih izdelkov, in sicer za 17 do 18 

odstotkov. Hkrati se je na račun skromne rasti in 

poslabšanja trgovinskih odnosov z Rusijo (glavnim 

izvoznim tržiščem ukrajinske težke industrije) za 

dva odstotka zmanjšal tudi izvoz strojev in vozil. 

Na drugi strani je izvoz žita in prehrambenih 

izdelkov na medletni ravni poskočil za kar 22 

odstotkov. Na račun dobrega pridelka in velikih 

zalog je Ukrajina v prvem četrtletju 2012 povečala 

prekomorske pošiljke žita za kar 36 odstotkov. 

Kljub na splošno šibkemu izvozu se je ukrajinska 

blagovna menjava v začetku leta izboljšala, saj se 

je primanjkljaj zmanjšal na 0,7 milijarde dolarjev 

(v primerjavi z mesecem prej, ko je znašal enkrat 

več). Napredek je bil posledica padca tako uvoza 

kot izvoza. Uvoz je v marcu padel za tri odstotke 

v primerjavi s 5,3-odstotno rastjo mesec prej. 

Padec je bil odraz slabšega položaja oziroma 

dejavnosti industrije in gradbeništva. 

Zaradi manjših količin uvoza naravnega plina se je 

za 24 odstotkov v tem obdobju zmanjšal tudi uvoz 

mineralnih produktov. Uvoz metalurških izdelkov 

in izdelkov iz lesa se je zmanjšal za osem oziroma 

9,5 odstotka na medletni ravni. Hkrati se je na 

račun domače potrošnje za skoraj tretjino povečal 

uvoz strojev in vozil in za 8,5 odstotka tudi uvoz 

hrane. 

Kljub številnim pozitivnim ukrepom nove vlade 

(uvedba nove zakonodaje na področju javnega 

naročanja, reforme na področju energetskega 

sektorja in nova davčna reforma) pa ostaja 

ukrajinsko poslovno okolje še vedno dokaj 

trdovratno. Med največjimi poslovnimi ovirami 

sta zlasti birokracija in široko razvejana korupcija. 

Pri poslovanju je nujen zanesljiv lokalni partner 

z dobrim poznavanjem značilnosti (pasti) 

tamkajšnjega poslovanja in odličnim znanjem 

ruskega oziroma ukrajinskega jezika. 

Možnosti za sodelovanje so predvsem na 

področju energetike, dobave opreme za 

elektrarne, predvsem hidro in termo, inženirstva 

in gradbeništva, tudi zahtevnejših objektov, 

pa tudi dobave različne opreme za dvorane in 

varnostne opreme. Priložnosti pa so tudi na 

področju dobave medicinskih pripomočkov, 

farmacevtike, upravljanja z vodami in odpadki, 

turizma, opreme za prehrambeno industrijo in 

kmetijstva. 

Slovenska trgovinska menjava z Ukrajino je sicer v 

letu 2011 znašala le 178 milijonov evrov, od tega 

je bilo za 170 milijonov evrov izvoza. Glavnina 

slednjega se nanaša na zdravila in različne stroje, 

na uvozni strani pa so večinoma različni polizdelki 

in surovine. Prav zaradi tega je na obeh straneh še 

veliko priložnosti za krepitev sodelovanja. 

Ena od teh bo gospodarska delegacija v Ukrajino 

jeseni 2012, ki jo pripravljamo na Centru za 

mednarodno poslovanje pri GZS. 

Kontakt: 



T: 01/5898 162 

E-pošta: ales.cantarutti@gzs.si

V središču 

Pogled na poslovno okolje 

in priložnosti v Ukrajini 

Yuriya Tretyaka, ekonomskega svetovalca RS v 

Ukrajini, smo povprašali o tem, kako kot Ukrajinec 

in hkrati slovenski ekonomski svetovalec zaznava 

obe državi, njuno gospodarstvo, ljudi, podjetniško 

kulturo itd. 

Kako ste sploh postali ekonomski svetovalec na 

našem veleposlaništvu v Ukrajini? To ni ravno 

vsakodnevna praksa v naši politiki … 

V mojem zadnjem projektu tehnične pomoči z 

naslovom Podpora trajnostnemu regionalnemu 

razvoju v Ukrajini, ki ga je financirala Evropska 

unija, sem sodeloval s Slovenko Tanjo Zabukovec 

Kovačič. Tanja je bila vodja projektne skupine in 

eden najboljših (verjetno najboljši) regionalnih 

strokovnjakov za razvoj v svetovnem merilu, po 

drugi strani pa je tudi velik domoljub. Tri leta 

sva si delila pisarno, in v tem času sem se od nje 

veliko naučil o Sloveniji, državo tudi nekajkrat 

obiskal in spoznal njene lepote. Projekt je bil 

namenjen pomoči Ukrajini za vzpostavitev sistema 

upravljanja regionalnega razvoja na državni in 

regionalnih ravneh. Po vseh ukrajinskih regijah smo 

izvajali izobraževalne seminarje in predstavitvene 

delavnice za predstavnike regionalnih in lokalnih 

oblasti, poslovneže in predstavnike nevladnega 

sektorja. Ob vsaki takšni priložnosti je Tanja navedla 

nekaj najboljših praks in izkušenj iz Slovenije, in 

zagotovim vam lahko, da v zgodovini Ukrajine še 

nikoli ni bilo slovenskega predstavnika vlade, ki bi 

imel stike s toliko ukrajinskimi predstavniki vlade 

oziroma parlamenta, podjetij in tretjega sektorja, 

kot ravno Tanja Zabukovec Kovačič. Dejansko je bila 

ena boljših promotork Slovenije v Ukrajini. Tesno 

je sodelovala tudi z Veleposlaništvom RS v Ukrajini, 

in tako sem imel tudi sam priložnost spoznati 

slovenske diplomate v Ukrajini, Natašo Prah, 

Yuriy Tretyak, ekonomski svetovalec RS v Ukrajini 

Miloša Prislana, Borisa Goleta. Ko je naš projekt 

prehajal v zaključno fazo, je to ravno sovpadlo z 

odhodom ekonomskega svetovalca Miloša Prislana 

nazaj v Slovenijo. Tako so mi ponudili službo na 

veleposlaništvu. Pošteno povedano, je bilo to zame 

precej nepričakovano, a sem bil prepričan vase, 

v svoje znanje na tem področju in nenazadnje na 

14 let dragocenih izkušenj, zato sem ponudbo 

sprejel. Zdaj, po skoraj petih mesecih, resnično 

uživam v svojem delu in delovnem vzdušju na 

veleposlaništvu. 

Kako zaznavate Slovenijo kot državo in njeno 

gospodarstvo v primerjavi z Ukrajino? 

Slovenija je, ko sem jo bolje spoznal, postavila moja 

dosedanja spoznanja povsem na glavo. Mislim, da 

je bila edina država, ki me je tako zelo navdušila, 

le Izrael. Slovenija kot pretežno gorata dežela, ki 

je dejansko skoraj brez naravnih surovin, se lahko 

s svojimi čudovitimi naravnimi danostmi uvršča 

med najuspešnejše EU po višini BDP na prebivalca. 

Slovenija je dežela, v katero se enostavno zaljubiš. 

“I FEEL SLOVENIA” dejansko odlično opisuje moje 

občutke do dežele. Ena najpomembnejših razlik v 

gospodarstvih obeh držav je raven razvoja malih 



9



10 

V središču 

in srednje velikih podjetij (MSP). Medtem ko 

slovensko gospodarstvo temelji na malih in srednje 

velikih podjetjih, ki so prilagodljiva, povezana 

v grozde in številna horizontalna združenja, je 

ukrajinsko gospodarstvo močno odvisno od težke 

industrije, pridobivanja surovin in njihovega 

izvoza, dejansko pa jih skorajda ne predeluje. V 

zadnjem času je nastalo kar nekaj monopolov v 

različnih sektorjih. Modernizacija težke industrije 

je draga, po drugi strani pa so ta podjetja nenehno 

v »coni tveganja« in močno odvisna od nihanj na 

mednarodnih tržiščih. Sektor MSP je v Ukrajini 

trenutno dokaj šibak in slabo razvit. Zelo malo 

tovrstnih ukrajinskih podjetij je, za razliko od 

slovenskih, dejavnih na mednarodnih trgih. 

Slovenijo tudi vidim kot zelo privlačno turistično 

destinacijo. Odlična kombinacija gora za alpsko 

smučanje in morja za poletne počitnice skupaj z 

izjemnimi znamenitostmi, ki jih ne najdeš nikjer po 

svetu, predstavlja konkurenčno prednost tako za 

razvoj turizma kot pri imidžu izvoznih podjetij. 

Kje vidite skupne točke obeh držav, gospodarstev? 

Na osnovi spremljanja razvoja MSP v Ukrajini 

in mnogih drugih državah ter številnih stikov 

s slovenskimi podjetji, ki želijo vstopiti na 

ukrajinski trg, moram priznati, da ni boljšega 

načina poslovanja v tujini, kot je prisotnost na 

specializiranih poslovnih sejmih, razstavah in 

drugih tovrstnih dogodkih, kjer se lahko slovenska 

podjetja primerjajo s svojimi konkurenti na danih 

tržiščih, obenem pa iščejo najbolj primerne 

partnerje za skupno poslovanje. Na ukrajinsko 

tržišče je zelo težko vstopiti samo z izmenjavo 

elektronskih sporočil z ekonomskim svetovalcem 

na veleposlaništvu. Drug dober vir podatkov je 

Gospodarska zbornica Slovenije in 25 ukrajinskih 

regionalnih zbornic, pa tudi Ukrajinska državna 

zbornica. Slovensko - ukrajinsko združenje 

podjetnikov (SUZP) je še ena institucija, ki je 

lahko zelo koristna za slovenska podjetja, ki želijo 

na ukrajinski trg. Prav tako pa lahko podjetjem 

pri projektih in vzpostavljanju sodelovanja z 

ukrajinskimi podjetji pomaga tudi Veleposlaništvo 

RS v Ukrajini oziroma najdejo koristne informacije 

na spletnih straneh Izvozno okno. 

Kakšne so poslovne priložnosti v Ukrajini za naša 

podjetja? 

Prepričan sem, da lahko praktično vsako slovensko 

podjetje najde priložnosti na ukrajinskem trgu. 

Mora jih samo najti skozi ustrezen »algoritem 

korakov«, ki jih pač mora prehoditi. Mislim, da 

ima podjetje, ki že posluje na enem ali dveh tujih 

tržiščih, vse možnosti, da vstopi tudi na ukrajinski 

trg – toda za to se mora tudi ustrezno pripraviti 

oziroma potruditi. Ukrajina je za Slovenijo velik trg 

- trg, ki šteje 46 milijonov potrošnikov. Ukrajinskim 

podjetjem se je precej težje podati na tuj trg, ker še 

vedno iščejo tehnologije in znanje, ki so jih druge 

države vpeljale že pred desetletjem. Prav tukaj 

vidim priložnosti za slovenska podjetja, in sicer tako 

v odnosu do drugih podjetij (B2B) kot do kupcev 

(B2C). Večina slovenskih podjetij je zainteresiranih 

za izvoz izdelkov in storitev v Ukrajino, a morajo, 

da bi uspela, dobro razumeti trg in poiskati tržne 

niše, bolje opredeliti cenovno politiko in najti 

ustrezne načine distribucije. Sektorsko gledano se 

kažejo priložnosti na področju kmetijske predelave, 

kmetijske opreme, gradbeništva in njegovih 

podrejenih panog, predelave lesa in izdelave 

pohištva, tekstila, strojne in kovinske industrije, 

elektroindustrije, turizma in drugih storitev. 

Katere so po vašem mnenju prednosti in na drugi 

strani pomanjkljivosti oziroma težave naših 

podjetij, ki želijo poslovati v tujini / Ukrajini? 

Prednosti slovenskih podjetij so visokokakovostni 

izdelki, ki so že preverjeni na drugih mednarodnih 

tržiščih, in celovite inovativne ter tehnološko 

napredne rešitve. Miselnost slovenskega 

poslovneža je mnogo bolj podobna ukrajinskemu, 

kot pa zahodnoevropskemu ali ameriškemu. 

Podjetja, ki jim uspe vstopiti na tuji trg in se le-

V središču 

temu ustrezno prilagoditi, najdejo partnerje, 

s katerimi vzpostavijo dolgoročne odnose in 

praviloma uspejo na kratek ali dolgi rok. Med 

pomanjkljivostmi podjetij, ki želijo vstopiti na ta 

trg, je najpogosteje pomanjkanje vztrajnosti in želje 

narediti prave korake za vzpostavitev poslovanja. 

Podjetja včasih porabijo ogromno časa za 

aktivnosti, ki bi se jim lahko izognili, če bi se obrnili 

po pomoč h kakšnemu dobremu svetovalnemu 

podjetju. 

Kje vidite Ukrajino in kje Slovenijo v naslednjih 

petih letih? 

Prepričan sem, da čaka ukrajinsko gospodarstvo 

zahtevno obdobje razvoja. Obstaja veliko 

pobud vlade za podporo poslovanju v Ukrajini 

ter poenostavitev davkov, carin in postopkov 

upokojevanja. V prihodnjih petih letih bo potrebno 

vse te novosti preizkusiti in uskladiti. Podjetja bodo 

tako morala na začetku vložiti precej naporov, da 

se bodo lahko privadila na spremembe in izognila 

napakam pri vpeljavi le-teh. Iz makroekonomske 

perspektive bo ukrajinsko gospodarstvo še naprej 

odvisno od uvoza energije, a bo usmerjeno v 

različne vire in v zmanjšanje notranje porabe. 

Če bo med EU in Ukrajino podpisan sporazum o 

prosti trgovini, bo to olajšalo trgovanje oziroma 

sodelovanje med Slovenijo in Ukrajino. 

Glede slovenskega gospodarstva pa bi rekel, da je 

internacionalizacija slovenskih MSP-jev z namenom 

iskanja primernih tržišč za izvoz ključnega pomena 

pri zagotavljanju trdnosti in trajnostnega razvoja 

gospodarstva. To se ustrezno odraža tudi na ravni 

politike, ki je pomembno vlogo pri doseganju tega 

cilja dodelila slovenski gospodarski diplomaciji. 

Kako bi opisali razmerja med gospodarstvom in 

politiko Ukrajine in Slovenije? 

Ukrajinsko gospodarstvo je zelo povezano s 

politiko. Politika določa razvoj poslovanja v Ukrajini. 

Z uporabo politične moči želijo monopolizirati 

številne »podsektorje«. Na osnovi izkušenj v 

Sloveniji bi lahko rekel, da vaša politika podpira 

gospodarske interese celotne države in ne le 

določenih večjih industrijsko – finančnih skupin. 

Katere so po vašem mnenju najpomembnejše 

veščine, znanja, sposobnosti za uspešno oziroma 

učinkovito delo v gospodarski diplomaciji? 

Menim, da mora imeti vsak gospodarski diplomat 

ustrezen makroekonomski vpogled v državo 

oziroma države, s katerimi se ukvarja, dobro 

poznati gospodarske panoge in razvojne trende, 

razumeti posebnosti posameznih regij v državi, 

imeti odlične komunikacijske sposobnosti in znanje 

več tujih jezikov, kreativno in pozitivno razmišljanje, 

ki je hkrati praktično uporabno, ter sposobnost za 

opravljanje dela z velikimi količinami informacij. 

Yuriy Tretyak je diplomiral na državni univerzi v Lvovu 

in opravil magisterij iz mednarodnih gospodarskih 

odnosov. V ZDA, na Češkem, v Izraelu in v Italiji je 

dokončal študij mednarodnega poslovanja, ekonomije in 

regionalnega gospodarskega razvoja. Svojo poslovno pot 

je začel v Oddelku za mednarodne odnose ukrajinskega 

parlamenta (1997 - 1998), se pridružil Inštitutu EastWest 

v Kijevu, kjer je vodil projekte na področju lokalnega in 

regionalnega razvoja, razvoja malih in srednje velikih 

podjetij ter privabljanja tujih neposrednih investicij v 

ukrajinske regije (1999 - 2004). Leta 2004 je sprejel 

službo izvršnega direktorja nevladne organizacije 

Nacionalno združenje regionalnih razvojnih agencij, leta 

2011 pa je postal ambasador Regionalnega študijskega 

združenja v Ukrajini. 

Kontakt: 

Yuriy Tretyak 

Veleposlaništvo RS v Ukrajini 

Bogdana Hmelnickega 48, 01030 Kijev, Ukrajina 

T: +380 44 585 23 30 

E-pošta: yuriy.tretyak@gov.si 

Splet: http://kiev.embassy.si 



11



12 

V središču 

KITAJSKA 

Začetek konca klečeplazenja 1 

pred Kitajsko 

S kitajskega trga se umikamo na jug Azije ali pa 

v Indijo, je dandanes vse pogosteje slišana izjava 

marsikaterega poslovneža z desetletjem in več 

dolgo kilometrino na kitajskem trgu. Po anketi 

med člani EU gospodarske zbornice na Kitajskem 

se je petina članov opredelila, da razmišlja o 

umiku podjetja s kitajskega trga. Zakaj je temu 

tako? 

Pod črto: 

Nataša Turk, mag. posl. ved 

natasa.turk@gzs.si 

ime otroka, skrbi za svoje starše in potrebuje denar 

za izobraževanje naslednika ter poplačilo hipotek za 

stanovanje. 

V spodnji tabeli so navedeni zneski minimalnih 

mesečnih plač v izbranih kitajskih in indijskih 

mestih za kvalificirane gradbene delavce. 

Stališča in pogledi avtorice ne izražajo (tudi) stališč GZS. 

Tabela: Minimalna mesečna plača brez davka za socialno varstvo v izbranih državah v ameriških dolarjih 

Indija 2 v ameriških dolarjih Kitajska 3 v ameriških dolarjih 

Ahmedabad 54 Peking 197 

Chennai 67 Čengdu 164 

New Delhi 147 Dalian 172 

Hyderabad 80 Guangzhou 204 

Jaipur 118 Hangzhou 205 

Kalkuta 84 Šanghaj 227 

Mumbai 103 Tianjin 205 

Vir: www.2point6billion.com 

Preferencialni pogoji za tuje investitorje, ki so 

veljali desetletje nazaj, so danes izničeni. Narasli 

so tudi stroški delovne sile, predvsem na račun 

dviga življenjske ravni in večjih obveznih prispevkov 

za socialno varstvo. Radikalna politika »enega 

otroka« je povzročila izrazito staranje prebivalstva, 

zmanjšanje obsega razpoložljive delovne sile in 

hkrati večjo potrebo po finančni preskrbljenosti 

hranilcev družine. Če je bil še desetletje nazaj 

povprečen kitajski delavec pripravljen delati en 

mesec za dobrih 100 ameriških dolarjev (za pivo in 

cigarete), pa ima danes delavec večje odgovornosti 

do svoje družine, ki jo preživlja, saj je poročen, 

1 klečeplaziti = (slabšalno) pretirano, ponižujoče prizadevati si za 

naklonjenost koga sploh 

2 davek za socialno varstvo je med 0 in 10 odstotki 

3 obvezen davek za socialno varstvo je med 40 in 50 odstotki 

• Kitajska je danes po stroških delovne sile 

tretja najdražja država v razvijajoči se Aziji, 

neposredno za Malezijo in Tajsko. 

• Za tiste, ki so lokalno proizvajali za 

mednarodne trge, predstavlja problem tudi 

krepitev kitajske državne valute - juana. 

• Kitajski trg (p)ostaja trg priložnosti za 

tuje ponudnike končnih izdelkov za vse 

premožnejše kitajske potrošnike.

V središču 

Opozorilo slovenskim 

podjetjem pri poslovanju na 

kitajskem trgu 

Poslovanje s kitajskimi partnerji zahteva že zaradi 

posebnosti komunikacije in poslovnih običajev 

samo po sebi posebno pozornost. Še posebno 

pazljivost pa je treba posvetiti preverjanju 

poslovnih partnerjev in njihove zanesljivosti. 

Podjetja se na kitajskem trgu v zadnjem času še 

posebej srečujejo s številnimi oblikami prefinjene 

goljufivosti, za katerimi stojijo praviloma 

organizirane skupine, ki potrpežljivo čakajo na 

nepazljivost in neizkušenost tujih podjetnikov. 

Drago Napotnik, v. d. vodja Konzulata RS v 

Šanghaju, opozarja na nekatere primere, o katerih 

so bili v zadnjem času seznanjeni neposredno 

s strani podjetij v Šanghaju ali preko Evropske 

gospodarske zbornice, ki deluje v Šanghaju: 

1. KRAJA POSLOVNE IDENTITETE, ki se nato 

izkorišča za goljufije in prevzemanje finančnih 

transakcij med tujimi in kitajskimi poslovnimi 

partnerji. 

2. LAŽNA IMENA KITAJSKIH PODJETIJ, zato 

je nujno potrebno preverjanje tamkajšnjih 

poslovnih partnerjev, njegovih referenc, 

licenc, njihovih veljavnosti za poslovanje in 

registracijskih dokumentov podjetja. 

3. KRAJA BLAGOVNIH ZNAMK. Tako so številni 

kitajski „inovativni podjetniki“ usmerili svojo 

pozornost na prihajajoče nove tuje blagovne 

znamke na kitajskem trgu, še zlasti luksuzno 

blago. 

Več … 



13



14 


Za trdnejše povezovanje 

Slovenije in JAR 

Združenje za razvoj managementa CEEMAN 

je v sodelovanju z Gospodarsko zbornico 

Slovenije konec junija 2012 pripravilo novinarsko 

konferenco z namenom predstavitve aktualnih 

prizadevanj akademske in gospodarske sfere za 

okrepitev bilateralnih odnosov med Slovenijo in 

Južnoafriško republiko (JAR). 

Združenje CEEMAN, ki se ponaša že z 20-letno 

tradicijo in ga uspešno vodi direktorica IEDC 

– Poslovne šole Bled, prof. dr. Danica Purg, 

bo v sodelovanju s Poslovno šolo Univerze 

Stellenbosch v Južnoafriški Republiki med 

24. in 29. septembrom letos organiziralo 20. 

letno konferenco. Na njej bodo spregovorili o 

ključnih vprašanjih, s katerimi se danes soočajo 

poslovne šole, podjetja in družbe v dinamično 

spreminjajočih se okoljih. Dodana vrednost 

omenjenega dogodka bo srečanje poslovnih 

voditeljev iz Slovenije ter CEE in SEE regij z 



gospodarsko skupnostjo Južnoafriške republike, 

kar je rezultat sodelovanja združenja CEEMAN, 

Gospodarske zbornice Slovenije in častnih 

konzulov Južnoafriške Republike in Slovenije. 

Osrednja tema letošnje konference »Poslovni in 

izobraževalni izzivi v dinamično spreminjajočih 

se okoljih« odpira dialog o ključnih vprašanjih, s 

katerimi se soočajo gospodarstva, poslovne šole 

in družbe po vsem svetu, medtem ko je cel svet 

izpostavljen turbulentnim spremembam. 

Na novinarski konferenci je častni konzul JAR 

v Sloveniji Janez Pergar poudaril, da sodi 

Južnoafriška republika v kategorijo držav, ki lahko 

Sloveniji ponudijo velike razvojne perspektive. 

»Južnoafriška republika je ena najbogatejših držav 

v Afriki, je članica G20 in članica skupine BRICS, 

kjer igra že sedaj zelo pomembno vlogo, čeprav 

je v tej skupini najmanjša,« je povedal Pergar 

in dodal, da ima tudi Slovenija na drugi strani 

Na novinarski konferenci so Janez Pergar, prof. dr. Danica Purg, dr. John Powell in Aleš Cantarutti predstaviti aktualna 

prizadevanja za izboljšanje sodelovanja med Slovenijo in JAR tako na akademskem kot gospodarskem področju.


pomembne reference: veliko fleksibilnost in 

visoko raven znanja ljudi. »Prepričan sem , da je 

JAR za naša podjetja zelo perspektivno tržišče, 

ki odpira pot tudi do drugih trgov v Podsaharski 

Afriki. Poleg tega ima država tudi veliko izkušenj 

v mednarodni politiki ter precejšen vpliv v 

svetu,« je zaključil častni konzul. 

»CEEMAN-ova konferenca predstavlja odlično 

priložnost, da nadaljujemo našo prakso 

izmenjave znanja in učenja drug od drugih,« 

je ob tej priložnosti povedala prof. dr. Danica 

Purg. »Naše srečanje in pogovori v Južni 

Afriki bodo dodali nove barve v CEEMAN-ovi 

“mavrici” več kot 200 članov iz 51 držav celega 

sveta. Še posebej smo ponosni na sodelovanje 

z Gospodarsko zbornico Slovenije in obema 

častnima konzuloma, ki bo omogočilo, da se 

poslovni voditelji iz Slovenije, Jugovzhodne 

Evrope in drugih držav udeležijo tako dela 

CEEMAN-ove konference kot tudi srečanj z 

gospodarsko skupnostjo Južnoafriške Republike«, 

je dodala predsednica združenja, katerega 

osnovni namen je postavljanje standardov na 

področju izobraževanja managementa. 

»Vesel sem, ko vidim, kakšen vpliv ima CEEMAN 

tudi zunaj svojih izvornih meja,« je dejal prof. 

John Powell, dekan Poslovne šole Univerze 

Stellenbosch, ene vodilnih mednarodno 

priznanih izobraževalnih institucij na področju 

podiplomskega študija managementa. Omenjena 

poslovna šola je bila dejansko prva članica 

afriškega kontinenta, ki se je pridružila združenju 

CEEMAN. »Veliko je podobnosti, prav tako pa 

tudi izobraževalnih potencialov med Srednjo 

Evropo, Južno Afriko, Indijo in Južno Ameriko,« 

je poudaril Powell in dodal, da je osebno 

zelo navdušen, da CEEMAN prevzema vlogo 

predstavnika poslovnih šol v državah vzhajajočih 

gospodarstev. »Ne obstaja nobena druga 

organizacija, ki bi to počela na svetovni ravni«, je 

še zaključil. 

Janez Pergar 

Prof. dr. Danica Purg 

Prof. John Powell 

Program poslovne delegacije v JAR je ob koncu 

predstavil Aleš Cantarutti, direktor Centra za 

mednarodno poslovanje pri GZS. Izpostavil je, da 

blagovna menjava Slovenije in JAR od leta 2009 

vztrajno raste in da je država oziroma Afrika v 

celoti eno najbolj obetavnih tržišč v tem trenutku. 

Prav zato bi morala biti, kot je še dodal, bolj v 

fokusu naše gospodarske diplomacije. 



15



16 


Gospodarska zbornica Slovenije in podjetje Riko 

sta konec maja v Portorožu pripravila mednarodno 

konferenco »Slovenija in Rusija – novo partnerstvo 

v globalni tekmi« ter 3. srečanje poslovnih svetov 

Slovenije in Rusije. Odlično obiskan dogodek 

je v ospredje postavil iskanje sinergij za novo 

partnerstvo v globalni tekmi. 

Slovensko - ruski gospodarski odnosi so prerasli 

okvir dvostranskega sodelovanja. Podjetja iz 

obeh držav postajajo partnerji v mednarodnih 

projektih in v razmerah, ko se še vedno spopadamo 

z gospodarsko krizo. Konferenca je z uglednimi 

gosti, ključnimi protagonisti slovensko-ruskega 

sodelovanja iz gospodarstva in bančništva, 

poskušala odgovoriti na vprašanja, ali krizna 

obdobja resnično krepijo gospodarske vezi med 

Slovenijo in Rusijo, kakšna bo prihodnja vloga 

bank pri razvoju gospodarskega sodelovanja, ali 

smo prerasli tradicionalna področja in načine 

sodelovanja ter kakšne bodo nove oblike 

poslovnega sodelovanja. 

Po uvodnih pozdravih Janeza Škrabca, predsednika 

Slovensko-ruskega poslovnega sveta in direktorja 

Rika, Valentina Mihova iz Sberbanke ter mag. Sama 

Hribarja Miliča, predsednika GZS, je konferenco 



Slovenija in Rusija 

za novo partnerstvo v globalni tekmi 

Konferenca z uglednimi gosti je privabila številne poslovneže. 

Mag. Samo Hribar Milič 

odprl predsednik DZ RS dr. Gregor Virant. V 

svojem nagovoru je poudaril, da smo v zadnjih 

20 letih slovensko - ruske odnose uspeli dvigniti 

na novo, višjo raven. »Vzporedno s krepitvijo 

gospodarskega sodelovanja smo ves čas poglabljali 

tudi odnose na kulturno-politični ravni. Danes so 

slovensko-ruski odnosi na vseh področjih bogati, 

pestri in vsestranski. Rusija predstavlja za Slovenijo 

pomembno gospodarsko in strateško partnerico. 

Z nekaj manj kot 930 milijoni evrov blagovne 

menjave zaseda Rusija trenutno 12. mesto med 

najpomembnejšimi trgovinskimi partnericami 

Republike Slovenije. Poleg tega pa ima Slovenija kar 

6,3 odstotka vseh slovenskih neposrednih naložb 

ravno v Ruski federaciji,« je povedal Virant. 

Nj. eksc. Doku Zavgajev, veleposlanik Ruske 

federacije v Sloveniji, je poudaril, da si Rusija, ki 

že nekaj let beleži konstanto gospodarsko rast, 

želi v prihodnosti doseči vodilno tehnološko vlogo 

v svetovnem merilu. Izpostavil je tudi, da si tako 

ruska kot slovenska vlada prizadevata za izboljšave 

poslovne in investicijske klime, kar bo odprlo nove 

priložnosti za poslovne povezave. Valentin Mihov, 

direktor sektorja za strategijo in razvoj Sberbanke, 

ki je vstopila v lastniško strukturo Volksbank 

International, je predstavil to pomembno rusko 

banko, ki si želi okrepiti pozicijo na evropskem trgu 

in nuditi podjetjem ustrezno podporo. Evropski


kontekst sodelovanja z Rusijo je predstavil Matjaž 

Šinkovec iz Stalnega predstavništva RS pri EU v 

Bruslju. Izpostavljeno Partnerstvo za modernizacijo: 

EU in Rusija bo še tesneje povezalo Rusijo z Evropsko 

unijo ter poglobilo sodelovanje na gospodarskem, 

družbenem, političnem in kulturnem področju. 

Valentin Mihov (Sberbank), Eduard Vaino (Avtovaz), 

Janez Škrabec (Riko), Jožef Bradeško (SID), Metod 

Dragonja (NLB Moskva), Uroš Slavinec (Helios) in 

Dušan Bušen (ACS) so za okroglo mizi delili svoje 

izkušnje in poglede na perspektivna sodelovanja 

med tema trgoma, ki ju veže nezanemarljiv soroden 

kulturni in vrednosti okvir. Soglasno so poudarili 

pomen partnerskih povezovanj, ki so ključni za vstop 

na rusko tržišče, kamor se danes zgrinja vsa svetovna 

konkurenca. Prav tako je izjemnega pomena podpora 

bančnih inštitucij, ki morajo spremljati najbolj 

propulzivne gospodarske projekte. Posebno vrednost 

pa prepoznavajo v Poslovnih svetih Slovenije in 

Rusije, ki aktivno sondirata, vzpodbujata in krepita 

medsebojne interese Slovenije in Rusije. 

Sledile so posamezne predstavitve nekaterih ključnih 

protagonistov slovensko - ruskega sodelovanja. 

Eduard Vaino, podpredsednik ruske družbe Avtovaz, 

je predstavil aktualne trende v ruski avtomobilski 

industriji, dr. Peter Venturini iz Heliosa perspektive 

razvoja in trženja funkcionalnih premazov v Sloveniji 

in Rusiji, Simon Štrancar iz G-1 je spregovoril o novih 

tehnologijah na področju uporabe alternativnih 

goriv v avtomobilski industriji na ruskem trgu, Marko 

Plahuta iz Rika pa je poudaril velik pomen bančne 

podpore pri poslovanju v Rusiji. 

Po zaključeni konferenci, ki je učvrstila vrednost 

sodelovanja med Slovenijo in Rusijo, je sledilo 

tretje srečanje Poslovnih svetov Rusije in Slovenije. 

Vse od ustanovitve si sveta prizadevata za 

uresničevanje predlogov s področja dvostranskega 

trgovinsko-gospodarskega sodelovanja. Seznam 

delovnih področij obsega sodelovanje na projektih 

naftne industrije, energetike, telekomunikacij, IT, 

S srečanja poslovnih svetov Slovenije in Rusije. 

avtomobilske in kemijske industrije, ekologije in 

gradbeništva. Sveta si želita razvijati sodelovanje 

med državama tudi s pomočjo gospodarskih 

zbornic obeh držav, pristojnih ministrstev 

in veleposlaništev. Sodelujeta z različnimi 

organizacijami, ki se ukvarjajo z rusko - slovenskim 

sodelovanjem na gospodarskem, političnem in 

kulturnem področju. 

Na srečanju so člani sveta sprejeli program dela, ki 

med drugim vključuje obisk gospodarske delegacije 

v Jekaterinburg letos jeseni, sodelovanje pri delu 

Mešane komisije Slovenija Rusija ter vključitev 

v program Partnerstva za modernizacijo. Leto 

bo zaključil s srečanjem Slovenija v očeh tujih 

investitorjev, izkušnje ruskih in mednarodnih 

investitorjev. Zbrani člani svetov so si ob tej 

priložnosti izmenjali izkušnje, informacije in 

predloge za sodelovanje, predsednika obeh 

poslovnih svetov pa sta obenem tudi podpisala 

protokol. 

Konferenco v Portorožu je obiskala močna 

delegacija predstavnikov ruskega gospodarstva, 

ki prepoznavajo močne potenciale medsebojnih 

odnosov. Prisotni so bili predstavniki Gospodarske 

zbornice Rusije, Ministrstva za gospodarski razvoj, 

Slovensko ruskega poslovnega kluba, Sberbanke, 

družbe Avtovaz, Sovtransavto Nižni Novgorod, 

DMA-detajl, AGROVOLGA, AKFA Industrial, 

EnergoStrojService itd. 



17



18 


Čiste tehnologije za indijski trg 

Strokovnjaki ocenjujejo, da bo v Indiji leta 2025 

živelo največ ljudi na svetu in se vozilo največje 

število avtomobilov na zemeljski obli. To v 

prvi vrsti zagotovo prinaša nove izzive in skrbi 

na področju odgovornega ravnanja z okoljem 

indijski vladi, ki že vleče začetne poteze v smeri 

pridobivanja zahodnih tehnologij za reševanje 

tovrstnih problemov. 

Na drugi strani je stara dama Evropa dinamični 

razvoj politično stabilne Indije zaznala kot 

enormen poligon poslovnih priložnosti, ki bi lahko 

prilagodljiva evropska gospodarstva potegnil iz 

finančno - gospodarske krize, kar dokazujejo tudi 

lobiranja, osredotočena na konkretne milijardne 

posle s strani najvišjih predstavnikov EU pri 

indijskih kolegih ter nadalje tudi finančno podprt 

program Evropskega poslovnega in tehnološkega 

centra v Indiji 1 (EBTC), ki izvaja promocijo 

evropskih čistih tehnologij na indijskem trgu. 

EBTC je v prvi vrsti stičišče EU podjetij, znanstvenih 

in raziskovalnih inštitutov, ki razpolagajo z 

znanjem, proizvodi in storitvami za boj proti 

klimatskim spremembam s področji energije, 

okolja, biotehnologije in transporta. Podjetja 

lahko v omejenem obsegu uporabljajo brezplačne 

storitve in informacije, ki obsegajo: tržne analize 

(sektorske, nišne), individualna svetovanja, 

B 2 B, bazo EU čistih tehnologij (ponudbe / 

povpraševanja), bazo indijskih projektov, sektorske 

delegacije, pisarniško infrastrukturo. 

Slovenska podjetja ter znanstvene in raziskovalne 

inštitute vabimo, da svoje ponudbe (možno tudi 

povpraševanja) proizvodov ali storitev za področja 

energije, okolja, biotehnologije in transporta 

vpišejo v tako imenovano bazo EU čistih tehnologij 

1 EBTC je program, ki ga sofinancira Evropska Unija in koordinira 

EUROCHAMBERS - združenje evropskih gospodarskih zbornic. 

Kontaktna točka za Slovenijo: 


T: 01/5898 152 

E-pošta: natasa.turk@gzs.si 

EBTC: www.ebtc.eu 


natasa.turk@gzs.si 

za indijski trg ter izkoristijo tudi možnost v pogleda 

v ponudbe in povpraševanja evropskih podjetij in 

konkurentov na obravnavanem področju. 

Milijarde evrov vredni posli se kažejo pri 

tehnoloških rešitvah za skrbno ravnanje z vodami 

in odpadnimi vodami, ter s smetmi, pri čiščenju 

zraka, zelenih stavbah, bio gorivih in bio energiji, 

izrabi sončne in vetrne energije, energetski 

učinkovitosti, »off grid« distribuciji energije, 

kmetijstvu, zdravstveni oskrbi, bio informatiki, 

javnem transportu, kakovosti zraka, logistiki itd. 

Aktualni izzivi in iskanje rešitev: 

• 80 odstotkov vode konča neobdelane v 

odpadnih vodah, 

• v mestih se dnevno ustvari 160.000 MT trdnih 

odpadkov, 

• zrak v mestih je med najbolj onesnaženimi v 

svetovnem merilu, 

• raste povpraševanje po zelenih stavbah z visoko 

učinkovitimi klimatsko - prezračevalnimi sistemi, 

• nacionalni solarni program predvideva dodatnih 

20 GW na račun solarne energije do leta 2022, 

• potencial izrabe vetrne energije na morju je 

15.000 MW, 

• 100.000 vasi oziroma 17 odstotkov poseljenih 

naselij na podeželju je izven električnega 

omrežja.


7. okvirni program 

V začetku julija je Gospodarska zbornica 

Slovenije v sodelovanju s Slovenskim 

gospodarskim in raziskovalnim združenjem v 

Bruslju že tradicionalno izvedla informativne 

dneve 7. okvirnega programa (OP). Ob tej 

priložnosti so številnim zbranim predstavili 

posamezne razpise v sklopu tega programa 

za leto 2013, prioritetna področja razpisov, 

pogoje sodelovanja na razpisih, primere že 

uspešnih projektov, konkretne ideje udeležencev 

informativnih dni ter povezovanje v potencialne 

projektne konzorcije. 

Sedmi okvirni program (7. OP) je eden temeljnih 

programov Evropske Unije, ki je namenjen 

spodbujanju raziskovalne dejavnosti. Vsebuje niz 

različnih podprogramov in oblik pomoči, ki so 

jih lahko deležni posamezniki ter organizacije v 

Evropi. 

Osnovni cilj programa je zagotoviti izvajanje 

razvojnih in raziskovalnih projektov na 

vseevropski ravni. EU želi pri tem z združevanjem 

raziskovalnih potencialov in koncentriranimi 

vlaganji sredstev v najboljše razvojno – 

raziskovalne projekte doseči raziskovalno 

odličnost. Program je sestavljen iz štirih glavnih 

sklopov ter posebnega programa za jedrske 

raziskave. 

1. SKLOP (sodelovanje) spodbuja sodelovanje 

med univerzami, industrijo, raziskovalnimi 

centri in organi javne oblasti za doseganje 

vodilnih rezultatov na desetih različnih 

tematskih področjih, med katere med drugim 

sodijo tudi zdravje, energija, nanoznanosti idr. 

2. SKLOP (zamisli) predvideva ustanovitev 

avtonomnega Evropskega raziskovalnega sveta 

(ERC), ki bo povečal konkurenčnost Evrope tako, 

da bo pomagal pritegniti in ohraniti najbolj 

nadarjene znanstvenike ter podprl tvegane 

in visoko učinkovite raziskave. Program bo 

podpiral »pionirske raziskave«, saj temelji na 

konceptu, da so le prvorazredni znanstveniki 

tisti, ki prepoznajo nove priložnosti in smeri 

na mejah znanja. 

3. SKLOP (ljudje) je namenjen dejavnostim 

za usposabljanje in karierno napredovanje 

raziskovalcev. Program naj bi razvijal in krepil 

človeški potencial evropskega raziskovalnega 

sektorja z individualnimi štipendijami, 

štipendijami za raziskave, priznanji za 

odličnost idr. 

4. SKLOP (zmogljivosti) je namenjen povečanju 

raziskovalne in inovacijske zmogljivosti 

v Evropi. Program je razdeljen na šest 

področij, med katerimi so tudi raziskovalna 

infrastruktura, raziskave v korist malih 

in srednje velikih podjetij, mednarodno 

sodelovanje idr. 

Projekti 7. OP so praviloma veliki večpartnerski 

projekti, ki jih izvajajo partnerji, povezani 

v konzorcije, sodelujejo pa lahko univerze, 

raziskovalna središča, večnacionalne 

korporacije, mala in srednje velika podjetja, 

javne uprave, posamezniki iz vsega sveta in 

različne organizacije. 





19



20 


Župan londonskega 

Cityja na GZS 

V ponedeljek, 11. junija 2012, se je v okviru 

obiska naše države na Gospodarski zbornici 

Slovenije mudil Alderman David Wootton, župan 

londonskega City-ja. Wootton, ki sicer velja 

za glavnega zastopnika celotnega finančnega 

sektorja Združenega kraljestva, je bil eden od 

govorcev na seminarju Kako poslovati z Veliko 

Britanijo. Le-tega je GZS organizirala v sodelovanju 

z Veleposlaništvom Združenega kraljestva 

Velike Britanije in Severne Irske v Ljubljani ter 

Veleposlaništvom Republike Slovenije v Londonu. 

V uvodnem delu seminarja so poleg Woottona 

zbrane pozdravili mag. Samo Hribar Milič, 

predsednik GZS, Iztok Jarc, veleposlanik Slovenije 

v Veliki Britaniji in Andrew Page, veleposlanik 

Velike Britanije v Sloveniji. Veleposlanik Jarc je ob 

tem poudaril, da bi londonsko finančno središče 

City lahko postalo novo okno v svet za Slovenijo. 

Slovenska podjetja je pozval k še tesnejšem 

sodelovanju z londonskim Cityjem in Veliko Britanijo 

nasploh. London je, kot je povedal, idealno mesto 

za vzpostavitev poslovnih stikov s podjetji, ki jih sicer 

zaradi naše majhnosti nikoli ne bi mogli. 

Župan Wootton je izpostavil uspešna slovenska 

podjetja, kot so Akrapovič, Pipistrel, Gorenje, Seaway, 

City bi lahko postal novo okno v svet za Slovenijo, so bili enotni govorci. 

Riko in Trimo in obenem izrazil navdušenje, da je toliko 

slovenskih podjetij zainteresirano za poslovanje z Veliko 

Britanijo. Poudaril je, da lahko City ponudi nove finančne 

mehanizme za financiranje malih in srednje velikih podjetij, 

javno-zasebna partnerstva kot tudi investicije v slovensko 

infrastrukturo. 



Župan londonskega City-ja Alderman David Wootton. 

Zbrana podjetja so lahko v nadaljevanju slišala več o 

londonskih podpornih organizacijah za tuje poslovneže, 

storitvah slovenske ekonomske diplomacije ter izkušnjah 

slovenskih podjetij, ki že uspešno poslujejo v Veliki Britaniji. 

Dogodka se je udeležila tudi manjša delegacija londonskih 

finančnikov – investitorjev, s katerimi so imela podjetja po 

zaključenem seminarju tudi neformalne pogovore.


Srečanje slovenskih 

gospodarstvenikov z ministroma 

Žerjavom in Saraqinijem 

V okviru uradnega obiska v Sloveniji je 22. 

maja Gospodarsko zbornico Slovenije obiskal 

makedonski minister za gospodarstvo Valon 

Saraqini. Makedonskega gosta je spremljal 

slovenski minister za gospodarski razvoj in 

tehnologijo mag. Radovan Žerjav. Ob tej 

priložnosti smo na GZS pripravili srečanje s 

slovenskimi gospodarstveniki, zainteresiranimi 

za poslovno sodelovanje z Makedonijo. Srečanja 

se je udeležilo več kot 30 predstavnikov 

slovenskih podjetij. 

Beseda je tekla o makedonskih razvojnih 

prioritetah in priložnostih za slovenska podjetja. 

Makedonija se v svojem gospodarskem razvoju 

osredotoča na sektorje geotermalne energije 

v povezavi s termalnim turizmom in na razvoj 

energetike, predvsem obnovljivih virov energije. 

Naravne danosti (280 sončnih dni na leto, številni 

termalni izviri in hidro potencial) v povezavi 

z namenskimi spodbudami, ki jih uveljavlja 

makedonska vlada, so zbudili precej zanimanja 

med slovenskimi podjetji. Nekatera so že aktivno 

vključena tako v energetske kot turistične 

projekte. Udeleženci srečanja so obravnavali tudi 

Na omizju je bilo govora o poslovnih priložnostih v Makedoniji. 

teme, povezane s prehrambeno industrijo in 

trgovino. Precej zanimanja se je pokazalo tudi za 

makedonske mineralne resurse. 

Ob tej priložnosti je bila med drugim izpostavljena 

problematika organiziranih sejemskih nastopov 

ter predstavljeno delo Makedonsko – slovenskega 

poslovnega kluba v Ljubljani. Mnoge teme bodo 

svoj odraz dobile tudi v pripravah na mešano 

slovensko - makedonsko komisijo za gospodarsko 

sodelovanje, ki bo jeseni v Skopju. 

Z Makedonijo je Slovenija lani opravila slabih 

190 milijonov evrov blagovnega prometa, s 

precejšnjim presežkom slovenskega izvoza. V 

državi je po uradnih podatkih Banke Slovenije 

za 400 milijonov evrov slovenskih investicij. 

Udeleženci so soglašali, da so možnosti za 

povečanje menjave velike, saj slednja že 

leta stagnira in ne odraža potencialov obeh 

gospodarstev, še posebej tistih v agrarnem 

sektorju. 

Matej Rogelj 

matej.rogelj@gzs.si 

Valon Saraqini, mag. Radovan Žerjav in mag. Samo Hribar 

Milič 



21



22 


Projekt INODEL - Izboljševanje 

delovnega okolja z inovativnimi 

rešitvami 

V projektu INODEL, ki ga delno financira Evropski 

socialni sklad, poleg Gospodarske zbornice 

Slovenije sodelujejo tudi Fakulteta za upravo, ki 

projekt strokovno vodi, Združenje delodajalcev 

Slovenije, Svet gorenjskih sindikatov in Slovenska 

zveza sindikatov- Alternativa. 

Vrsta zdravstvenih težav, ki se pojavljajo v delovnem 

okolju, vpliva na učinkovitost na delovnem mestu. 

Podjetja skušajo na različne načine obvladati 

negativne učinke, vendar jim to pogosto ne uspeva, 

kar priča o pomanjkljivostih in nesistematičnem 

oblikovanju delovnega okolja s strani delodajalcev. 

Z izboljšanjem zdravja na delovnem mestu 

in v delovnih procesih lahko doprinesemo k 

produktivnejšim oblikam organiziranosti dela, 

vključno z boljšimi pogoji za zdravje in varstvom 

pri delu. Le-to pa lahko najbolje dosežemo s 

pospeševanjem dialoga med socialnimi partnerji in 

delodajalci, prenosom raziskovalnih ugotovitev v 

prakso ter preučitvijo dobrih praks v tujini. 

Namen projekta INODEL je pripomoči k 

izboljševanju in reševanju problematike na 

področjih, kot so: stres na delovnem mestu, 

izostajanje (absentizem) z delovnega mesta, 

fluktuacija na delovnem mestu, izgorevanje na 

delovnem mestu in usklajevanje poklicnega ter 

družinskega življenja. 



Na konferenci je spregovoril tudi minister Andrej Vizjak. 

Rezultate raziskave v okviru projekta Inodel so govorci predstavili na zaključni konferenci junija na GZS.


Zakaj se je Gospodarska zbornica odločila 

sodelovati v takem projektu? Ker po podatkih 

raziskav Eurostat v državah EU trpi zaradi 

najrazličnejših oblik in posledic stresa kar 65 do 

70 odstotkov prebivalstva. Ta stres pa je zelo 

pogosto povezan z razmerami na delovnem 

mestu. Ker zaradi stresa po mnenju strokovnjakov 

Svetovne banke in Evropske unije v državah 

članicah EU vsako leto izgubijo na milijone 

delovnih ur in več sto milijonov evrov narodnega 

dohodka. Ker stres na delovnem mestu dokazano 

vodi do izgorelosti, absentizem, kot posledica 

neustreznih delovnih razmer in zahtev, pa 

predstavlja pereč problem za večino podjetij. Ker 

zaradi upravičenih in manj upravičenih razlogov 

izostajanja z delovnega mesta delodajalci krijejo 

stroške dela in ustvarjajo izgubo. 

In v Sloveniji? Slovenija sodi v sam vrh držav članic 

po povprečnem številu izgubljenih dni na delavca 

zaradi bolezni. Samo 65 odstotkov Slovencev 

je zadovoljnih s svojimi delovnimi pogoji, kar je 

najnižji delež med vsemi članicami EU. Absentizem 

v Sloveniji deloma izhaja tudi iz preprostosti 

slovenskega sistema za bolniške odsotnosti. Po 

podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje 

Slovenije smo zaradi odsotnosti z dela zaradi 

bolezni v letu 2010 izgubili 10.508.484 delovnih 

dni, bolniške odsotnosti pa so v istem letu ZZZS 

stale 228,8 milijona evrov. 

Cilj projekta je pripomoči k ustvarjanju podpornega 

okolja za izboljšanje delovnih procesov in razmer 

na področju varovanja zdravja na delovnem mestu. 

Cilj celotne raziskave pa je izdelava poročila tako za 

socialne partnerje kot tudi oblikovalce politik, kar 

bo osnova za izboljšanje in posodobitev pravnih 

temeljev na področju zakonodaje in delovnih 

procesov. Z izboljšanjem zdravja na delovnem 

mestu in delovnih procesov želimo doprinesti k 

produktivnejšim oblikam organiziranosti dela, 

vključno z boljšimi pogoji za zdravje in varstvo pri 

delu. 

Srečanje podjetij 

regije Alpe Adria 

V začetku junija je v Novi Gorici potekalo srečanje 

podjetij regije Alpe Adria v organizaciji mreže 

New Alpe Adria Chamber Network oziroma 

združenja zbornic omenjene regije. Namen 

mreže je poglabljanje sodelovanja podjetij 

iz regije Alpe Adria z organizacijo skupnih 

promocijskih poslovnih iniciativ, skupnega 

teritorialnega znanja, skupnih EU projektov, 

sodelovanja v strateških sektorjih (razvoj in 

raziskave, infrastruktura, transport …) ter 

izvedba programov poslovnega izobraževanja in 

tehnoloških inovacij. 

V okviru dogodka se je na bilateralnih razgovorih 

srečalo preko 100 podjetij iz Slovenije, Hrvaške, 

Avstrije in Italije, in sicer s področja turizma, 

pohištvene industrije, kovinsko - predelovalne 

industrije ter prehrambene industrije. Vzporedno 

z bilateralnimi razgovori se je odvijala tudi letna 

predsedniška konferenca, na kateri so sodelovali 

predsedniki in drugi predstavniki Koroške 

gospodarske zbornico, Obrtno-podjetniške 

zbornice Slovenije, Unioncamere del Veneto, 

Azienda speciale imprese e territorio Udine, ARIES 

Azienda Speciale della Camera di Commercio di 

Trieste, Gospodarske zbornice Reka, Gospodarske 

zbornice Pulj in gostiteljice, Gospodarske zbornice 

Slovenije. Spregovorili so o načrtovanih dogodkih 

za leto 2012 in 2013 ter o bodočem sodelovanju 

v regiji Alpe Adria. Poudarek je bil predvsem na 

pomembnosti organizacije podobnih dogodkov za 

mala in srednje velika podjetja, ki jim oddaljeni trgi 

predstavljajo velik izziv, medtem ko je udeležba na 

dogodkih znotraj regije zanje časovno in finančno 

lažje izvedljiva. 

Naslednji dogodek v sklopu mreže New Alpe Adria 

bo 30. avgusta v Celovcu na tradicionalnem sejmu 

Holzmesse. 



23



24 


Švica uvedla 

kontingente za 

državljane EU-8 

Švicarska zvezna vlada je 18. aprila 2012 sprejela 

ukrep, po katerem bo za državljane EU-8 (Estonija, 

Latvija, Litva, Češka, Madžarska, Poljska, Slovaška 

in Slovenija) uvedla kontingente oziroma uporabila 

t. i. ventilsko (varnostno) klavzulo za prost pretok 

delovne sile iz teh držav. 

Ukrep, ki bo začel veljati 1. maja 2012 in bo 

najdlje lahko veljal do 31. maja 2014, za naslednjih 

12 mesecev za vse državljane EU-8 predvideva 

omejitev izdaje delovnih in bivalnih dovoljenj tipa 

B na skupno število 2.180, na kvartal 545 (op. 

število dovoljenj ne bo porazdeljeno na državljane 

posameznih DČ EU-8). 

Uvedba kontingentov za slovenske državljane in 

državljane ostalih držav t. i. EU-8 ne bo prinesla 

sprememb glede samega postopka pridobitve 

delovnega oziroma bivalnega dovoljenja tipa B 

(op. za dobo 5 let), ki se izda na podlagi pogodbe o 

zaposlitvi za določen ali nedoločen delovni čas. 

Tako kot je veljalo v obdobju od 1. maja 2011 do 

sedaj, tudi v bodoče državljani Švice ali tujci s 

švicarskim dovoljenjem tipa B ali C ne bodo imeli 

prednosti pri zaposlovanju pred državljani EU-8, 

in tako švicarskemu delodajalcu ne bo potrebno 

utemeljevati zaposlitve slovenskega državljana. 

Ukrep se ne bo nanašal na državljane Republike 

Slovenije, ki jim je bilo dovoljenje tipa B izdano 

pred 1. majem 2011, ter bi svoje dovoljenje tipa 

B v naslednjih mesecih morali podaljšati oziroma 

obnoviti. Prav tako se ukrep ne bo nanašal na 

družinske člane imetnika tipa B v primeru prošnje 

za združitev družine. Uvedba kontingentov prav 

tako ne velja za imetnike dovoljenj za kratkoročno 

prebivanje v Švici tipa L (op. do maksimalno 1 leta). 



Napotitev 

državljanov 

tretjih držav na 

delo v Avstrijo 

V skladu s prvim odstavkom 24. člena Zakona 

o tujski policiji (Fremdenpolizeigesetz; v 

nadaljevanju zakon) je državljanom tretjih 

držav, ki imajo urejeno delovno dovoljenje in 

dovoljenje za bivanje v Sloveniji, opravljanje 

začasne nesamostojne dejavnosti v skladu s 

17. točko četrtega odstavka 2. člena zakona 

dovoljeno le po predhodni izdaji vizuma C (za 

opravljanje dejavnosti do 90 dni) ali vizuma D (za 

opravljanje dejavnosti od 91 do 180 dni). 

Za opravljanje dejavnosti, daljše od 6 mesecev, 

potrebujejo ti državljani dovoljenje za bivanje. 

Podaljšanje veljavnosti vizuma C ali D ni možno 

v Avstriji, pač pa na avstrijskem predstavništvu 

v tujini. Za izdajo omenjenih vizumov in 

za posredovanje informacij o predložitvi 

dokumentov in dokazil, potrebnih za izdajo 

vizuma, je pristojno avstrijsko veleposlaništvo v 

Ljubljani, natančneje konzularni oddelek.


Dan Afrike 

na GZS 

Gospodarska zbornica Slovenije je sredi maja 

organizirala »Dan Afrike na GZS«. Udeležili so se 

ga predstavniki enajstih afriških veleposlaništev, 

ki pokrivajo Slovenijo, ter predstavniki 40 


Namen dogodka je bil skozi kratka bilateralna 

srečanja omogočiti slovenskim podjetjem 

pridobiti koristne kontakte in informacije na 

posameznih afriških trgih ter jim na ta način 

omogočiti potencialne vstope na tuje trge v Afriki. 

Afrika je sicer celina, kjer je slovensko 

gospodarstvo sorazmerno malo prisotno. 

Predstavlja samo en odstotek celotne slovenske 

zunanje trgovine. Po drugi strani pa je ta ista 

celina priložnost in izziv, ki v razmerah globalnega 

poslovanja in svetovne gospodarske krize 

predstavlja potencial pri širitvi internacionalizacije 


Zanimanje slovenskih podjetij za afriško celino je vse večje. 

Gospodarska zbornica Slovenije lahko s svojo 

mrežo na trgih Afrike ustrezno svetuje tako pri 

kontaktih kot tudi pri informacijah ter organizaciji 

dogodkov. Člani Gospodarske zbornice Slovenije 

ste zato vljudno vabljeni, da izkoristite to 

možnost. 

Ante Milevoj 



25



26 


Cvetana Rijavec, 

Ljubljanske mlekarne 

Alpsko mleko, Mu, Ego, Planica, Piran, Jošt … 

To je le peščica od številnih uveljavljenih 

blagovnih znamk Ljubljanskih mlekarn, ki jih 

pozna pravzaprav sleherni Slovenec. Z več kot 

petsto zaposlenimi so vodilna mlekarna in 

hkrati največji grosist z mlekom in mlečnimi 

izdelki v Sloveniji. Letno predelajo okoli 50 

odstotkov vsega v Sloveniji odkupljenega 

mleka. Na čelu družbe, ki se ponaša že z več kot 

petdesetletno tradicijo in uspešno posluje tudi 

na številnih tujih tržiščih, je že nekaj let uspešna 

menedžerka in prejemnica številnih uglednih 

nagrad, Cvetana Rijavec. 

Po padcu v letu 2009 promet vaše družbe 

ponovno narašča. Očitno je stanje, v katerem 

se je znašlo domače in svetovno gospodarstvo 

po letu 2008, vplivalo tudi na poslovanje 

Ljubljanskih mlekarn … 

Dogajanja v okolju nas seveda niso obšla, saj 

smo sestavni del med seboj močno povezanega 

in soodvisnega sveta. Dodala bi še, da se v 

mlečni panogi še dodatno odvijajo zelo hitre 

spremembe, ki se jim moramo prilagajati. 

Majhnost države in trga, značilnost našega 

kmetijstva nas pri tem dodatno ovirajo. 

Vse bolj očitno dejstvo je, da slovensko 

gospodarstvo primarno poganja izvoz. Čeprav 

politiki to v svojih javnih nastopih večkrat 

omenjajo, pa konkretnih dejanj na področju 

internacionalizacije ni videti … Ali menite, da bo 

nova vlada dejansko naredila kaj v tej smeri (in 

to ne zgolj načelni ravni)? 

Moje mnenje je vedno bilo, da moramo podjetja 

sama iskati svoje poslovne priložnosti, to je 

naša prva naloga. Pri tem pa si seveda želimo 



Cvetana Rijavec, predsednica uprave in generalna 

direktorica Ljubljanskih mlekarn. 

tudi podpore države, tako pri iskanju koristnih 

informacij in povezav v tujini. 

Na katerih tujih trgih pa poslujejo Ljubljanske 

mlekarne? Kje ste najbolj uspešni, kateri so 

najbolj perspektivni trgi? Kateri so najbolje 

prodajani artikli Ljubljanskih mlekarn v tujini? Je 

bil vstop na tuje trge del premišljene poslovne 

strategije ali morda tudi kdaj naključje? 

Največji tuji trg Ljubljanskih mlekarn je pravzaprav 

»domači trg« Evropske unije, kamor izvažamo


pretežno trajne izdelke, v zadnjem letu pa nam 

na tem trgu narašča tudi prodaja fermentiranih 

izdelkov. Vsekakor so za nas zelo pomembni tudi 

trgi bivše države, zelo dobre rezultate dosegamo 

na Kosovu. Na teh trgih je naša najmočnejša 

blagovna znamka Alpsko mleko, sledi ji MU. 

Ali v tujini prodajate tudi pod drugimi (tujimi) 

blagovnimi znamkami? Če prodajate, kaj to 

pomeni za vas – kakovost, cena, konkurenca …? 

Na tujih trgih smo prisotni tako z lastnimi 

blagovnimi znamkami, izrazito na izvoznih trgih 

jugovzhodne Evrope, in kot proizvajalci privatnih 

ali trgovinskih blagovnih znamk. Glede na razvoj 

trgovine v svetu in večanje moči privatnih 

blagovnih znamk, se nam to na nekaterih trgih 

zdi zelo smiselna odločitev. Še vedno pa gradimo 

svoje blagovne znamke na trgih, kjer smo prisotni 

že leta. 

Kakovost je danes potreben pogoj za prodajo 

nasploh, tudi pri proizvodnji privatnih in 

trgovinskih blagovnih znamk moramo dokazovati, 

da smo zanesljiv proizvajalec varne hrane. Cene 

so sicer praviloma nižje, vendar privatne znamke 

ne terjajo vlaganj v trg in še česa drugega ne, zato 

je direktna primerjava doseženih cen nesmiselna. 

V nekem intervjuju ste dejali, da je Slovenija 

v veliko primerih kanta za smeti (kar zadeva 

zahtev po kakovosti). Da smo, ne glede na to, da 

smo v EU, dejansko tretji svet. 

To še vedno drži v nekaterih primerih, na nas 

gledajo podcenjujoče in v bistvu so zahteve 

in kontrole bistveno višje do nas kot do 

proizvajalcev, ki prihajajo iz tako imenovane 

»stare in razvite« Evrope. 

Kako pa gledate na globalno konkurenco? Ali 

lahko res na področju živilske industrije oziroma 

konkretno mleka konkuriramo le z (naj)nižjo 

ceno? 

O globalizaciji imam svoje mnenje, ki sem si ga 

ustvarila ob začetnem navdušenju ostalih nad 

globalizacijo sveta, kar pomeni, da nisem in ne 

delim tega navdušenja. Predvsem na področju 

hrane sem zagovornik lokalne ponudbe. Toda 

globalizacija je tu in mi tekmujemo za tržni delež 

in končnega kupca z velikimi multinacionalnimi 

podjetji. Ta tekma vključuje tudi cenovno 

tekmovanje, nikakor pa to ni najpomembnejša 

kategorija. Zelo pomembna je ponudba novih, 

inovativnih, zdravih in kakovostnih izdelkov. 

Učinkovitost in inventivnost sta ob novih 

programih in tržiščih - tudi selitvah proizvodnje 

- večkrat omenjeni kot edini pravi recept za 

uspešno poslovanje oziroma konkurenčnost 

slovenskih podjetij. Menite, da se naš 

menedžment, gledano na splošno, tega zaveda 

oziroma deluje po teh načelih? 

Menim, da se večina vodstev tega zaveda in tudi 

išče rešitve v tej smeri. 

Podjetja morajo sama iskati svoje poslovne priložnosti, je 

prepričana Cvetana Rijavec. 



27



28 


S povezovanjem bi slovenska podjetja verjetno 

mnogokrat (sploh na večjih trgih) lažje 

konkurirala tujim ponudnikom. Kako doseči 

miselnost - sploh v živilski industriji, da je skupaj 

lažje doseči cilj? 

Ne bi želela, da me razumete narobe, ampak 

spremeniti bi morali tudi miselnost lastnikov 

in njihove ambicije. Če bi vedela kako, bi to že 

naredila. 

Večni problem, ki ga podjetja izpostavljajo pri 

poslovanju na tujih trgih, je neprepoznavnost 

Slovenije – tako na državni ravni kot na 

ravni gospodarstva - in s tem posledično 

neprepoznavnost blagovnih znamk. Kaj bi lahko 

po vašem mnenju na tem mestu naredila država 

oziroma pristojne institucije? 

Neprepoznavnost države ali odsotnost blagovne 

znamke Slovenija je dejstvo, ki nam pomeni 

oviro pri osvajanju novih trgov. Zunanja podoba 

in simboli, ki jih moramo osvojiti vsi državljani, 

ne morejo biti le stvar všečnosti majhne 

skupine ljudi, temveč morajo biti združevalni in 

odsevati tradicijo. In ne morejo biti namenjeni le 

turistični predstavitvi države. Kot je rekel zadnjič 

predavatelj v Laškem: ali sploh vemo, katera 

je naša nacionalna barva? Ali je simbol države 

Prenovljeni obrat za izdelavo trajnih izdelkov. 

Zlasti pri hrani je zagovornica lokalne ponudbe. 

lipov list ali Triglav? Nekaj tretjega? Dokler bomo 

navzven nastopali kot posamezniki in ambasadorji 

posameznih politik ali skupin, uspeha kot država 

ne bomo imeli. 

Vedno in povsod bi nam morala biti 

najpomembnejša država in njena podoba, velja za 

vse državljane enako. Pa ni treba daleč po zglede, 

samo čez mejo se ozrimo na sosedi Hrvaško in 

Avstrijo. 

V svoji poslovni karieri je Cvetana Rijavec med 

drugim leta 1998 prejela priznanje Združenja 

Manager za Ženskam prijazno podjetje, istega 

leta pa je bila tudi nominirana za Slovenko 

leta. Leta 2000 je prejela Petomajsko priznanje 

občine Ajdovščina za gospodarske dosežke, v letu 

2008 pa ji je revija Manager podelila priznanje 

Managerski izziv v kriznem vodenju.


v paragrafih 

Pogodbena varnost (1. del) 

Izbira merodajnega prava 

Pomemben element pogodbene varnosti vsake 

mednarodne (čezmejne) pogodbe je poleg 

temeljnega dogovora o predmetu, količini 

in ceni tudi izbira merodajnega prava. Ko so 

stranke v fazi sklepanja pogodbe, se vprašanju 

izbire merodajnega prava ponavadi posvetijo 

na koncu ali pa sploh ne. Takšen pristop izhaja 

iz premajhnega zavedanja o pomenu izbire 

merodajnega prava in škodljivih posledicah, 

ki lahko nastanejo, če to vprašanje (ne)hote 

prezremo. Izbrano merodajno pravo namreč kroji 

pravila igre, po katerih so stranke posel zavezane 

izpeljati. 

To na primer nazorno prikazuje primer nemškega 

proizvajalca, ki je za prodajo svojih izdelkov v 

Franciji angažiral francoskega agenta. Ker nemški 

proizvajalec v fazi pogajanja oziroma sklepanja 

pogodbe s francoskim agentom ni želel izgubljati 

časa s “pravnimi vprašanji”, je zavoljo dobrega 

poslovnega odnosa popustil in privolil, da se v 

pogodbi kot merodajno pravo določi francosko 

pravo. Po treh letih uspešnega sodelovanja se je 

nemški proizvajalec odločil, da proizvodov, ki so 

predmet agenture, ne bo več proizvajal, zato je 

francoskemu agentu pogodbo odpovedal. Francoski 

agent je po odpovedi pogodbe, v skladu z veljavnim 

francoskim pravom, od nemškega podjetja zahteval 

plačilo nadomestila (t. i. odpravnine) v višini 

dvoletne provizije. Ko se je nemški proizvajalec 

posvetoval s pravnim svetovalcem, je ugotovil, 

da mu v primeru, ko bi izbral nemško pravo, 

nadomestila ne bi bilo treba plačati. 

Iz navedenega primera izhaja pomembnost 

ustrezne izbire merodajnega prava, ki lahko stranko, 

ki temu vprašanju ni posvetila zadosti pozornosti, 

neprijetno preseneti. Nemški proizvajalec bi 

zavoljo svojega pogajalskega izhodišča verjetno 

lahko dosegel uporabo nemškega prava in se tako 

izognil dodatnim rizikom in stroškom, na katere 

pri sklepanju posla ni računal in jih tako ni mogel 

vključiti v svoj poslovni izračun. 

Primer pogodbene klavzule, ki določa merodajno 

pravo: 

»This contract is governed by the laws of 

____________________________« 

(vnesti ime države, katere pravo naj se uporablja; 

npr. The Republic of Slovenia) 

Prav tako je napačno razmišljanje, da je za stranko 

vedno najbolje, da v mednarodni pogodbi dogovori 

izbiro »svojega«, nacionalnega prava. Nacionalno 

pravo posamezne države namreč pogosto ni 

prilagojeno posebnostim čezmejnega poslovanja, 

kar se najbolj pokaže pri mednarodni prodajni 

pogodbi. Ravno zaradi velike razlike pravne ureditve 

prodajne pogodbe v posameznih državah, se pri 

mednarodni prodaji blaga kot veljavno pravo v 

praksi pogosto uporablja Konvencija združenih 

narodov o pogodbah o mednarodni prodaji blaga 

(CISG). Ker CISG danes predstavlja najvišjo raven 

poenotenja prodajnega prava v svetovnem merilu, 

obenem pa predstavlja del notranjega prava 

večine držav članic EU, vključno s Slovenijo, je 

priporočljivo, da stranke uporabe CISG v svojih 

prodajnih pogodbah ne izključujejo. 

V pogodbah o mednarodni prodaji blaga je zato 

priporočljiva uporaba klavzule: 

Nejc Lahne 

Center za mednarodno gospodarsko pravo pri GZS 

cmgp@gzs.si 

“The legal relationship of the parties shall be 

governed by Slovenian law with the inclusion of 

the United Nations Convention of 11 April 1980 on 

Contracts for the International Sale of Goods.” 



29



30 


v paragrafih 

Vse o arbitraži 

na enem mestu 

www.sloarbitration.eu 

Arbitraža gospodarstva 

na spletu: 

• kako hitro in učinkovito 

rešiti vaš spor? 

• nazoren prikaz postopkov 

• izračun stroškov arbitraže 

• seznam arbitrov 

• arbitraža v mednarodnem 

poslovanju 

Sekretariat: 

Dimičeva ulica 13 

1504 Ljubljana 

tel.: 015898180 

email: arbitraza.lj@gzs.si 

www.sloarbitration.eu 

ARBITRAŽA 

GOSPODARSTVA 

tradicija 

bogastvo izkušenj 

ugled


v paragrafih 

Mednarodna gospodarska arbitraža 

Kosovsko-slovenski sporazum o sodelovanju 

Aprila 2012 je Stalna arbitraža pri Gospodarski 

zbornici Slovenije na uradnem obisku gostila 

delegacijo Centra za alternativno reševanje sporov 

pri Ameriški gospodarski zbornici na Kosovu. 

Zaradi velikega investicijskega potenciala 

slovenskih podjetij na Kosovu je ključnega 

pomena vzpostavitev učinkovitega sistema 

reševanja gospodarskih sporov med slovenskimi 

in kosovskimi podjetji. Uporaba mednarodne 

gospodarske arbitraže za reševanje sporov med 

slovenskimi in kosovskimi podjetji pomembno 

prispeva k stabilnosti in zaupanju v ekonomskih 

transakcijah med gospodarstvi obeh držav. 

Izkušnje slovenskih podjetij, ki poslujejo na 

Kosovu, kažejo, da se slovenska podjetja soočajo 

s številnimi težavami, ko gre za uveljavljanje 

njihovih pravic bodisi pred sodišči na Kosovu 

bodisi v Sloveniji, saj jih dolgotrajni sodni postopki 

»izčrpavajo«, hkrati pa je pogosto prisotno tudi 

pomanjkanje zaupanja v hitro, učinkovito in 

nevtralno odločitev o sporu. Slovenska podjetja 

zato vse bolj uporabljajo arbitražo kot poslovni 

model reševanja gospodarskih sporov, ki v 

Od leve proti desni: Sokol Elmazi (arbiter, ADR Center pri 

AmCham Kosovo), Ardi Shita (generalni sekretar, ADR 

Center pri AmCham Kosovo) , doc. dr. Konrad Plauštajner 

(predsednik Stalne arbitraže pri GZS) in prof. dr. Rajko Knez 

(podpredsednik Stalne arbitraže pri GZS). 

Marko Djinović 

Stalna arbitraža pri GZS 

arbitraza.lj@gzs.si 

ospredje postavlja prav učinkovito obvladovanje 

časa in stroškov. 

Stalna arbitraža pri Gospodarski zbornici Slovenije 

in Center za alternativno reševanje sporov pri 

Ameriški gospodarski zbornici na Kosovu sta v ta 

namen sklenili Kosovsko-slovenski Sporazum o 

sodelovanju na področju mednarodne gospodarske 

arbitraže. 

Kako lahko slovenski izvozniki 

izkoristijo prednosti sporazuma? 

Sporazum slovenskim podjetjem, ki poslujejo na 

Kosovu, zagotavlja predvidljiv in varen mehanizem za 

reševanje gospodarskih sporov s kosovskimi partnerji 

v postopku arbitraže na način, da podjetja v svoje 

pogodbe vključijo tipizirano arbitražno klavzulo. 

Tipizirana arbitražna klavzula, za 

katero priporočamo, da jo vključite 

v svoje pogodbe s kosovskimi 

partnerji: 

»All disputes that may arise between the parties out 

of or in relation to this contract shall be settled by 

arbitration under the Kosovo – Slovenia Arbitration 

Agreement. The place of arbitration shall be, 

unless otherwise agreed between the parties, the 

country in which the respondent resides. If the 

place of arbitration is Kosovo, the arbitration shall 

be conducted by the Alternative Dispute Resolution 

Center of the American Chamber of Commerce in 

Kosovo in accordance with the Kosovo Arbitration 

Rules. If the place of arbitration is Slovenia, the 

arbitration shall be conducted by the Permanent 

Court of Arbitration attached to the Chamber of 

Commerce and Industry of Slovenia in accordance 

with the Rules of Procedure of the Permanent Court 

of Arbitration attached to the Chamber of Commerce 

and Industry of Slovenia.« 



31



32 


v paragrafih 

Intelektualna lastnina in 

internacionalizacija poslovanja – 2. del 

Izbira oblike zaščite intelektualne lastnine v 

slovenskih podjetjih pogosto ni izvedena s 

potrebno skrbnostjo in premislekom. Odločitve 

na samem začetku določajo uspešnost in 

kakovost zaščite ter lahko bistveno vplivajo na 

dolgoročno poslovno uspešnost podjetja. 

Ko imamo opravka z intelektualno lastnino v 

podjetju, je prvi korak pravočasna identifikacija 

vse intelektualne lastnine, njeno ovrednotenje 

in ocena njenega pomena pri doseganju 

poslovnih ciljev podjetja. Na osnovi teh ocen 

se v naslednjem koraku opravi zaščita izbrane 

intelektualne lastnine. 

Za pridobitev patenta in modela je, med drugimi 

zahtevami, nujna tudi novost izuma oziroma 

videza ob oddaji prijave. V primeru, da pride 

do razkritja pred dnem oddaje prijave, je to že 

zadosten razlog, da se pravica ne podeli. 

Ko se podjetje odloča za zaščito, naj bo izhodišče 

iskanje pravega ravnotežja med razpoložljivimi 

mehanizmi zaščite in cilji podjetja na trgu. Temu 

mora slediti odločitev o izbiri konkretne oblike 

zaščite, pri čemer ni nepomembno, kakšen je cilj 

podjetja z intelektualno lastnino na trgu. Poleg 

tega naj se upoštevajo tudi spoznanja o načinih 

kršitev v posameznih ciljnih državah in nenazadnje 

finančne zmožnosti podjetja za zaščito in kasnejše 

uveljavljanje pridobljenih pravic. 

Ključ uspeha je iskanje ravnotežja med stroški 

zaščite in poslovnimi koristmi, ki jih z zaščito po- 

skušate doseči. Zaščita mora biti v funkciji poslov- 

nih ciljev podjetja in ne sama sebi namen. V tem 

procesu je koristno oceniti tudi, kakšen izdelek 

ali produkt dejansko ščitite. Presoditi je potrebno 

konkretni tržni potencial, tudi v smislu pričako- 

vane življenjske dobe na trgu, ali gre za dolgoživ 

ali kratkoživ produkt, kako hitro se bo pojavila 

konkurenca, kakšne so možnosti povratnega 

inženiringa z nadgradnjo, kako dolgo bo zaradi 

svojih tehnoloških inovacij aktualen oziroma v 

kakšnem časovnem okviru bo postal zastarel. 

Načeloma velja, da bolj kot je produkt inovativen, 

daljša je njegova tržna življenjska doba, boljša in 

obsežnejša zaščita in- 

telektualne lastnine je 

priporočljiva. Pomem- 

ben vidik ob zaščiti je 

tudi odločitev, ali bo 

produkt proizvajalo in 

tržilo podjetje samo, ali 

pa se bodo tržile pravi- 

ce - licencirale oziroma 

prodajale. Mnogokrat 

je licenciranje najbolj 

elegantna pot za inter- 

nacionalizacijo. 

Pomemben dejavnik je tudi geografski obseg 

zaščite, ki naj bo pogojen predvsem z lokacijo 

in trgi potencialnih kupcev ali uporabnikov vaše 

intelektualne lastnine ter lokacijo proizvodnih 

zmogljivosti podjetja in konkurence. 

Pri samem postopku zaščite intelektualne lastnine 

imajo podjetja na voljo več poti. Več informacij 

v zvezi s posameznimi možnosti lahko pridobite 

na spletnih straneh Urada RS za intelektualno 

lastnino (www.uil-sipo.si). Katero pot podjetje 

izbere, je odvisno od strategije intelektualne 

lastnine podjetja, pri čemer pa mora biti cilj 

doseganje tistega obsega in ravni zaščite, ki bo 

podjetju omogočilo uresničevanje zastavljenih 

poslovnih ciljev. 

dr. Klemen Grošelj in Boštjan Figueroa 

Urad RS za intelektualno lastnino 

Pri zaščiti 

intelektualne 

lastnine naj podjetje 

išče ravnotežje 

med stroški zaščite 

in poslovnimi 

koristmi, oboje pa 

je potrebno oceniti 

celovito in skozi 

celotno življenjsko 

dobo.


v paragrafih 

Uveljavljanje pravic 

intelektualne lastnine 

Pridobitev pravice sama po sebi ne pomeni 

veliko. Če želi podjetje imeti gospodarsko korist 

iz naslova zaščite, mora spremljati dogajanje na 

trgu in ob zaznavi morebitnih kršitev primerno 

reagirati. Potencialni kršitelji morajo grožnjo z 

ukrepanjem čutiti kot kredibilno. 

Spremljanje dogajanja na trgu in v zbirkah 

pravic intelektualne lastnine je nujni korak za 

uveljavljanje svojih pravic. Podjetje mora torej 

organizirati stalno spremljanje dogajanj na 

trgu, običajno tu ključno vlogo odigra mreža 

zastopnikov in prodajalcev, ter dogajanje znotraj 

svoje panoge. Predvsem pri pregledovanju zbirk 

pravic intelektualne lastnine so podjetju lahko 

v pomoč storitve, kot so različni monitoringi, ki 

jih ponujajo specializirana podjetja ali uradi za 

intelektualno lastnino. 

Cilj uveljavljanja mora biti nujno večja ekonomska 

dobrobit, kar pomeni da je pri uveljavljanju 

potrebno izhajati iz slabosti in prednosti 

uveljavljanja ter škode, ki jo kršitev povzroči. 

Nikakor ni primerno potencialnega kršitelja 

obravnavati v pretirano negativnem kontekstu, 

saj izkušnje kažejo, da so lahko tovrstni dogodki 

temelj za uspešno in obojestransko dobičkonosno 

sodelovanje. Naj bodo tožbe in druga pravna 

sredstva le orožje strateškega odvračanja in 

uporabljeno v res ekstremnih primerih kršitev in 

neodzivnosti kršitelja na vaše predhodne poteze, 

Kaj se ščiti? Inovativni izdelek ali tehnična 

rešitev 

Trajanje 

pravice 

kot so opozorilno pismo, dogovor, mediacija, 

arbitraža ipd. 

Uveljavljanje pravic mora biti del celovite 

strategije podjetja na področju intelektualne 

lastnine, o uveljavljanju je potrebno razmišljati 

že v zgodnji fazi zaščite, kjer je potrebno oceniti 

zmožnosti podjetja za uveljavljanje pravic. 

K intelektualni lastnini 

pristopajte celovito 

Naj v vašem podjetju intelektualna lastnina ne 

bo enkraten dogodek, prepuščen pravni službi 

ob začetku formalnega postopka zaščite. Vsako 

podjetje ima vedno določeno intelektualno 

lastnino, in naloga vseh v podjetju, še posebej 

pa njenega vodstva, je, da zagotovi identifikacijo, 

ustrezno ovrednotenje in zaščito pred krajo, 

zlorabo ali nedovoljeno uporabo. 

Cilj je dobro strateško pozicioniranje podjetja 

na ključnih trgih s primerno zaščito registrirane 

in neregistrirane intelektualne lastnine ob 

hkratni optimalni izrabi sredstev, vloženih v 

R&R, marketing, zaščito intelektualne lastnine 

in uveljavljanje pravic. Za to je nujna integracija 

področja intelektualne lastnine skozi vse 

funkcije v podjetju in skozi celoten razvojni cikel 

produktov in storitev. 

Dr. Klemen Grošelj in Boštjan Figueroa sta zaposlena v skupini za 

promocijo, izobraževanje in svetovanje Urada Republike Slovenije za 

intelektualno lastnino. 

Ta članek izraža mnenje avtorjev in ne nujno organizacije, v kateri 

sta avtorja zaposlena. 

PATENT ZNAMKA MODEL 

sončne celice, zdravilna 

spojina … 

Postopek in naprava za proizvajanje 

izdelka 

Znak ali kombinacija znakov, ki omogočajo 

razlikovanje blaga ali storitev in jih 

je možno grafično prikazati 

ime znamke, 2D in 3D znaki, oblika 

blaga ali embalaže, barva ali kombinacija 

barv, slogan … 

20 let od vložitve prijave 10 let od vložitve prijave z možnostjo 

podaljšanja za neomejeno število 10-letnih 

obdobij 

Zunanja podoba izdelka, ki ima individualno 

naravo in ni povezana s tehničnimi značilnostmi 

izdelka 

oblika izdelka ali embalaže, postavitev spletne 

strani ali aplikacije, postavitev izložbe, notranjosti 

trgovine ali razstavnega prostora 

5 let od vložitve prijave z možnostjo podaljšanja 

za več 5-letnih obdobij, vendar do največ 25 let od 

prve registracije 



33



34 


Matjaž Medvedšek 

Marsikdo pozna Čile predvsem po naravnem 

bogastvu, baker predstavlja kar 60 odstotkov 

celotnega izvoza države, pa po sadju, zelenjavi in 

ribah. Neredko tudi v naših trgovinah kupujemo 

sadje in zelenjavo čilskega porekla, da o čilskih 

vinih, ki ga kar sedem milijon ljudi dnevno zaužije 

kozarec, sploh ne govorimo. Večini pa Čile še vedno 

predstavlja predvsem turistično destinacijo. Matjažu 

Medvedšku, častnemu konzulu Čila v Sloveniji, Čile 

predstavlja mnogo več. 

Matjaž Medvedšek se je dejansko rodilv Peruju, kjer 

je obiskoval tudi osnovno šolo. Po zaključeni srednji 

šoli in študiju na Ekonomski fakulteti v Ljubljani je 

študij nadaljeval v Kolumbiji ter nato magistriral na 

Visoki ekonomsko - komercialni šoli v Mariboru. 

Svojo bogato poslovno kariero je začel v Centru 

za proučevanje sodelovanja z deželami v razvoju, 

kjer je tudi po odhodu delal kot zunanji sodelavec 

za področje dežel Latinske Amerike. Bil je vodja 

raziskave trga in v. d. direktorja marketinga v turistični 

organizaciji Kompas, opravljal zunanjetrgovinska 

dela v podjetju Intertrade in v tem času pet let 

delal kot direktor predstavništva podjetja v Bogoti. 

Kasneje je prevzel funkcijo direktorja predstavništva 

jugoslovanske gospodarske zbornice (GZJ) v Buenos 

Airesu. Na podlagi vseh pridobljenih izkušenj in 

dobrega poznavanja Latinske Amerike je ustanovil 

podjetje Latina Consulting in se osredotočil zlasti na 

promocijo slovenskih podjetij v špansko govorečem 

delu sveta. Leta 1994 je bil imenovan za častnega 

konzula Republike Čile v Sloveniji in leta 2011 prejel 

najvišje državno odlikovanje, ki ga Republika Čile 

lahko podeli tujemu državljanu. 

Kako doživljate Čile? 

Vsako državo dojemamo po tem, kar nam najbolj 

pade v oči, torej kar tradicionalno najbolj izstopa. 

Dojemanje Čila pa je vezano na dejstvo, da je razvoj 

šel tako hitro, da so se značilnosti, ki so nekako 

dajale pečat Čilu na gospodarskem področju, 

bistveno spremenile v par desetletjih. Danes imajo 

vse večje hiše, ki se ukvarjajo z vini, posestva tudi 

v Čilu: odlično podnebje, zelo dobri strokovnjaki, 

razvijanje novih tehnik pri pridelavi in obdelavi 

grozdja ... Podobno bi lahko rekli za suho sadje, 

zlasti slive in orehe, proizvodnjo sadnih pulp za 

proizvodnjo sokov, jogurtov, marmelad itd. Pred 

dvajsetimi leti Čile skorajda ni imel gojilnic za 

losose, sedaj pa je na tem, da prehiti Norveško, 

največjo svetovno proizvajalko gojenih losov. 

Lahko pričakujemo še nadaljnje razvojne poteze na 

drugih področjih. 

Ste častni konzul Čila v Sloveniji. Kako je prišlo do 

imenovanja v ta naziv in kako lahko to v svoj prid 

izkoristijo slovenska podjetja, ki vstopajo na čilski 

trg? 



Čilski veleposlanik Alfredo A. Labbe in častni konzul Čila v 

Sloveniji Matjaž Medvedšek (desno). 

Častni konzul sem od leta 1994. Predlog in kasnejše 

imenovanje je bilo posledica dejstva, da sem bil 

eden redkih Slovencev, ki so se več let sistematično 

ukvarjali z gospodarskim sodelovanjem z Latinsko 

Ameriko. Že moj pokojni oče se je ukvarjal s tem, 

kar mi je omogočilo, da sem tudi velik del šolanja


opravil v Latinski Ameriki. Ekonomsko fakulteto 

sem tudi dokončal tam, konkretno v Kolumbiji, 

kar mi je dalo možnosti spoznati njihov pogled na 

razmere v mednarodni trgovini in njihov podrejen 

položaj v tej menjavi, pa možnosti za izboljšanje 

tega položaja itd. Kasneje sem tudi dolga leta delal 

na različnih trgih Latinske Amerike, kar je nekatera 

moja spoznanja iz študijskih časov potrdilo, druga 

pa ovrglo. Za slovenska podjetja moje delo pomeni 

dodatno pomoč in podporo, če drugega ne, pa vsaj 

prihranek pri izogibanju nepotrebnih tveganj in 

projektov, za katere je že vnaprej bolj kot ne jasno, 

da so obsojeni na neuspeh. 

Marsikdo ne ve, da je Čile pridružena članica EU. Kaj 

to pomeni za podjetja, ki želijo poslovati s Čilom? 

S tem, ko je Čile podpisal sporazum o pridruženem 

članstvu v EU, je postal v bistvu še ena, dejal bi, 

skoraj polnopravna članica. Ukinile so se carinske 

ovire, vzpostavil se je identični zakonski okvir 

glede vseh predpisov, ki spremljajo pretok blaga - 

fitosanitarni in veterinarski predpisi ter certifikati, 

dokumentacija, predpisi o investicijah so identični. 

Skratka, celoten pravni okvir poslovanja s Čilom ter 

spremljajoča zakonodaja z gospodarskega področja 

sta enaki, kot če bi poslovali v okviru EU. 

So kulturne razlike med Čilom in Slovenijo velike? 

Menite, da se te razlike odražajo v poslovnem 

sodelovanju? 

Razlik v kulturi vedenja in komuniciranja ni veliko. 

So pa Čilenci sicer bolj odprti in tudi odnos do 

partnerjev oziroma do svojih kupcev ali dobaviteljev 

smatrajo bolj kot sodelovanje v pravem pomenu 

besede. Posel je dober, če obema stranema 

prinaša nekaj dobrega. Niso pa tipični predstavniki 

latinskega tipa poslovneža. 

Predstavlja Čile vrata na ostale trge Latinske 

Amerike? 

Zaradi svoje geografske lege in gospodarske 

strategije, pri tem mislim na brezcarinska območja, 

odpiranja logističnih koridorjev itd. je Čile vsekakor 

dobra izhodiščna točka za nastop na bližnje trge, 

zlasti Argentine, Urugvaja, Paragvaja, Bolivije in 

Peruja. 

Veliko lahko beremo tudi o pomanjkanju energije, 

s katerim se srečuje Čile. Glede na to, da uvozi 

približno 75 odstotkov energije v obliki nafte, 

premoga in utekočinjenega plina, vidite priložnosti 

za slovenska podjetja tudi na področju obnovljivih 

virov energije? 

Obnovljivi viri energije predstavljajo ključno točko 

nadaljnjega razvoja Čila. Veliko se dela na tem, 

saj sta sosednji državi, Argentina in Bolivija, ki 

imata veliko nafte in plina, nezanesljivi partnerici. 

Možnost sodelovanja na tem področju je izredno 

veliko. 

V sodelovanju z vami v jeseni pripravljamo tudi 

izhodno gospodarsko delegacijo v Čile. Kaj si 

lahko podjetja obetajo od udeležbe v delegaciji? 

Predvsem si lahko obetajo neposreden stik s 

potencialnimi partnerji, saj se bomo z njimi 

povezali mnogo prej, jim posredovali osnovne 

podatke, pričakovanja in želje podjetij. Neposredni 

kontakt in razgovori naj bi bili le nadgradnja že 

izražene volje oziroma želje po sodelovanju. 

Istočasno pa bodo ob neposrednih potencialnih 

partnerjih naši gospodarstveniki prišli v stik z 

odgovornimi delavci na tistih čilskih ustanovah, ki 

se ukvarjajo z mednarodnim sodelovanjem. To je 

denimo komisija za tuja vlaganja, ministrstvo za 

trgovino, urad za pospeševanje mednarodnega 

gospodarskega sodelovanja itd. 

Gospodarska zbornica Slovenije v sodelovanju 

s Konzulatom Republike Čile v Ljubljani v času 

od 7. do 11. oktobra 2012 organizira izhodno 

gospodarsko delegacijo v Santiago de Chile. 

Več … 



35



36 

Povpraševanja iz tujine 

Azija, Bližnji Vzhod, Afrika 

• PP 1 / Država povpraševanja: Singapur 

- Poslovni interes: Singapursko podjetje, ki 

se ukvarja s projektiranjem novih zelenih 

stanovanjskih objektov / pisarn, išče 

konkurenčne dobavitelje rešitev / produktov. 

• PP 2 / Država povpraševanja: Tajvan 

- Poslovni interes: Tajvanski inštitut za 

informacijsko tehnologijo išče slovenska 

podjetja za sodelovanje na skupnih projektih na 

področju e-zdravja, e-turizma. 

PP 3 / Država povpraševanja: Indija 

- Poslovni interes: Javni poziv indijskega podjetja 

po t. i. »pressure control valve (PCV) station«. 

• PP 4 / Država povpraševanja: Turčija 

- Poslovni interes: Podjetje se ukvarja z uvozom 

in izvozom ter išče kontakte ponudnikov koruze 

za krmljenje živali. 

• PP 5 / Država povpraševanja: Turčija 

- Poslovni interes: Uvoz žaganega lesa – približno 

1.000 m 3 na mesec. 

• PP 6 / Država povpraševanja: Iran 

- Poslovni interes: Iransko podjetje, pionir na 

področju dobave proizvajalcem industrijskih 

kuhinj, išče možnosti poslovnega sodelovanja 

s slovenskimi podjetji oziroma zastopanja 

slovenskih proizvajalcev na iranskem trgu. 

• PP 7 / Država povpraševanja: Irak 

- Poslovni interes: Podjetje išče proizvajalce 

kuhinjskih pripomočkov iz Slovenije, da bi jih 

zastopalo v Severnem Iraku. 

• PP 8 / Država povpraševanja: Jordanija 

- Poslovni interes: Podjetje išče proizvajalce sira, 

masla in sladke smetane. 

• PP 9 / Država povpraševanja: Egipt 

- Poslovni interes: Interesent išče slovenska 

podjetja, ki bi želela razširiti svoje poslovanje 

v Egipt, posebej na področju prodaje gnojil in 

semen. 

• PP 10 / Država povpraševanja: Egipt 

- Poslovni interes: Podjetje išče možnosti 

povezovanja s slovenskimi farmacevtskimi 

podjetji, za katere bi tržilo različne 

farmacevtske generične produkte na 

egiptovskem trgu. 

• PP 11 / Država povpraševanja: Jemen 

- Poslovni interes: Podjetje s sedežem v Sani 

(Jemen), ki je specializirano za prodajo in 

servisiranje velikih in majhnih vodnih črpalk, 

generatorjev (na vetrni, sončni in bencinski 

pogon) ipd., išče poslovne partnerje in 

investitorje. Prodajni artikli nosijo ugledna 

imena proizvajalcev, ki imajo večinoma sedež v 

Evropi. 

• PP 12 / Država povpraševanja: Alžirija, Katar 

- Poslovni interes: Podjetje je zainteresirano 

za poslovno sodelovanje na področju športa, 

športnih projektov in priprav različnih športnih 

klubov v športno-termalnih kompleksih. 

V primeru vašega interesa po posameznem 

navedenem povpraševanju le-tega sporočite 

na elektronski naslov: cemp@gzs.si. Pripišite 

številko povpraševanja in vaš elektronski naslov, 

na katerega vam bomo poslali kontaktne podatke 

povpraševalca. 

Kontaktne podatke povpraševalcev pošiljamo 

samo članom GZS.

Vi sprašujete … 

… mi odgovarjamo 

Sprostitev trga 

dela tudi za 

Hrvate? 

VPRAŠANJE: Bo Slovenija po vstopu Hrvaške 

v EU julija 2013 odprla trg delovne sile tudi 

za hrvaške državljane in kaj bo to pomenilo 

v smislu gospodarskega sodelovanja med 

državama? Ali to prinaša kakšne spremembe 

(na obeh straneh) pri delovnih dovoljenjih, 

čezmejnih storitvah ipd.? 

ODGOVOR: Po informacijah Ministrstva za delo, 

družino in socialne zadeve Republike Slovenije 

naj bi bilo v okviru pristopnih pogajanj Hrvaške z 

EU v okviru poglavja 2 - prosto gibanje delavcev - 

dogovorjeno prehodno obdobje v zvezi s prostim 

gibanjem delavcev. Prehodno obdobje je del 

Pogodbe o pristopu Republike Hrvaške k EU 

(Priloga V - Seznam iz člena 18 Akta o pristopu: 

prehodni ukrepi, točka 2 Prosto gibanje oseb). 

Določbe prehodnega obdobja določajo, da sedanje 

države članice v prvih dveh letih od pristopa 

Republike Hrvaške k EU uporabljajo nacionalne 

ukrepe ali ukrepe iz dvostranskih sporazumov, ki 

urejajo dostop hrvaških državljanov na njihove 

trge dela. To pomeni, da se v prvih dveh letih od 

vstopa Hrvaške v EU v državah članicah uporablja 

nacionalna zakonodaja glede dostopa hrvaških 

državljanov na njihove trge dela. 

Sedanje države članice imajo po izteku dveletnega 

obdobja možnost, da prehodno obdobje in s 

tem uporabo nacionalnih ukrepov, ki urejajo 

dostop hrvaških državljanov na njihove trge dela, 

podaljšajo za tri leta, morajo pa o tem obvestiti 

Evropsko komisijo. Sedanje države članice pa 

imajo možnost omenjene nacionalne ukrepe 

uporabljati še nadaljnji dve leti, torej skupno 7 

let, vendar le v primeru, da imajo resne motnje 

na svojem trgu dela. Kljub navedenemu pa 

imajo države članice tudi možnost, da v skladu z 

nacionalno zakonodajo državljanom Republike 

Hrvaške omogočijo lažji dostop na svoje trge dela, 

vključno s prostim dostopom, takoj od dneva 

vstopa Hrvaške v EU. Glede na to, da je vstop 

Hrvaške v EU predviden za 1. julij 2013 in da mora 

Slovenija pred tem opraviti strokovne analize 

učinkov sprostitve trga dela za hrvaške delavce 

oz. učinkov uveljavitve prehodnega obdobja na 

slovenski trg dela, v tem trenutku še ne moremo 

govoriti o dokončni odločitvi in ravnanju Slovenije 

v zvezi s tem. 

Prijava delavcev 

v Avstriji 

VPRAŠANJE: Trenutno smo sredi pogovorov za 

izvajanje elektroinštalacij v Avstriji. Glede na 

vrsto predvidenih storitev, ki bi jih opravljali, nas 

zanima, ali je potrebno delavce, ki bodo delo 

opravljali, prijaviti? 

ODGOVOR: Redno zaposlene delavce v Sloveniji 

lahko začasno napotite na delo v Avstrijo. V ta 

namen morate opraviti priglasitev na obrazcu ZKO 

3, in sicer en teden pred začetkom del. Potrebna 

je tudi priloga A1, ki jo izpolnite na Zavodu RS za 

zdravstveno zavarovanje. Z napotenimi delavci 

morate skleniti aneks k pogodbi o zaposlitvi, 

v katerem so določene pravice delavca za čas 

napotitve. Delavec, ki je napoten na delo v 

Avstrijo, je namreč upravičen do prejemka v 

skladu z avstrijsko kolektivno pogodbo, ki velja za 

določeno dejavnost. 

Na področju gradbeništva in sorodnih panog je 

potrebno plačati tudi prispevke v avstrijski Sklad 

za dopuste in odpravnine gradbenih delavcev 

(BUAK). Prispevke plača podjetje, ki je delavca 

napotilo, koristi pa jih le delavec. Prispevke za 

socialno zavarovanje in pokojnino za napotene 

delavce plačujete v Sloveniji. Dohodnina pa se 

plača v Sloveniji, če delavec ni napoten v Avstrijo 

v koledarskem letu za več kot 183 dni. 



37



38 

Ne zamudite 

Za promocijo slovenske 

biotehnologije v Indiji 

Evropski poslovni in tehnološki center v Indiji - 

EBTC 1 izvaja promocijo evropskih čistih tehnologij 

na indijskem trgu. Storitve centra so namenjene 

EU podjetjem, znanstvenim in raziskovalnim 

inštitutom, z znanjem, proizvodi in storitvami 

za boj proti klimatskim spremembam, delujočih 

na področjih: energije, okolja, biotehnologije, 

transporta. 

Subjekte s področja biotehnologije obveščamo o 

dveh aktualnih dogodkih, preko katerih je možno 

vzpostaviti poslovno ali raziskovalno sodelovanje z 

indijskimi in evropskimi partnerji za skupen nastop 

na indijskem trgu, in sicer: 

• virtualna b2b srečanja, ki bodo potekala od 9. do 

13. julija 2012, 

• obisk poslovne in raziskovalne delegacije v 

indijskem Bangaloreju od 5. do 9. novembra 2012. 

Dodatne, dnevno ažurirane informacije o dogodku 

in prijavljenih udeležencih so dosegljive preko 

uradnega spletnega portala dogodka http://www. 

b2match.com/biotechfm2012/pages/welcome 

ali preko nacionalne kontaktne točke EBTCja za 

Slovenijo. 

Kontakt: 



T: 01/5898 152 


Subjekte ob tej priložnosti tudi vabimo, da si 

preko spodaj navedenih spletnih povezav ogledajo 

konkretne poslovne priložnosti na obravnavanem 

področju biotehnologije: 

POSLOVNE PRILOŽNOSTI: 

• Biotechnology Business Projects-General-3 

projects (File Size- 676 KB) 

• Life Sciences-1 project (File Size- 133 KB) 

• Enzyme Production-1 project (File Size- 131 KB) 

• Chem-Pharmaco Informatics-1 project (File Size- 

131 KB) 

• Agribiotechnology, Veterinary Animal diseases & 

diagonosis-13 projects (File Size- 393 KB) 

• Bioinforamtics-14 projects (File Size- 408 KB) 

• Biopharmaceuticals, Biomedicine-26 projects (File 

Size- 2 MB) 

• Environmental Biotechnology-10 projects (File 

Size- 645 KB) 

• Biocluster Development-1 project (File Size- 164 

KB) 

• Nano Biotechnology-1 project (File Size- 319 KB) 

PRILOŽNOSTI NA RAZISKOVALNEM PODROČJU: 

• Biotechnology Research Projects-23 projects (File 

Size- 2.27 MB) 

Vljudno vabljeni k sodelovanju! 

1 EBTC je program, ki ga financira Evropska Unija in koordinira 

EUROCHAMBERS - združenje evropskih gospodarskih zbornic.

Ne zamudite 

25. julij 2012 

• Ljubljana, GZS – Srečanje podjetij s konzulom 

RS v Šanghaju 

Več podatkov dobite na spletni strani. 

Kontakt: 


T: 01/5898 152 


30. avgust 2012 

• AVSTRIJA, Celovec – Sektorska delegacija 

(lesno-predelovalna industrija) 


Kontakt: 


T: 01/5898 113 

E-pošta: masa.repez@gzs.si 

19. do 21. september 2012 

• KITAJSKA, Čengdu – Poslovno – tehnološka 

delegacija z B2B srečanji 


Kontakt: 


T: 01/5898 152 


20. september 2012 

• Ljubljana, GZS - Mednarodna konferenca o 

internacionalizaciji 

Kontakt: 


T: 01/5898 473 

E-pošta: bojana.jancic@gzs.si 

24. – 29. september 2012 

• JUŽNOAFRIŠKA REPUBLIKA, Johannesburg in 

Cape Town 


Kontakt: 

CEMP 

T: 01/5898 164 

E-pošta: cemp@gzs.si 

september 2012 

• UKRAJINA – Izhodna gospodarska delegacija 


september 2012 

Kontakt: 


T: 01/5898 162 

E-pošta: ales.cantarutti@gzs.si 

• Ljubljana, GZS – Delavnica Kako vstopiti na 

brazilski trg 

Kontakt: 


T: 01/5898 113 


7. – 11. oktober 2012 

• ČILE, Santiago de Chile – Izhodna gospodarska 

delegacija 


Kontakt: 


T: 01/5898 113 


9. – 11. oktober 2012 

• NEMČIJA, Wolfsburg – Bilateralna srečanja 

podjetij s področja avtomobilske industrije in 

obisk sejma (v sklopu mreže EEN) 


Kontakt: 


T: 01/5898 113 




39

Ljubljana, julij 2012

Go Inter na tional Slo v enia - Gospodarska zbornica Slovenije

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?