Go Inter na tional Slo v enia - Gospodarska zbornica Slovenije
Go Inter na tional Slo v enia - Gospodarska zbornica Slovenije
Go Inter na tional Slo v enia - Gospodarska zbornica Slovenije
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
3. številka / julij 2012<br />
»<strong>Go</strong> <strong>Inter</strong><strong>na</strong>tio<strong>na</strong>l <strong>Slo</strong>v<strong>enia</strong>«<br />
32<br />
Med<strong>na</strong>rodno poslovanje<br />
v paragrafih<br />
Intelektual<strong>na</strong> lastni<strong>na</strong> in<br />
inter<strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lizacija poslovanja – 2. del<br />
Izbira oblike zaščite intelektualne lastnine v<br />
slovenskih podjetjih pogosto ni izvede<strong>na</strong> s<br />
potrebno skrbnostjo in premislekom. Odločitve<br />
<strong>na</strong> samem začetku določajo uspešnost in<br />
kakovost zaščite ter lahko bistveno vplivajo <strong>na</strong><br />
dolgoročno poslovno uspešnost podjetja.<br />
Ko imamo opravka z intelektualno lastnino v<br />
podjetju, je prvi korak pravočas<strong>na</strong> identifikacija<br />
vse intelektualne lastnine, njeno ovrednotenje<br />
in oce<strong>na</strong> njenega pome<strong>na</strong> pri doseganju<br />
poslovnih ciljev podjetja. Na osnovi teh ocen<br />
se v <strong>na</strong>slednjem koraku opravi zaščita izbrane<br />
intelektualne lastnine.<br />
Za pridobitev patenta in modela je, med drugimi<br />
zahtevami, nuj<strong>na</strong> tudi novost izuma oziroma<br />
videza ob oddaji prijave. V primeru, da pride<br />
do razkritja pred dnem oddaje prijave, je to že<br />
zadosten razlog, da se pravica ne podeli.<br />
Ko se podjetje odloča za zaščito, <strong>na</strong>j bo izhodišče<br />
iskanje pravega ravnotežja med razpoložljivimi<br />
mehanizmi zaščite in cilji podjetja <strong>na</strong> trgu. Temu<br />
mora slediti odločitev o izbiri konkretne oblike<br />
zaščite, pri čemer ni nepomembno, kakšen je cilj<br />
podjetja z intelektualno lastnino <strong>na</strong> trgu. Poleg<br />
tega <strong>na</strong>j se upoštevajo tudi spoz<strong>na</strong>nja o <strong>na</strong>činih<br />
kršitev v posameznih ciljnih državah in ne<strong>na</strong>zadnje<br />
fi<strong>na</strong>nčne zmožnosti podjetja za zaščito in kasnejše<br />
uveljavljanje pridobljenih pravic.<br />
Ključ uspeha je iskanje ravnotežja med stroški<br />
zaščite in poslovnimi koristmi, ki jih z zaščito po-<br />
skušate doseči. Zaščita mora biti v funkciji poslov-<br />
nih ciljev podjetja in ne sama sebi <strong>na</strong>men. V tem<br />
procesu je koristno oceniti tudi, kakšen izdelek<br />
ali produkt dejansko ščitite. Presoditi je potrebno<br />
konkretni tržni potencial, tudi v smislu pričako-<br />
vane življenjske dobe <strong>na</strong> trgu, ali gre za dolgoživ<br />
ali kratkoživ produkt, kako hitro se bo pojavila<br />
konkurenca, kakšne so možnosti povratnega<br />
inženiringa z <strong>na</strong>dgradnjo, kako dolgo bo zaradi<br />
svojih tehnoloških inovacij aktualen oziroma v<br />
kakšnem časovnem okviru bo postal zastarel.<br />
Načeloma velja, da bolj kot je produkt inovativen,<br />
daljša je njegova trž<strong>na</strong> življenjska doba, boljša in<br />
obsežnejša zaščita in-<br />
telektualne lastnine je<br />
priporočljiva. Pomem-<br />
ben vidik ob zaščiti je<br />
tudi odločitev, ali bo<br />
produkt proizvajalo in<br />
tržilo podjetje samo, ali<br />
pa se bodo tržile pravi-<br />
ce - licencirale oziroma<br />
prodajale. Mnogokrat<br />
je licenciranje <strong>na</strong>jbolj<br />
elegant<strong>na</strong> pot za inter-<br />
<strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lizacijo.<br />
Pomemben dejavnik je tudi geografski obseg<br />
zaščite, ki <strong>na</strong>j bo pogojen predvsem z lokacijo<br />
in trgi potencialnih kupcev ali uporabnikov vaše<br />
intelektualne lastnine ter lokacijo proizvodnih<br />
zmogljivosti podjetja in konkurence.<br />
Pri samem postopku zaščite intelektualne lastnine<br />
imajo podjetja <strong>na</strong> voljo več poti. Več informacij<br />
v zvezi s posameznimi možnosti lahko pridobite<br />
<strong>na</strong> spletnih straneh Urada RS za intelektualno<br />
lastnino (www.uil-sipo.si). Katero pot podjetje<br />
izbere, je odvisno od strategije intelektualne<br />
lastnine podjetja, pri čemer pa mora biti cilj<br />
doseganje tistega obsega in ravni zaščite, ki bo<br />
podjetju omogočilo uresničevanje zastavljenih<br />
poslovnih ciljev.<br />
dr. Klemen Grošelj in Boštjan Figueroa<br />
Urad RS za intelektualno lastnino<br />
Pri zaščiti<br />
intelektualne<br />
lastnine <strong>na</strong>j podjetje<br />
išče ravnotežje<br />
med stroški zaščite<br />
in poslovnimi<br />
koristmi, oboje pa<br />
je potrebno oceniti<br />
celovito in skozi<br />
celotno življenjsko<br />
dobo.