Inkubator 4.0 - "Kaj pa če bi mi ...?"

naučili česa novega. To bo spreminjalo naše
odzive. Zato se bomo sami sebi kdaj zdeli
nekonsistentni. Včasih bomo pristni že v tem,
da si bomo priznali, kako se počutimo v tistem
trenutku in kdo si želimo biti v prihodnosti
(Ibarra, 2015).
DRŽANJE PROSTORA 2
Kadar dajemo prostor mladim, da sami
raziskujejo, razvijajo in izvajajo, se nam večkrat
zgodi, da nimamo kaj početi. In včasih nas v
takih trenutkih prevzame skrb, da bi najbrž
nekaj vendarle morali početi, češ da smo
morda drugače neuporabni. V resnici je takrat
potrebnega veliko dela, vendar notranjega, ki se
ga navzven manj vidi.
KAJ TOČNO DELAŠ, KO SE ZDI,
DA NIČ NE DELAŠ?
Na izobraževanju je udeleženka opazila, da
se v nekaterih situacijah zdi, da voditelji
nimajo kaj za početi. Postavila je zanimivo
vprašanje: »Kaj točno delate, ko se zdi, da
nič ne delate?«
Kaj res delamo? Za to naše delo imamo
izraz: držimo prostor. Kako to nevidno delo
opisati, pa je malo večji izziv.
strahov in cinizma. Tam smo s tem, kar je, in
zaznavamo, kar se poraja.
»Držanje prostora je zelo pretanjeno, komaj
zaznavno vedenje, ki ima največjo moč.«
– Heather Plett (2016)
Držati prostor je v današnjem času verjetno
najpomembnejša sposobnost vodje, pravi Otto
Scharmer, avtor Teorije U (Lipscomb, 2016). To
počnejo mnogi – starši, prijatelji, zdravstveni
delavci, učitelji, facilitatorji, gostitelji, terapevti,
coachi, vodje in tudi mladinski delavci. Ko
govorimo o prostoru, gre za fizični, mentalni,
čustveni, odnosni, duhovni in tudi energetski
prostor. Lahko držimo prostor za osebo ali za
skupino, in sicer na različnih vrstah srečanj
in na dogodkih, kot so timska srečanja, sestanki
sodelavcev, šolske aktivnosti, sestanki v
podjetjih in podobno. V zahodni kulturi imamo
pogosto pričakovanja, da se mora potencial
hitro razviti (stvari morajo biti dokončane,
koraki morajo biti narejeni takoj), kar zaustavi
naravni proces razvoja (jasnost namena, katere
dejavnosti so primerne), ki včasih potrebuje
počasnejši tempo.
Prispodoba za držanje prostora je, da smo
posoda, v kateri nekdo gradi čudovito skulpturo
iz kock. Ko se ta skulptura podre, je posoda
še naprej posoda. Drži kocke, skrbi, da se ne
razletijo naokrog ter omogoča varen prostor
za to, kar se je zlomilo, in za to, kar bo nastalo
na novo, ko bodo mladi gradili novo strukturo.
Včasih mladi potrebujejo samo našo prisotnost,
ne pa tudi naših aktivnosti ali nasvetov.
Držanje prostora pomeni, da smo s skupino – z
osebami in za njih. Lahko jim prisluhnemo,
lahko smo tam s sočutjem in z nežnostjo,
lahko jim nudimo podporo in z njimi hodimo
po poti. Vse to počnemo z zaupanjem, brez
obsojanja, presojanja, kontrole, pričakovanj,
2 Povzeto po Založnik, Oblak in Kovač, 2019.
DRŽANJE PROSTORA V SKUPINI
Ko držimo prostor v skupini, poskrbimo za
jasnost procesa in potem dopustimo, da se
odvije, kar se ima za odviti, hkrati pa zaupamo,
da so mladi sposobni narediti korak v smer, ki
je potrebna. Držimo prostor tako za potencial
kot za napetosti, dvoumnosti in kaos; vsi ti
nastajajo v procesu raziskovanja (trenutki nela-
KAJ PA, ČE BI MI …?
46 Onkraj ciljev