Domovina 102: Invazija sončnih elektrarn (Predogled)

ŠIRIMO OBZORJA 

Poštnina plačana pri pošti 1351 Brezovica pri Ljubljani 

15. 6. 2023 

INVAZIJA 

sončnih 

elektrarn 

12 

Boscarol svetuje, kako uspeti 

26 

Umetna inteligenca ogroža človeštvo 

Debelost otrok – kaj storiti 

54 

34 

3,60 € 

102

PRIDITE NA 

VEČ INFORMACIJ 

ZABAVNO IN POUČNO 

doživetje za vso družino! 

• Jahanje 

• Lokostrelstvo 

• Druženje z gasilci 

• Poslikava obraza 

• Pravljične urice 

z Mileno Miklavčič 

• Predavanje za starše 

o varni uporabi pametnih 

telefonov in interneta 

z Miho Kramlijem 

• Vožnja s SUPi 

in kanuji po 

Ljubljanici 

• Interaktivna glasbena 

predstava za otroke 

REPKI s Trkajem 

in druge aktivnosti ... 

Na prizorišču boste lahko kupili 

tudi sladoled, pijačo in hrano. 

Nedelja, 25. junij 2023, 

ob 14.00 v Športnem 

parku Vrhnika 

Povejte 

naprej! 

Vstop je 

PROST.

GIZDALINI 

Minister Arčon nasprotuje 

obujanju, revitalizaciji 

zgodovine … 

Leto in dan po ustoličenju nove 

vlade, ki je na oblast prišla z 

obljubo uveljavitve vladavine 

prava, smo priča neverjetnemu 

pojavu. Fenomenu. Država izigrava zakon 

in išče luknje v zakonu. Tako v primeru 

Jankovićevega kakodukta kot pri 

načrtih za 56 velikanskih vetrnic na 

Pohorju državni uradniki »razrežejo« 

vlogo za gradbeno dovoljenje na nekaj 

deset koščkov in vse te vloge eno za 

drugo počasi vložijo na upravno enoto, 

kjer njihovi stanovski birokratski 

kolegi izdajajo gradbena dovoljenja. Če 

bi moja malenkost skušala vložiti dve 

gradbeni dovoljenji za isti objekt, bi me 

na upravni enoti vprašali 

po zdravju. In bi 

imeli prav. A v tem primeru 

se to ne bo zgodilo. 

V času Svobode se 

namreč tudi vladavina 

prava razlaga – svobodno. 

Seveda, če gre za 

svobodnjake. Navadni 

državljani pa, tako kot 

v nekih drugih časih, 

niso toliko svobodni 

kot oni na oblasti. 

Bi pa za sedanje 

vladnike, ki lahko svobodno govorijo, 

ne bilo ravno slabo, če bi si svojo 

svobodnost včasih malce omejili. Jo 

kontrolirali. S svojimi nastopi namreč 

dajejo slab zgled. Kako otroku pojasniti, 

da mora v kratkih telefonskih 

besednih sporočilih, priljubljenih esemesih, 

postavljati vejice, če ministrica 

za kulturo piše čivke brez vejic? Kot da 

ne bi imela posebne in ne ravno male 

pisarne uslužbencev, ki je že plačana 

prav za ta namen. 

Ministru za Slovence po svetu ta 

služba pripravlja govore in mu tuje 

besede zapiše s pomočjo srbskega pravopisa. 

V slogu »Đo Bajden« in »Žanpol 

Sartr«. Pred leti je vsa politična Evropa 

brila norce iz hrvaške političarke v 

Evropskem parlamentu, ko je fotograf 

ujel njen listič, s katerega je brala svoj 

govor: »Aj tink det its aur task in Kroejša 

...« Slovenski mediji, ki so tako popadli 

to novico (2013), pa pred dnevi, 

ko so iz pisarne ministra Mateja Arčona 

poslali njegov govor na Ljubelju, 

niso opazili kraja »Sant Mari o Min«. 

Ali ga vsaj niso hoteli opaziti. Vsi namreč 

vejo, da je minister po izobrazbi 

elektrotehnik in se francoščine, kakopak, 

ni učil. Zato so spregledali tudi, 

da je minister v delu govora, ki ga je 

spontano – v primorskem temperamentu, 

bi rekel njegov šef – dodal napisanemu, 

dejal, da odločno nasprotuje 

»revitalizaciji zgodovine«. Ker je bila 

večina publike partizanov, rojenih nekaj 

desetletij po vojni, ni težko uganiti, 

kaj je minister v resnici mislil. Če bi bil 

proti revitalizaciji zgodovine, torej, če 

tujko prevedemo v slovenščino, obuditvi 

zgodovine, menda ne bi šel obujat 

zgodovinskih spominov na trpljenje 

taboriščnikov na Ljubelju, ali kako? 

Očitno je zamešal besede in je 

narobe prebral besedo »relativizacija«, 

kot so potem 

besedo poslušno »prevedli« 

novinarji na RTVS. 

Saj ne, da v zgodovini 

še ni bilo 

vlade, v kateri bi 

MOJA BESEDA 

imel kak minister srednješolsko izobrazbo. 

V rajnki Jugi je bil dosmrtni 

veliki vodja celo samo ključavničar. 

A vendar v zgodovini ne bomo našli 

ministra, ki bi Španijo in Portugalsko 

označil za otoški državi, kar je uspelo 

aktualnemu ministru za gospodarstvo. 

Z izobrazbo prodajalca, ki zlaga 

blago na police, saj za šefa trgovine 

potrebuješ že štiriletno trgovsko šolo. 

Je že res, da šola ni vse. A vendar so 

prav sedanji ministri dokaz, da je šola 

v življenju še kako pomembna. 

Če bi trenutna politična elita v šoli 

poslušala, bi takih zdrsov, ki že tako 

boren ugled politikov še nižajo, ne 

bilo. Ali pa bi jih bilo 

manj. To omenjamo, 

ker lahko te primere 

prav zdaj povemo otrokom 

kot spodbudo 

pred zadnjimi šolskimi 

ocenjevanji. Uči 

se, sicer si boš moral 

službo iskati samo še 

v stranki Svoboda. 

Če se šolar ne uči, 

se mu lahko kdaj primeri, 

kar se je novemu 

predsedniku programskega 

in nadzornega sveta RTVS, 

ki se je v intervjuju označil za – snoba. 

Snob je slabšalni izraz za človeka, kot 

pravi uradni slovar slovenskega jezika, 

ki si prizadeva s posnemanjem vedenja 

ljudi iz višjega sloja vzbujati pozornost. 

Sinonima za besedo snob sta 

egomanijak in narcis. Če človek sam 

sebi reče snob, je v resnici verjetno 

samo običajen »hohštapler«, neizobražen 

gizdalin. 

Kako torej taki eliti, ki ima težave 

z osnovno slovenščino, razložiti zakonodajo 

spisano v pravni latovščini? 

Politični skeč, ki je nastal na TV 

Slovenija, dokler še ni bila, če citiram 

premierja, »osvobojena«, je prikazoval 

predsednika vlade Goloba, kako hodi 

po ulici in mimoidoče vabi, da postanejo 

njegovi ministri. 

Takrat smo se temu smejali. Danes 

se ne smejemo več. 

 

3 

Piše: TINO MAMIĆ, 

odgovorni urednik 

tednika Domovina 

102 15. 6. 2023

Poštnina plačana pri pošti 1351 Brezovica pri Ljubljani 

4 VSEBINA 

TEMA TEDNA 

12 Golobove sončne elektrarne 

na jezerih in travnikih mimo 

ustave in prava EU 

Teo Petrovič Presetnik · Komentar 

16 Vlada »požegnala« kanal C0, 

sledi zakonski obvod za 56 

vetrnic na Pohorju 

Uredništvo 

26 

34 44 

54 

Ivo Boscarol: Kot podjetnik 

lahko uspeš tudi v Sloveniji 

Peter Merše 

Očetje umetne inteligence svarijo: 

To bi lahko bil konec človeštva 

Teo Petrovič Presetnik 

Instagram kot raj za pedofile 

Vid Sosič · Komentar 

Problem debelosti pri otrocih 

Maja Vovk 

ŠIRIMO OBZORJA 

INVAZIJA 

sončnih 


12 

15. 6. 2023 

TEDNIK DOMOVINA 

ŠT. 102, LETNIK 3, 

15. junij 2023 

ISSN številka: 2784-4838 

Cena posameznega izvoda: 

3,60 evra 

Uredništvo: 

CESTA V LOG 11, 

1351 BREZOVICA PRI LJUBLJANI 

E: tednik@domovina.je 

T: 059 020 000 

Odgovorni urednik portala 

Domovina.je: ROK ČAKŠ 

Odgovorna urednica portala 

Iskreni.net: ANDREJA BARAT 

Uredniški odbor: 

ALEKS BIRSA JOGAN, 

LUKA SVETINA, URBAN ŠIFRAR 

Tehnično in foto uredništvo: 

TOMO STRLE 

NAROČNINE: 

E: narocnine@domovina.je 

T: 059 020 001 

Izdaja: 

DOMOVINA D.O.O., 

CESTA V LOG 11, 

1351 BREZOVICA PRI LJUBLJANI 

E: tednik@domovina.je 

Direktor: 

IGOR VOVK 

Boscarol svetuje, kako uspeti 

26 

3,60 € 

Odgovorni urednik tednika: 

TINO MAMIĆ 

(tino@domovina.je) 

Prelom in tisk: CITRUS D.O.O. 

Naklada: 7700 izvodov 

www.domovina.je 

@Domovina_je 

@domovinaJE 

Umetna inteligenca ogroža človeštvo 

Debelost otrok – kaj storiti 

54 

34 

102 

Izvršni urednik tednika: 

KLEMEN BAN 

Naslovnica: 

BORIS OBLAK 

Tednik izhaja ob četrtkih 

v slovenščini. 

102 15. 6. 2023

VSEBINA 

5 

3 Gizdalini 

Tino Mamić · Moja beseda 

20 

Golob je zaradi uspeha 

v OZN nesrečen 

Bojan Požar · Komentar 

36 

Ustvarjanje »superčloveka« 

s čipom v možganih 

Teo Petrovič Presetnik · Komentar 

33 

EU sporoča: Sprejmite 

migrante ali plačajte 

20.000 evrov po osebi 

Uredništvo 

46 

Savdski milijoni mamijo nogometne 

zvezdnike, ne glede na odnos do LGBT 

Tomaž Kavčič · Komentar 

18 Anketa Dela: Svoboda najslabše 

do zdaj, Pirati jadrajo na omejitvi 

županskih mandatov 

Uredništvo · Komentar 

22 Osamosvojitvena utrujenost 

z nastavki depresije 

Tino Mamić · Pismo iz Armenije 

28 Daniel Cukjati, župan: Zaradi razvite 

Ljubljane je ob denar vsa zahodna Slovenija 

Peter Merše · Intervju 

38 Nemška podjetja v Sloveniji 

so nezadovoljna z Golobovo vlado 

Jani Lovšin 

40 Proračunski primanjkljaj kaže, 

da vlada ne zna načrtovati 

Uredništvo 

42 Umrl je Berlusconi, ki je RTV Koper prevzel 

brez ustavnega sodišča 

Andrej Černe · Kolumna 

48 52 

50 Beremo, gledamo, poslušamo ... 

Kupčije s smrtjo 

Jože Mlakar · Komentar 

Otroci so vredni in sposobni več, 

kot povedo šolske ocene 

Darja Ovsenik · Kolumna 

51 Obtožbe o nezakonskosti 

Andraž Arko 

56 Za otroka so največje breme starši, ki ne 

živijo izpolnjeno 

Andreja Barat · Intervju 

61 Koledar dogodkov 

59 

S tujimi otroki je lahko, 

s svojimi pogosto zelo težko 

Manica Marolt 

60 

Nadevane gobe portobello 

Selma Bizjak 

64 Moški, miza, riba – Michael Sowa 

Gregor Čušin · Satira 

65 Milko Cukrarnar: Krožna vožnja 

66 Tazadnja 

102 15. 6. 2023

6 

MED(IJSKI) SOSEDI 

BIZARNI RAZPIS RTVS 

Da si je novi »depolitizirani« svet RTV 

pod vodstvom predsednika Gorana 

Forbicija, direktorja Združenja nevladnih 

organizacij (CNVOS) in priložnostnega 

ideologa Tadeja Trohe (44) (ZRC SAZU), 

upravičeno pridobil – poleg dokazljivega 

očitka enoumnosti – še sloves zmedenega, 

nesporno dokazuje tudi njihov pravkar 

objavljeni javni razpis za novega predsednika 

uprave in dva člana uprave RTV, odprt 

do 30. junija, piše Požareport. 

Kot pojasnjuje novinar Bojan Požar (65), 

namreč objavljeni razpis vsebuje takšne 

pogoje za predsednika uprave, ki jih »de 

facto« izpolnjujejo zgolj trije ljudje v 

državi. Gre pa za, Požar jih imenuje starejše 

bele moške, Janeza Čadeža, Marka Fillija in 

Igorja Kadunca (74), vsi trije pa so tudi nekdanji 

generalni direktorji RTV. Kumulativno 

izpolnjujejo dva super pogoja, ki jih izrecno 

navaja omenjeni javni razpis, namreč 

poznavanje problematike javnih medijskih 

servisov in vsaj pet let delovnih izkušenj na 

vodilnih delovnih mestih v večjih sistemih 

z najmanj stotimi zaposlenimi. 

Požareport piše, da je Svet RTV zato s 

tem razpisom pravno-formalno onemogočil 

kandidaturo Bojana Veselinoviča 

(58), nekdanjega direktorja STA, saj ima 

Slovenska tiskovna agencija zgolj 90 

zaposlenih, ne zahtevanih najmanj 100, 

ali pa kandidaturo Natalije Gorščak (53), 

nekdanje direktorice TV Slovenija, ki TVS 

ni vodila zahtevanih najmanj pet let. Teh 

pogojev ne izpolnjuje niti Mirko Štular, 

sedanji vršilec dolžnosti direktorja Radia 

Slovenija, saj radio vodi šele štiri leta in 

pet mesecev, kaj šele Zvezdan Martič (60), 

televizijski voditelj in novinarski vztrajnik, 

ki se sicer že dlje časa zakulisno in 

medijsko ponuja za to funkcijo, vendar teh 

razpisnih pogojev ne izpolnjuje. 

Požareport še piše, da so drugi novinarji in 

novinarke, četudi so se politično in aktivistično 

»izkazali« v prvih vrstah protestov 

zoper odhajajoče vodstvo RTV ter seveda 

102 15. 6. 2023 

pričakujejo delitev plena in nagrade, 

potisnjeni v drugi plan, saj so jih zdaj s 

tem razpisom pustili pred vrati. Se pa zato 

res lahko smeji Kaduncu, danes direktorju 

STA, meni Bojan Požar, saj je skozi famozni 

razpis dejansko še najbližje temu, da se 

vrne na RTV. 

KAJ JE ŽENSKA? 

Film »What Is A Woman?« (v prevodu Kaj je 

ženska?) Matta Walsha je zatresel ideologe 

ideologije spola. Izjemen film razkriva prevare 

transspolne ideologije in svari starše 

ter razkriva zablode gibanja, ki vse bolj 

prodira tudi v slovensko družbo in šolski 

sistem. Film distribucije Daily Wire je zdaj 

prosto dostopen na platformi Twitter. 

Naslovno vprašanje se zdi preprosto … 

A, kot se izkaže, vendarle ni. Vsaj ne za 

množico vrhunskih strokovnjakov, ki jim 

je v novem dokumentarcu dal besedo oče, 

kolumnist, pisatelj in komentator Matt 

Walsh. Kot ugotovi do konca filma, je 

odgovor na zahtevno vprašanje mogoče 

dobiti tudi tam, kjer (sprva) ne pričakuješ, 

da ga boš našel … 

Film si prizadeva najti odgovore na 

pomembna vprašanja teorij spola 

in transspolnosti ter staršem daje 

odličen vpogled v teorijo in študije za 

temi vprašanji, ki močno zaznamujejo 

odraščanje sodobnih otrok. 

V njem so strokovni odgovori (ali pa molk) 

s strani pediatrinje, profesorja študij spola, 

tistih, ki so prestali spremembo spola, 

psihiatrinje, kliničnega psihologa, kirurginje, 

ki izvaja spremembo spola, politika 

ter zakonsko in družinsko terapevtko. 

Glavna razlagalka fenomena ideologije 

spola je Miriam Grossman, otroška 

psihiatrinja, ki povzame zgodovino teorij 

spola in v pogovoru tudi jasno razmeji 

med spolno disforijo (redka izkušnja, ki jo 

velika večina otrok preraste do odraslosti) 

in sedanjim pojavom mladih, ki v zahodnih 

družbah zaradi vpliva okolja mislijo, da 

morajo menjati spol. 

OBE PLATI ZVONA 

Nekdanji ustavni sodnik Matevž Krivic 

(80) po odločitvi ustavnega sodišča, ki 

je omogočila uveljavitev novega zakona 

o RTV, v kolumni v Sobotni prilogi piše 

o vlogi nacionalne televizije v prihodnje. 

Naloga in ustavna vloga javne TV 

na politično-informativnem področju 

je nepristransko informirati gledalce 

o političnem dogajanju in različnih 

političnih pogledih v družbi, poudarja, ne 

pa te politične poglede in usmeritve (ene 

ali druge) navijaško propagirati. 

Javna TV je bila v svojem politično-informativnem 

programu dolga leta bolj ali 

manj nagnjena v levo, v zadnjih letih je 

dosedanja zakonska ureditev omogočila 

izrazito politizacijo informiranja v 

nasprotni politični smeri, zato je za 

depolitizacijo javne TV v ustavnem smislu 

novi zakon nedvomno boljši, oziroma vsaj 

manj nevaren kot prejšnji, piše v svoji 

kolumni v Sobotni prilogi Krivic. 

»Seveda je v zadnjem času prihajalo do 

hudih kršitev ustavne funkcije javne TV, 

ko je namesto nepristranskega poročanja 

o vsem, kar se v državi dogaja, poprejšnje 

dolgoletno prevlado levoliberalnih nazorov 

in vsebin nadomestila neprimerno 

hujša nasprotno usmerjena pristranskost. 

Če na eni strani odločno podpiram npr. 

Možinovo novinarsko delo pri predstavljanju 

prej omenjenih vsebin kot nekaj 

nepogrešljivega za nepristransko javno TV, 

pa na drugi strani štejem za hudo kršitev, 

če je v oddaji Utrip namesto komentiranja, 

kaj se je v zadnjem tednu v notranji 

politiki zgodilo, novinarski komentator 

to politiko kar sam ustvarjal, torej je šlo 

za zamenjavo vloge novinarja in politika,« 

piše Krivic. 

Poziva torej k dejanski depolitizacije in 

upa, da se ne bo zgodil ponovni politični 

prevzem javne ustanove ter da bo ustavna 

vloga javne RTV uresničena in da se bosta 

na njej res slišali obe plati zvona.

FOTO TEDNA 

7 

Henri d'Anselme (24), 

francoski ljubitelj stolnic, je na romanju naletel 

na terorista, sirskega migranta, ki je z nožem 

napadel otroke. Mladenič se je kot v kakem filmu 

o Supermanu spravil nad napadalca in otroke 

ubranil – z nahrbtnikom. 

PROFIMEDIA

8 

PREGLED TEDNA 

Adrian Pregelj/RTV Slovenija 

Novi Svet RTVS vodi Goran Forbici (na sliki desno), predstavnik nevladnih organizacij, ki zase pravi, da je snob. 

SVET RTVS 

ZAVRNIL MATOZA 

Novi Svet Radiotelevizije Slovenija je 

v internem informatorju objavil svoj 

poslovnik in pozval pristojne k imenovanju 

članov finančnega odbora. Na prvi 

dopisni seji so zavrnili svetovanje Odvetniške 

družbe Matoz. Svetniki RTVS so se 

seznanili z dopisom Uroša Urbanije (47), ki 

je predsednika sveta Gorana Forbicija obvestil, 

da je bila na podlagi povpraševanja 

za odvetniške storitve svetovanja svetu 

RTVS kot najcenejši ponudnik izbrana 

Odvetniška družba Matoz, in sicer po ceni 

50 evrov na uro. A je svet RTVS sprejel 

odločitev, da storitev Odvetniške družbe 

Matoz ne bo uporabljal. 

Na svoji prvi seji je programski svet sicer 

zavrnil možnost, da jim brezplačno svetuje 

Drago Zadergal (46), potem ko je slednjega 

za to kot vodjo pravne službe vodstva 

televizije pooblastil Andrej Grah Whatmough 

(38), odhajajoči v. d. generalnega 

direktorja. Whatmougha zaradi bolniške 

odsotnosti na prvi seji ni bilo. 

8. MAREC NAD SVOBODO 

Pri Inštitutu 8. marec so se odzvali na 

neizpolnjene obljube in ravnanje vladne 

stranke Gibanje Svoboda, od katere so po 

besedah vodje Nike Kovač (31) pričakovali 

drugačno ravnanje in tako tudi sodelovali 

v kampanji proti Janezu Janši (64). To je 

po njenih besedah stranki Roberta Goloba 

(56) prineslo dober rezultat. Povod za 

odziv je bila zavrnitev njihovega predloga 

v kampanji »Za otroke gre«, ki je sicer 

ponavaljanje kampanje Aleša Primca (49), 

kjer naj bi ogroženim otrokom omogočili 

brezplačen obrok v šoli. Kot enega 

osrednjih problemov so izpostavili odnos 

določenih poslancev, ki so inštitutu očitali 

populizem in neseznanjenost z dejansko 

situacijo. To jih je v 8. marcu, kot pravijo, 

užalilo in razočaralo. 

UKRAJINSKI USPEHI 

V PROTIOFENZIVI 

V okupirani doneški regiji so ukrajinske 

sile, ki trenutno izvajajo protiofenzivo, 

osvobodile štiri vasi. Ukrajinskih vojaških 

pridobitev v Moskvi niso komentirali. Po 

besedah ukrajinskih kopenskih sil so vojaki 

68. brigade osvobodili vas Blagodatno v 

regiji Doneck, ki je imela pred vojno manj 

Nicolas Cleuet/Le Pictorium/IMAGO 

Ukrajinci so začeli protiofenzivo in osvojili nekaj vasi. 

kot tisoč prebivalcev. Ostale osvobojene 

vasi so še Neskučno, Storožove in 

Makarivka. 

Rusija sicer trdi, da je odbila več ukrajinskih 

napadov v bližini osvobojenih 

vasi. Da so ukrajinske sile preverjeno 

napredovale v regijah Doneck in 

Zaporožje, kar so potrdili tudi ruski viri, 

pa je sporočil tudi ameriški Inštitut za 

preučevanje vojne, ISW. 

Prostovoljske formacije, ki se borijo z 

Rusijo bodo morale do 1. julija podpisati 

pogodbo z ruskim obrambnim ministrstvom. 

Čeprav ni konkretno omenjena 

nobena skupina, je jasno, da je tak ukrep 

usmerjen predvsem zoper Wagner, ki se je 

v zadnjih mesecih vojne v Ukrajini zapletel 

v več konfliktov z rusko vojsko. 

102 15. 6. 2023

PREGLED TEDNA 

9 

Tomo Strle/CITRUS 

Pavle Rupar (62) je s podpisi vložil predlog zakona za zvišanje najnižjih pokojnin za 20 %. 

RUPARJEVI 

VLAGAJO ZAKON 

Iniciativa Glas upokojencev in Inštitut 

1. oktober sta v zakonodajni postopek 

vložila predlog zakona za izredno zvišanje 

pokojnin. V mesecu dni so namreč zbrali 

10.278 podpisov. Gre za predlog, po 

katerem bi pokojnine, ki ne presegajo 

1.000 evrov, zvišali za 20 odstotkov, 

tiste do 1.500 evrov bi bile višje za deset 

odstotkov, tiste nad 1.500 evrov pa za pet 

odstotkov. Zakon bi veljal do sprejetja 

nove pokojninske reforme. Za financiranje 

interventnega zakona bi po izračunih 

društva potrebovali 690 milijonov evrov, 

ki bi jih morali zagotoviti iz državnega 

proračuna za leto 2023. Sredstva pa bi 

po njihovem mnenju lahko pridobili 

tudi z zmanjšanjem sredstev nevladnim 

organizacijam in iz programa borčevskih 

pokojnin, ki jih prejemajo potomci borcev. 

Vlada sodelovanju z inštitutom, ki ga vodi 

Pavle Rupar (62), ni naklonjena. Na posvet 

za izboljšanje stanja upokojencev, ki so ga 

organizirali, Ruparja sploh niso povabili. 

NOBELOVCI 

V VATIKANU ZA MIR 

V Vatikanu je na slovesnosti pred 10.000 

ljudmi 30 Nobelovih nagrajencev podpisalo 

poziv k miru. V izjavi so se zavezali 

za svet brez jedrskega orožja, izgonov, 

etničnega čiščenja, diktatur, korupcije 

in suženjstva. “Zavezujemo se, da bomo 

očistili zemljo, umazano s krvjo zaradi 

nasilja in sovraštva, socialnega pomanjkanja 

in pokvarjenosti src. Na sovraštvo 

se bomo odzvali z ljubeznijo.” 

Papež Frančišek po operaciji še vedno 

okreva v bolnišnici, zato je izjavo v 

njegovem imenu podpisal vatikanski 

državni tajnik, kardinal Pietro Parolin. 

Poziv sta na slovesnosti predstavila Nobelova 

nagrajenca za mir Muhamad Junus 

in Nadia Murad. 

NSI SKUPAJ S KOALICIJO 

Poslanci koalicijskih Svobode, SD in Levice 

ter opozicijske NSi so v Državnem zboru 

vložili predlog novele zakona o političnih 

NSi želi skupaj z vladno koalicijo spremeniti zakonodajo o financiranju strank. 

TWITTER 

strankah, ki so ga pripravili na podlagi 

opozoril računskega sodišča. Med drugim 

predvidevajo več sprememb glede financiranja 

političnih strank, glob za prekrške 

in revizij poslovanja. Kot najpomembnejši 

cilj predloga novele so navedli spremembo 

glede pridobivanja sredstev državnega 

proračuna, ki so namenjena poslanskim 

skupinam in poslancem na podlagi zakona 

o poslancih in način njihove porabe. 

Veljavna zakonodaja namreč določa, 

da lahko stranka pridobi do največ 50 

odstotkov sredstev državnega proračuna, 

ki so namenjena poslanskim skupinam in 

poslancem na podlagi zakona o poslancih, 

v predlogu novele pa bi se ta delež zvišal 

na 70 odstotkov. 

CELJSKI ZDRAVNIKI 

ODHAJAJO 

V celjski bolnišnici na obravnavo čaka vedno 

več pacientov. V urgentnem centru zaradi 

krpanja kadrovske luknje močno primanjkuje 

internistov. Razmere so dodatno 

zaostrene, ker so sistem nujne medicinske 

pomoči prenesli v urgentni center. 

Ob vsem tem dogajanju pa sta zapustila 

bolnišnico še dva radiologa (zdaj skupaj že 

pet). Vodstvo bolnišnice je tako opozorilo, 

da je treba doseči nov dogovor vseh 

vpletenih, pri čemer ne sme biti ogroženo 

neprekinjeno zdravstveno varstvo. Rešitev 

pomanjkanja zdravnikov na oddelkih 

vidijo v pozivu urgentnim zdravnikom v 

zdravstvenih domovih. 

Že lani je, kot že omenjeno, celjsko 

bolnišnico zapustilo pet radiologov, 

zdaj imajo na tem oddelku sedem redno 

zaposlenih radiologov in osem po pogodbi, 

pričakujejo pa, da se jim bosta kmalu 

pridružila dva nova radiologa. 

102 15. 6. 2023

10 

ČIVKARIJA 

Marko Pavlišič @MarkoPavlisic 

Absolutno si ne predstavljam, da bi mi kot poslancu 

nekdo rekel, da naj mu pokažem telefon. Sicer 

pa, če res odstavijo Vukovićevo, bo to ena boljših 

potez. Pomagalo sicer ne bo veliko, bo pa korak v 

pravo smer. 

Vipavska.eu @VipavskaEU 

Golob pravi, da ima primorski temperament. Mogoče, 

a deluje in se obnaša povsem orientalsko. 

Mimogrede, asociacija ob fotki: prav na Zlatem 

rogu so vladarji lahko tudi uradno imeli ljubico … 

BojanPožar @BojanPozar 

Namesto reform, te fotografije. 

Čivk tedna 

Čivk tedna 

Uroš Urbanija @UrosUrbanija 

Okej, podredili so si Ustavno sodišče, 

podredili so si RTV, ampak zakaj si Svoboda 

želi podrediti še psihiatrično bolnišnico? 

Stvar žal vse preveč spominja na delovanje 

sistema pred letom 1990 ... 

End Wokeness @EndWokeness 

Kaj se je zgodilo z ločitvijo Cerkve in države? 

Peter Jančič @peterjancic 

Predsednik sveta RTVS uči urednike in novinarje, 

kako se poroča o svetu RTVS, recimo, da morajo 

takoj prekiniti snemanje, če je pavza in to. Krasno. 

Nadurednik iz nevladnih organizacij. 

Tomaž Mihevc @MihevcTomaz 

Marcela že dolgo nisem srečal. Sva se srečavala 

med sprehodi s psi. No, kakršno vzgojo je njegov 

pes izražal, se sprašujem, kako je potem socializiran 

šele njegov lastnik. 

Tomaž Štih @Libertarec 

Ko bodo arheologi čez tisoč let za nami brali večinske 

medije, bodo prepričani, da je bil Anže Logar 

daleč najbolj nevaren politik v državi. 

102 15. 6. 2023

KARIKATURA 

11 

brutusReloaded @brutus91101394 

Današnji »meme«. 

Karikatura 

BORIS OBLAK 

Invazija sončnih 


Petra Sovdat @petrasovdat 

Danilo Kobal, direktor Mlinotesta: Očitno se bomo 

morali zagovarjati, če bomo delali uspešno. 

Lublana @LublanaCEE 

Spoštovani Lidl! Šmorn izvira z Dunaja (izvirno 

Kaiserschmarrn), ko se je še kuhalo za cESarja 

(in cESarico). To je namreč slovenski prevod, nikakršnega 

»carja« (srbsko/rusko) nismo poznali v 

Avstro-Ogrski. 

Nenad Glücks @NenadGlucks 

Učinki osvobajanja RTV so že vidni. Danes v Dnevniku 

(nikjer izvoljena) Nika Kovač nastopa v kar 

dveh nepovezanih prispevkih. O prehrani v šolah in 

o spolnem nasilju. Zakaj ne bi recimo še o bančnih 

kreditih, varnostnem svetu, vojni v Ukrajini ... 

Tom Zalaznik @ZZ_ _Tom 

Sklep o razpisu za predsednika uprave je sprejet, 

izvolil ga bo Svet RTV. Formalno. Iz mojih virov: v 

političnem zakulisju panično iščejo figuro, ki bi bila 

voljna to početi, pa ni pretirane vneme za to. Morda 

pa privlečejo nazaj Kadunca. Funkcijo na STA 

bodo že zaflikali. 

Sergij @2021m2021 

Brutalnost Svobode! Najboljši del teksta: »Uprla se 

je Pašek Šetinčeva, češ, ona bo telefon pokazala 

samo Golobu, ne pa tudi Vukovićevi.« 

102 15. 6. 2023

12 TEMA TEDNA 

Komentar 

TEO t PETROVIČ 

PRESETNIK 

SHUTTERSTOCK 

Golobove sončne elektrarne 

na jezerih in travnikih 

MIMO USTAVE IN PRAVA EU 

Predlog »zakona za sončne elektrarne«, ki je eden od ključnih projektov 

Golobove vlade, je naletel na številne ugovore in pomisleke. Pravniki opozarjajo 

na neskladnost zakona z ustavo in s pravom EU. Opozicija meni, 

da je trenutni predlog zakona izrazito lobističen zakon podjetja Gen-I. 

Na seji odbora za infrastrukturo, 

okolje in prostor so obravnavali 

Predlog zakona o uvajanju 

naprav za proizvodnjo 

električne energije iz obnovljivih virov 

energije (ZUNPEOV). Predsednik vlade 

Robert Golob (56) je že lani napovedal, 

da bo Slovenija energetsko draginjo 

srednjeročno rešila s tem, da bo zgradila 

velike sončne elektrarne in omogočila 

dostop do njih tretjini slovenskih 

gospodinjstev. Te so, tako izgleda, zanj 

izjemnega pomena, saj je, kot opozarja 

opozicija, predlog zakona namenjen 

skoraj izključno njim, z minimalno 

omembo vetrne, jedrske ali geotermalne 

energije. Zapleta se tudi pri gradnji 

drugega bloka jedrske elektrarne Krško. 

Čeprav je, vsaj pri besedah, premier jedrski 

energiji naklonjen, se časovnica 

gradnje zamika. Državna sekretarka 

na Ministrstvu za okolje, podnebje in 

energijo, Tina Seršen (42), je ocenila, da 

bo projekt v najboljšem primeru zgrajen 

v 15 oziroma 20 letih. Sršenova je 

sicer odkrita nasprotnica jedrske energije, 

kar je širši javnosti postalo očitno 

po ogledu viralnega posnetka z okrogle 

mize o energetski prihodnosti, na kateri 

se prička z energetsko stroko. 

Zakon, ki je trenutno v parlamentarni 

obravnavi, ZUNPEOV, je eden 

od temeljnih projektov vlade na tem 

področju. Zakon bi bistveno olajšal 

umeščanje sončnih elektrarn v prostor, 

predvsem na vodnih površinah. A 

potencialnih okoljevarstvenih vidikov 

takšnih posegov, za razliko od novele 

Zakona o vodah prejšnje vlade, ko se 

102 15. 6. 2023

TEMA TEDNA 

13 

je ob referendumu dvignila vsa okoljevarstvena 

in leva civilnodružbena sfera, 

v javnem diskurzu ni opaziti. 

Državna sekretarka 

Tina Seršen je v odgovoru 

na pripombe poudarila, 

da so podnebne spremembe 

tukaj in da je ukrepanje 

nujno. Sama pravi, da je 

težko poslušati, kako je treba 

uvajati načela previdnosti 

in počasnosti, saj da smo 

ta vlak zamudili. 

ZAKONODAJNA SLUŽBA 

Vendar je predlog zakona naletel na številne 

ovire. Zakonodajno-pravna služba 

državnega zbora (ZPS) je pripravila poročilo 

na 64 straneh, v katerem Predlogu 

zakona očitajo, da ni skladen z ustavo, s 

pravom EU in da nima pravne podlage 

ter da ne upošteva načela previdnosti. 

Široka opredelitev javne koristi v Predlogu 

zakona pa po mnenju ZPS predstavlja 

poseg v pravico do zasebne lastnine, ki 

je varovana z Ustavo. ZPS tako ugotavlja, 

da je predlagano zakonsko besedilo 

nepregledno, po vsebini notranje strukturno 

neusklajeno, predstavlja primer 

razdrobljenega zakonskega urejanja in 

s tem zmanjšuje preglednost, razumljivost 

ter jasnost pravne ureditve. S Predlogom 

zakona se urejajo pravice in obveznosti 

širšega kroga naslovljencev, ki 

svojega pravnega položaja mestoma ne 

morejo razbrati. Takšen pristop spodkopava 

temeljne elemente ustavnega načela 

pravne države. 

Državna sekretarka Tina Seršen je 

v odgovoru na pripombe ZPS poudarila, 

da so podnebne spremembe tukaj 

in da je ukrepanje nujno. Kot je dejala, 

je težko poslušati, kako je treba uvajati 

načela previdnosti in počasnosti, 

saj da smo ta vlak zamudili. Opozorila 

je, da se pravni argumenti lahko uporabljajo 

za politične cilje. Glede javne 

koristi je poudarila, da smo v izrazitem 

razvojnem zaostanku tako glede 

podnebnih sprememb kot tudi energetske 

oskrbe, ter da so obnovljivi viri 

energije edini hiter odgovor na izzive 

naše družbe. Omenjena je bila tudi 

skladnosti s pravom EU. Zakon naj bi 

se prava EU dotikal le v delih, ki so v 

popolni diskreciji držav članic. Zaradi 

podnebne krize pa da je nujno poseči v 

številne zakone. 

SONČNE ELEKTRARNE 

Na seji je sodelovala tudi zainteresirana 

strokovna javnost, katere 

predstavniki so sicer poudarili, da 

zakon podpirajo, a so vseeno izrazili 

določene pomisleke. Ta so segala 

od vprašanj, zakaj so določena 

jezera v predlogu zakona našteta 

poimensko, do vpliva na obstoječi 

Zakon o vodah ter okoljevarstvenega 

vidika umeščanja OVE v prostor. 

Mirna Tomažin, pravnica na ministrstvu 

za infrastrukturo, je v odgovoru 

na vprašanja zainteresirane 

javnosti o umeščanju OVE povedala, 

da Evropska komisija državam 

članicam nalaga spodbujanje postavitev 

OVE na umetnih površinah, 

kot so tudi umetna vodna telesa. 

Prvotni predlog zakona je tako 

vključeval možnost plavajoče fotovoltaike 

poleg premogovnih jezer 

in tudi na namakalnih jezerih ter 

ojezerjenih gramoznih jamah, kar 

pa je bilo tekom postopka na podlagi 

strokovnih ugovorov črtano. 

Podobno velja za akumulacijska 

jezera, ki jih ZUNPEOV ne vključuje, 

saj niso predmet Zakona o vodah. 

Premogovna jezera so tako edina, 

na katerih bi bilo plavajočo fotovoltaiko 

možno postaviti. Glede varovanja 

vodovarstvenih območij je 

dejala, da so omejitve postavljanja 

OVE nujne, vendar ne smejo biti 

prekomerne. Obstoječa zakonodaja 

naj bi bila izjemno zastarela in 

objektov OVE niti ne predvideva, 

ampak jih kot energetske objekte v 

večini primerov prepoveduje. Predlog 

zakona zato ureja to področje, 

ker naj bi bil standardni postopek z 

uredbami prepočasen. 

NASPROTOVANJE OPOZICIJE 

Kritični so tudi v opoziciji. Poslanec 

SDS Danijel Krivec (58) je poudaril, da 

predlog zakona ni v skladu z energetskim 

zakonom. Ta namreč glede obnovljivih 

virov govori ne le o fotovoltaiki 

in vetrnih elektrarnah ampak tudi o 

celotnem naboru. Predlog zakona po 

drugi strani govori skoraj izključno o 

fotovoltaiki, zapostavlja pa druge obnovljive 

vire, kot sta biomasa in geotermalna 

energija. S tem naj bi zapostavljali 

del prebivalstva, predvsem na periferiji, 

kjer imajo težave s priklopi fotovoltaike. 

Zakon naj bi tako montažo in investiranje 

omogočal samo na območjih, ki so že 

energetsko pokrita. Tam bi investitorji 

lahko izkoristili možnosti in nadgradili 

devastirana območja, kar ne bi zagotovilo 

skladnega regionalnega razvoja ampak 

le masten zaslužek nekaterim. Kdor 

bi se želel priključiti, pa se ne bo mogel, 

ker omrežje ni zadostno. Zakon naj tega 

problema ne bi obravnaval. 

Podobnega mnenja so v stranki 

NSi, saj želijo doseči, da se z zakonom, 

poleg umeščanja naprav za proizvodnjo 

električne energije z izrabo 

sonca in vetra, poenostavi tudi postopke 

za umeščanje naprav za proizvodnjo 

energije iz drugih virov OVE, 

kot to določa energetski zakon, ter za 

trajnostne vire, kot je jedrska energija. 

Trenutni predlog zakona naj bi bil 

namreč izrazito lobističen zakon enega 

podjetja – GEN-I. Kot je poudaril 

poslanec SDS Andrej Hoivik (30), so 

kar trije člani Odbora za infrastrukturo, 

okolje in prostor, med njimi 

predsednica odbora Nataša Avšič Bogovič 

(51), nekdanji zaposleni na GEN- 

-I. Ta zakon naj bi tako bil »pridobiva- 

102 15. 6. 2023

14 TEMA TEDNA 

Komentar 

Kot je v intervjuju za N1 povedal 

minister za okolje, podnebje in energijo, 

Bojan Kumer (48), vlada Roberta 

Goloba s projektom JEK2 okleva tudi 

zato, ker računa na nadaljnji razvoj 

malih jedrskih reaktorjev (angl. small 

modular reactor, SMR). »Zadnji dve leti 

je tehnologija SMR zelo hitro napredovala. 

Če bo ohranila tako dinamiko, 

lahko v dveh letih nadomesti zrelo tehnologijo, 

torej klasične jedrske reaktorje,« 

je dejal Kumer. 

nje dobička, z uničevanjem narave, za 

politične veljake«. 

Poslanec SDS Zvonko Černač (60) je 

izpostavil, da je namen zakona pod krinko 

zelenega prehoda uvesti prisilno oziroma 

obvezno solarizacijo Slovenije. Ta 

se nanaša na vse novogradnje utrjenih 

parkirišč, večjih od 1000 kvadratnih 

metrov, novogradnje stavb s tlorisno površino 

več kot 1000 kvadratnih metrov 

in pri prenovah istih objektov s površino 

večjo od 1700 kvadratnih metrov. Ker ni 

nikjer v zakonu napisano, da bo ta solarizacija 

priklopljena na omrežje, je po 

njegovem prepričanju bistven namen 

zakona, da se solarni paneli prodajo in 

tako omogočijo zaslužek. Zaradi številnih 

pomislekov o ZUNPEOV je poslanec 

NSi Jožef Horvat (67) skušal nadaljevanje 

seje preložiti na kasnejši datum, da 

bi se ti pomisleki upoštevali in bi se zakon 

naredil bolj operativen ter skladen 

z ustavo, a preložitev seje ni bila izglasovana. 

Preložitvi je zlasti nasprotovala 

sekretarka Seršenova, a izid je bil tesen 

– sedem glasov za in sedem proti. Kot 

je poudaril Černač, to kaže na izjemno 

razdvojenost odbora glede tega vprašanja. 

Izredno dolga seja še ni bila zaključena, 

ko se bo odbor naslednjič sestal, 

bodo glasovali o amandmajih. 

Komentar uredništva 

DALEČ OD OČI JAVNOSTI SE PRIPRAVLJAJO 

POSEGI V NARAVO VELIKIH RAZSEŽNOSTI 

Medtem ko politika javnosti meče 

ideološke kosti in jo sili v kulturni boj, se 

v tišini zaledja pripravlja teren za megalomanske 

energetske posle, ob katerih 

si premierjevi kolegi iz njegove branže 

manejo roke … S sončnimi elektrarnami 

se bo, tudi na davkoplačevalske stroške, 

pod Golobovo oblastjo »biznisiralo« bolj 

kot z marsičim drugim. Vse lepo in prav 

– nič ni narobe, če gre Slovenija v korak 

s časom, ki nedvomno vodi v trajnostno 

prihodnost. A da trenutno prehitevamo 

čas pri razvojnih zmožnostih na elektroenergetskem 

področju, svarijo praktično 

vsi strokovnjaki na področju energetike 

– a le tako, po tihem, neformalno, 

dokler njihovega imena nihče javno ne 

navaja. Obstoječi zakon je tipični primer 

tega brezglavega norenja v smer, ki je 

sicer prava, a zahteva postopnost. Razlog, 

da se tako mudi, je najbrž v Golobovih 

načrtih, da si v svojih dveh političnih 

mandatih ustrezno postelje za vrnitev v 

energetske vode – takrat po možnosti ne 

več v državno, temveč v privatizirano podjetje, 

ki ga pregovorno že zdaj jemlje za 

svojega. Prav zato je na njegovo početje, 

kar se tiče energetike, treba biti posebej 

pozoren. Na Domovini ga zelo natančno 

spremljamo. Zdi se, da smo v medijskem 

svetu eni redkih ali celo edini. 

102 15. 6. 2023

16 TEMA TEDNA 

Fotomontaža CITRUS 

Vlada »požegnala« kanal C0, 

sledi zakonski obvod 

za 56 VETRNIC na Pohorju 

Na Pohorju se pripravlja gradnja 56 vetrnic s pomočjo serije vlog za gradbena dovoljenja. 

Z razdrobljenostjo bodo, tako kot pri ljubljanskem kakoduktu, zaobšli zakon, ki sicer zahteva okoljsko presojo. 

UREDNIŠTVO 

Na Pohorju poteka pridobivanje 

dovoljenj za gradnjo 

56-ih vetrnic, ki pa so jih 

spretno razdelili v več projektov, 

na ta način pa želijo zaobiti 

potrebo po okoljski presoji v celoti in 

umeščanje v prostor na državni ravni, 

saj je nazivno moč vsakega izmed »delov 

projekta« manjša od zapovedanih 

10 MWh moči elektrarne. Ministrstvo 

pa si, tako kot nad zgodbo kanala C0, 

očitno želi nad tem pilatovsko umiti 

roke. Proti kanalu C0 se je oglasila 

tudi zelena stranka Vesna in se tako 

priključila opoziciji SDS, NSi in SLS 

102 15. 6. 2023 

ter številnim drugim organizacijam 

in civilni družbi, ki protestirajo proti 

dokončanju kanalizacijskega voda C0 

preko vodovarstvenega območja. 

S podjetja Energija na veter so sporočili, 

da je projekt Vetrne elektrarne 

Slovenska Bistrica, ki predvideva gradnjo 

vetrnic na Pohorju, tik pred izdajo 

gradbenega dovoljenja. Čeprav naj bi 

projekt potekal v dveh delih in na treh 

lokacijah (na območju Treh kraljev, 

Areha in Rogle), je trenutno v fazi integralnega 

postopka izdaje gradbenih 

dovoljenj za vseh 56 vetrnic, so zatrdili 

v podjetju. Da pridobivanje dovoljenj 

poteka na ta način, je nenavadno. Tako 

obsežen projekt bi se moral glede na 

zakonske predpise namreč voditi v državnem 

prostorskem načrtu. Po podatkih 

občine Slovenska Bistrica je nekdanje 

ministrstvo za okolje in prostor 

novembra lani v integralni postopek 

združilo trinajst ločenih vlog. Enajst 

vlog je bilo vloženih za 22 vetrnic, dve 

pa za povezovalni kablovod in razdelilno 

transformatorsko postajo. 

NAČRTNO DROBLJENJE 

Vsaka od enajstih vlog za izdajo gradbenega 

dovoljenja vključuje po dve vetrni-

TEMA TEDNA 

17 

ci. Skupna nazivna moč dveh vetrnic 

znaša 7 megavatov oziroma ravno toliko, 

da projekta ni treba voditi v državnem 

prostorskem načrtu. Za izdajanje 

gradbenih dovoljenj za elektrarne z nazivno 

električno močjo, večjo od 10 megavatov, 

je namreč v okviru DPN-ja pristojna 

država. Že skupna nazivna moč 

treh vetrnic bi to mejo presegla, saj bi 

znašala 10,5 megavata. Župan Slovenske 

Bistrice Ivan Žagar ima zato občutek, da 

se projekt načrtno drobi. Zelo podobno 

drobljenje pa v primeru kanala C0 ni 

problematično za Ministrstvo za okolje, 

podnebje in energijo. Člani odbora DZ 

za infrastrukturo, okolje in prostor so na 

izredni seji na zahtevo SDS razpravljali o 

problematiki povezovalnega kanala C0 

v Ljubljani, ki po prepričanju predlagateljev 

ogroža čisto pitno vodo v prestolnici. 

Projekt po besedah opozicijske poslanske 

skupine nima potrebne in ustrezne 

dokumentacije, pri nedopustni 

gradnji pa gre za »popolno zlorabo županske 

funkcije«. Nadaljnjo gradnjo projekta 

je označila za okoljski kriminal, ki 

pa je, kot je dodala, mogoč zaradi podpore 

vlade. »Kanal C0 je eklatantni primer 

izigravanja zakonodaje,« je dodala Anja 

Drobljenje postopkov 

dobro poznajo tudi v tujini, 

in sicer pod izrazom 

»salami-slicing«. Projekt 

se razdeli na tako majhne 

projekte, da ne padejo pod 

zakonsko obveznost presoje 

vplivov za okolje. Tak primer 

je tudi kanal C0 v Ljubljani. 

Vlada je na 100. dopisni seji ugotovila, da »ni podlage za ukrepanje« proti gradnji kakodukta C0. 

Alpe Adria Green 

Bah Žibert (49) iz vrst SDS. Drobljenje 

postopkov dobro poznajo tudi v tujini, in 

sicer pod izrazom »salami-slicing«. Projekt 

se razdeli na tako majhne projekte, 

da ne padejo pod zakonsko obveznost 

presoje vplivov za okolje. Tak primer je 

tudi kanal C0 v Ljubljani, ki je po drobljenju 

neposredno podoben projektu 

vetrnih elektrarn Slovenska Bistrica, 

je za portal MMC komentiral okoljski 

pravnik Aljoša Petek iz Pravnega centra 

za varstvo človekovih pravic in okolja. 

»Primerov drobljenja je precej. Obsežna 

in široka pa je tudi praksa sodišča 

EU s tega področja in vemo, da je 

namensko izogibanje tovrstnim postopkom 

nezakonito.« Pri čemer Petek 

ne dvomi: Če imamo načrtovanih 56 

vetrnic, je vpliv na ljudi in okolje popolnoma 

drugačen. »Če se elektrarna 

z 10 MW moči umešča v prostor, mora 

biti to oblikovano v okviru državnega 

prostorskega načrta.« 

STRANKA VESNA 

Po preučitvi vse dostopne dokumentacije 

ter zakonodajnega okvira je 

13. aprila letos Vesna podala zahtevo 

vladi RS, pristojnim ministrstvom in 

organom, naj se nemudoma ustavijo 

vsa gradbena dela na odseku med 

Brodom in Črnučami ter trajno opusti 

gradnjo kanala C0 preko vodonosnika 

Ljubljansko polje. Kot alternativno 

rešitev naj se nadgradi obstoječa čistilna 

naprava Brod. Vlada je pobudo 

Vesne, širše stroke in celo predsednice 

Republike Slovenije brez kakršnihkoli 

strokovnih argumentov v celoti prezrla. 

Vladi očitajo, da ni upoštevala niti 

številnih nepravilnosti, ugotovljenih z 

notranjo revizijo iz leta 2019. Na 100. 

dopisni seji je sprejela sklep, kjer ugotavlja, 

da »v tem trenutku ni podlage za 

ukrepanje v smeri zadržanja izvajanja 

projekta – gradnje povezovalnega kanala 

C0. Republika Slovenija ni investitor, 

zato je trenutno edini, ki lahko 

gradnjo ustavi, investitor. Inšpekcija 

namreč do zdaj ni ugotovila nepravilnosti 

v postopkih, ki so že zaključeni. 

Nekateri postopki pa so še v fazi ugotavljanja 

dejanskega stanja«. 

S tem si vlada dejansko »umiva 

roke« in prelaga odgovornost nazaj investitorju 

in celo inšpekciji, vemo pa, 

da so inšpekcijski postopki dolgi in odločitve 

pogosto žal pridejo prepozno: 

Ena takih je tudi nedavna odločitev 

o ustavitvi sečnje dreves na Rožniku. 

V Vesni pravijo, da izjavo lahko razumejo 

tudi na način, da bi vlada sicer 

zadržala izvajanje infrastrukturnega 

projekta, vendar po njihovem v tem 

trenutku še ni čas za to. Vlada kupuje 

čas investitorju (Mestni občini Ljubljana), 

ki mu je minister Uroš Brežan (51) 

z, najverjetneje neveljavnim, aneksom 

k pogodbi o sofinanciranju podaljšal 

rok za izvedbo do 31. julija 2023. 

102 15. 6. 2023

Primerjava rezultata volitev 2022 

in ter sledečih anket dela (Mediana) 

volitve 2022 dec.22 jan.23 feb.23 mar.23 apr.23 maj.23 jun.23 

6,9 % 

9,1 % 

7,1 % 

7,6 % 

7,8 % 

7,5 % 

9,7 % 

7,2 % 

6,7 % 

8,2 % 

9,1 % 

7,0 % 

9,4 % 

8,3 % 

8,2 % 

10,3 % 

4,5 % 

4,6 % 

5,9 % 

8,1 % 

5,2 % 

6,8 % 

7,1 % 

5,6 % 

0,0 % 

1,0 % 

0,0 % 

1,6 % 

0,7 % 

0,1 % 

0,3 % 

2,9 % 

2 

3,8 % 

2,3 % 

4,2 % 

3,1 % 

2,1 % 

3,4 % 

3,5 % 

6 

%, 

1,6 % 

1,2 % 

2,3 % 

1,4 % 

2,1 % 

1,1 %2 

2,8 % 

4,8 % 

23,5 % 

23,7 % 

25,0 % 

34,5 % 

30,7 % 

32,6 % 

31,9 % 

37,5 % 

36,0 % 

35,0 % 

28,0 % 

28,2 % 

31,1 % 

28,6 % 

29,6 % 

43,2 % 

, 

, 

18 

ANKETE 

ANKETA DELA: 

Svoboda najslabše do zdaj, 

Pirati jadrajo na populizmu 

Komentar 

Po dveh mesecih stabilnosti stranka Gibanje Svoboda Roberta Goloba 

ponovno izgublja javno podporo. Glasovi ne krepijo drugih strank, temveč bežijo med neopredeljene; 

teh je med anketiranci že petina. Podpora je bistveno poskočila le Piratski stranki 

– očitno zaradi medijske pozornosti in predloga omejitve županskih mandatov na dva zaporedna. 

V 

Delovi anketi je med vprašanimi 

več takšnih, ki delo 

aktualne vlade ocenjujejo 

negativno kot pozitivno. Če 

bi bile volitve minulo nedeljo, bi po 

anketi Mediane, objavljeni v časniku 

Delo, za Gibanje Svoboda glasovalo 

21,8 odstotka vprašanih, za SDS 

20,2 odstotka in za Socialne demokrate 

7 odstotkov vprašanih. Za NSi bi jih 

glasovalo 4,9 odstotka, za Levico pa 

UREDNIŠTVO 

samo še 3,8 odstotka. Po junijski meritvi 

je najbližje uvrstitvi v parlament 

še Piratska stranka s 3,3-odstotno 

podporo med vsemi anketiranci. Bi pa 

pod pragom ostale stranke Resni.ca 

(2,4 odstotka), SLS (1,9 odstotka), SNS 

(1,6 odstotka) in Vesna (1,5 odstotka). 

Druge stranke bi dobile zgolj decimalko 

ali dve podpore, medtem ko je neopredeljenih 

petina vprašanih, 5 odstotnih 

točk več kot maja. 

Trendi med opredeljenimi anketiranci 

kažejo na strmo padanje podpore 

Gibanju Svoboda na račun bega med neopredeljene, 

rahlo rast SDS-a in SD-ja, 

stabilnost NSi ter šibko podporo Levice 

in konstantno nekaj pod parlamentarnim 

pragom Stevanovićeve stranke 

Resni.ca. SLS ostaja odstotek ali dva 

prekratka, tokrat so izskočili Pirati. 

Delo vlade kot zelo pozitivno (5,4 odstotka) 

ali pozitivno (22,4 odstotka) sku- 

Primerjava rezultata volitev 2022 

ter sledečih anket Dela (Mediana) 

GS SDS NSi SD Levica Konkretno Resni.ca SLS Pirati 

102 15. 6. 2023

ANKETE 

19 

KOMENTARJI BRALCEV 

Vedno več ljudi spoznava, da so golobisti 

lažno obljubljali svobodo, ko so zavladali, 

pa prakticirajo diktaturo. 

Kraševka 

Ljudje ne spoznavajo nič, med neopredeljenimi 

čakajo na nov obraz, ki jim bo 

serviran tik pred volitvami. 

Teodor 

Stranka SDS ima zadnja dva meseca rahel trend rasti in za Svobodo 

zaostaja samo še za dobri dve odstotni točki. 

paj ocenjuje 27,8 odstotka anketirancev, 

srednjo oceno ji je podelilo 30,9 odstotka 

anketirancev, negativno (18,5 odstotka) 

in zelo negativno (21,7 odstotka) pa skupaj 

40,2 odstotka anketirancev. 

Na Delovem barometru priljubljenosti 

politikov je prva Nataša 

Pirc Musar (54) (3,20) pred Anžetom 

Logarjem (47) (2,95) in dvojico ministrov 

SD-ja, Matjažem Hanom (53) in 

Tanjo Fajon (52). S padcem meseca 

je na petem mestu minister za zdravstvo 

Danijel Bešič Loredan (49), a še 

vedno pred Robertom Golobom, Janezom 

Ciglerjem Kraljem (44), Matejem 

Toninom (39) in Dominiko Švarc Pipan 

(44). Precej je izgubila tudi Urška 

Klakočar Zupančič (46), ki je na repu 

deseterice, nizko kot še nikoli. 

Komentar uredništva 

LJUDJE SPET POZORNI, 

KAJ GOLOB POČNE OZIROMA ČESA NE 

Če se po jutru dan pozna, potem je 

pred Robertom Golobom (56) in njegovim 

Gibanjem Svoboda ponovno obdobje 

izgubljanja podpore. Padanje je začasno 

uspel zajeziti s slepilnim manevrom 

ali dvema in ideološkimi kostmi, ki jih 

je metal na družbeno-politično sceno. 

A po nekaj distrakcije se volivci spet 

obračajo k vladi in se sprašujejo, kaj 

vendar počne, saj je inflacija v državi še 

vedno nadpovprečno visoka, zdravstvo 

še vedno hira, dogovor glede plačnega 

sistema se spet prestavlja po časovnici, 

cene hrane pa so Golobovi košarici 

navkljub ekstremno visoke. Obenem s 

padcem Svobode pa se rahlo krepi tudi 

SDS, ki od volitev še ni bila tako visoko 

in za Svobodo med opredeljenimi volivci 

zaostaja le še za dobri dve točki. 

Matija Sušnik 

Morda v vladi računajo, da jim bo pri 

negativnem trendu ponovno pomagalo 

poletje, ko se ljudje sprostijo in izklopijo 

možgane ob hladni pijači in šumenju valov. 

A če jih bodo počitnice nadpovprečno 

udarile po žepu, na morje pa se bodo zaradi 

prometnih kolapsov vozili pol dneva 

dlje kot običajno, vsakdanjih problemov, 

ki se pod to vlado kar kopičijo, ne bodo 

odplavili sinji jadranski valovi. Počitek in 

zbistritev glave pa si, bolj kot Golobovi, 

lahko privošči opozicija, saj ankete kažejo, 

da s politično neaktivnostjo nič ne 

izgublja, kvečjemu obratno. Pa tudi zato, 

da se umirijo strasti, predvsem pa napadalen 

medsebojni ton, ter da se začnejo 

obnašati ambiciji osvojitve oblasti primerno. 

Kakorkoli namreč obračamo, se 

nanjo lahko povzpnejo le skupaj. 

Golob: čez eno leto ne bo nihče 

več vedel zanj. 

Jozo 

Vse te in podobne ankete so namenjene 

ustvarjaju javnega mnenja in ne merijo 

dejanskega stanja. Seveda ni vse tako, 

saj na koncu se ankete vseeno izkažejo 

za pravilne, zakaj? 

Ja, če Golob kljub neučinkovitosti in 

zgrešenim potezam ter celo neznanju 

in ošabnosti ostaja vodilna politična 

oseba v Sloveniji, potem je to posledica 

medijskega posiljavanje, ki ga spremljajo 

takšne ankete kot je ta, ki ga, kljub vsemu, 

uvršča na prvo mesto. 

Zelo podoben rezultat bi dosegel Marko, 

to je šimpanz iz živalskega vrta, če bi ga 

na volitvah podprl Milan Kučan in zapovedal 

Slovencem, novo smer, namreč, da 

naj ljudstvu vlada Marko. 

APMMB2 

Tako kot je Levica rušila Šarčevo vlado, 

bo zrušila tudi Golobovo. Spomnimo 

se, kaj je napovedal Janez Janša – ko je v 

vladi Levica, se koaliciji ne piše dobro. 

Ta čas prihaja! 

Štajerska 2021 

Agencije bolj delajo kot merijo javno 

mnenje. Zato je zdaj tak vik in krik, ko 

je RTVS zamenjala Mediano za boljšo in 

cenejšo agencijo. Se pa vendarle marsikaj 

vidi - tudi med »vrsticami«. 

Trend padanja Svobodi je jasen, očitno 

tudi rdeča propaganda ne pomaga več. 

Trend rasti SDS je tudi jasen. Torej tviti 

JJ v zadnjih tednih niso naredili take škode 

demokratom, kot nekateri menijo. 

Škoda, da ne merijo Logarja 

in Ruparja, kar pomeni, da je anketa 

precej nekredibilna. 

Jan Horvat 

102 15. 6. 2023

20 POŽAREPORT 

BOJAN POŽAR, 

POZAREPORT.SI 

Golob je zaradi uspeha 

v OZN – NESREČEN 

Komentar 

Premier Robert Golob ni niti s prstom mignil za slovensko kandidaturo v Varnostnem 

svetu OZN. Zaradi izvolitve pa ni ravno srečen, saj ga je strah, da bi lahko velesile 

razkrile uničujoče oziroma kočljive informacije, ki zadevajo njegovo sporno preteklost. 

Zato si je želel predvsem miru, ne pa varnostnega sveta in mednarodne pozornosti. 

Da Robert Golob (56), predsednik 

vlade in vodja Gibanja 

Svoboda, ni »niti s prstom 

mignil« na svojih poteh v tujini 

za slovensko kandidaturo za nestalno 

članico varnostnega sveta v Združenih 

narodih, je prvi javno razkril Mirko 

Mayer (39), odgovorni urednik informativnega 

programa Planet TV, kmalu 

po tem, ko je Slovenija na tajnem glasovanju 

dobila dovolj glasov, sklicujoč se 

na diplomatske vire. Mayer ob tem še 

Golob si je želel predvsem 

miru, ne pa mednarodne 

pozornosti. Njegovi posli 

naj bi se zdaj zaradi tega 

stopnjevali in pospešili, še 

preden Slovenija zasede svoj 

sedež v varnostnem svetu. 

cinično dodaja, da je pa bila Slovenija 

morda prav zato uspešna, saj Golob vse, 

česar se – v politiki – dotakne, zamoči, 

pokvari. Diplomati so o tem sicer korektno 

molčali do zadnjega, do razpleta, 

toda Golobova neaktivnost je zanj 

pravzaprav razumljiva iz vsaj dveh razlogov: 

izvolitev Slovenije znotraj vladne 

koalicije močno krepi Tanjo Fajon 

(52) in Socialne demokrate, ki jih je Golob 

dejansko nameraval aneksirati prek 

zamenjave Fajonove s svojo izbran- 

Za Generalno skupščino OZN precej 

nenavadno slavje Tanje Fajon (52) ob 

izvolitvi Slovenije v varnostni svet. 

Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve 

102 15. 6. 2023

POŽAREPORT 

21 

ko Dominiko Švarc Pipan (44), ministrico 

za pravosodje, in moti doslej ustaljena 

razmerja neposredno pod Golobom, 

politična in personalna. 

OD MOSTECA DO NEW YORKA 

No, da stranke SD ne dajo Golobu, so 

se sicer že prej odločili »starci« tranzicijske 

levice, pristojni za SD, kar je bilo 

razvidno tudi na nedavnem pikniku 

Socialnih demokratov v ljubljanskem 

Mostecu, kjer je prevladalo stališče, da 

zdaj ni pravi čas za predčasno zamenjavo 

Fajonove na čelu SD. Po tem, kar 

se je zgodilo minuli torek v New Yorku 

na sedežu OZN, pa je Tanja Fajon dobila 

status »nedotakljive«, vsaj za nekaj 

časa. Vse to pa trese Goloba, ki je vajen 

povsem ubogljivega Luke Mesca (36), 

ki ga prav tako vznemirja krepitev SD. 

Zlasti ob najnovejšem dogajanju v njegovi 

stranki Levica in doslej res šibke 

Fajonove, ki pa se je zdaj čez noč nepričakovano 

močno okrepila. 

Toda premier Golob in nekateri 

znotraj Gibanja Svoboda, menda tudi v 

Levici, ob izvolitvi Slovenije za nestalno 

članico varnostnega sveta niso ravno 

najbolj srečni tudi zato, ker si želijo 

dovolj miru za svoje ustvarjalne biznise, 

kjer je bolje, da smo kot država bolj 

izolirani in čim manj na očeh mednarodne 

javnosti. Pri tem naj bi bile Golobove 

skrbi vezane predvsem na (bodoča 

slovenska) glasovanja v varnostnem 

svetu, lobiranja, izsiljevanja in s tem 

možne neprijetne posledice – osebno 

zanj zaradi ukradene identitete v 

Romuniji, balkanskih poslov Gen-I in 

FLICKR Vlada RS 

Robertu Golobu (56) je izvolitev Slovenije 

v varnostni svet »pomešala štrene«. 

podobno, vse iz njegovega pretežkega 

nahrbtnika, ki ga je prinesel v politiko. 

Goloba je namreč strah, da bi 

lahko velesile – prek obveščevalnih 

služb in medijev – razkrile uničujoče 

ali vsaj kočljive informacije, ki zadevajo 

njegovo sporno preteklost. Zato 

si je Golob želel predvsem miru, ne pa 

varnostnega sveta in mednarodne pozornosti, 

namenjene Sloveniji. Zaradi 

njegovih tukajšnjih poslov, projektov, 

ki naj bi se zdaj zaradi tega stopnjevali 

in pospešili, še preden Slovenija zasede 

svoj sedež v varnostnem svetu. 

PROFIMEDIA 

MAYER: NAJMANJ VESEL 

USPEHA JE PREDSEDNIK 

Odgovorni urednik Planet TV Mirko 

Mayer je v daljšem tvitu zapisal, 

da njegovi viri trdijo, da je še najmanj 

vesel velikega uspeha, kljub 

video nagovoru, predsednik vlade 

Golob: Mayer meni, da bo zgodbo o 

uspehu sicer skušal čim bolj pretopiti 

v lastne rejtinge: češ, izvolitev 

v VS OZN je priznanje za njegovo 

dobro delo v tako imenovanem letu 

reform – nova frizura, nova ženska. 

Po drugi strani premier in še bolj 

nekateri njegovi svetovalci izrazito 

ne marajo Tanje Fajon in stranke 

SD, ki se po tem uspehu brez dvoma 

krepijo. Sočasno je stranka Svoboda 

precej razsuta: Počilo je na relaciji 

s predsednico parlamenta Urško 

Klakočar Zupančič (46), imajo 

pa tudi dva šibka ministra, Klemna 

Boštjančiča (51) in Danijela Bešiča 

Loredana (49). Mirko Mayer pravi, 

da bo zaradi večje moči Fajonove 

nastala panika tudi v stranki Levica. 

Po njegovih virih Luka Mesec 

med kolegi ministri velja za tistega, 

ki se vedno v vsem strinja z Golobom 

in mu vse obljubi, zato bo moral 

zaostriti nastop, ker bo to zahtevalo 

interno levo krilo v stranki. 

102 15. 6. 2023

22 

PISMO IZ ARMENIJE (5) 

Potopis 

Peka armenskega kruha v peči v tleh. Armenski kruh, po obliki rahlo 

spominjajoč na palačinko ali tortiljo, je užiten tudi več tednov. 

TINO MAMIĆ 

Osamosvojitvena utrujenost 

Z NASTAVKI DEPRESIJE 

Ko Armenci spregovorijo o svoji zgodovini, jim zažarijo obrazi. O novejši zgodovini 

pa raje ne govorijo, ker jo dojemajo kot na moč krivično. Upravičeno, a vendar ... 

102 15. 6. 2023 

Armenija, ki je povsem izgubila 

veliko večino svojega 

ozemlja v današnji Turčiji, 

se je ohranila kot miniaturna 

avtonomna republika komunistične 

Sovjetske zveze. Armenci, zdesetkani 

v genocidu s strani Turkov, so sprejeli 

»bratski« objem Rusov. Objem velikega 

brata in Velikorusov, ki so jim pomagali 

ubraniti se pred Osmani. To seveda 

ni bilo zastonj, saj v komunizmu ni nič 

zastonj, kljub visokoletečim besedam. 

Armencem so Sovjeti zelo hitro odtrgali 

nekaj delov ozemlja in jih priključili 

»bratski« republiki Azerbajdžan. 

Na eni strani so Azerbajdžanu ugodili 

in mu pridodali azersko enklavo Nahičevan, 

na drugi pa tega niso omogočili 

Armeniji in so armenski Gorski Garabah 

dali muslimanskemu Azerbajdžanu. 

Ustvarili so še štiri male enklave, v 

katerih so tudi samo po eno vas razglasili 

za del druge republike. 

V komunizmu papirnate meje in 

zakoni ne pomenijo nič. Če pa se jih 

začne jemati resno, nastopi problem. 

Podobno kot v Jugoslaviji, ki je leta 1974 

dobila ustavo, v kateri se omenja zveza 

samostojnih republik s pravico do samoodločbe. 

Ob zlomu komunizma sta 

Slovenija in Hrvaška začeli uresničevati 

napisano in izbruhnila je vojna. V Armeniji 

pa takisto: Enklave so na papirju 

funkcionirale, v resničnosti pač ne. Istočasno 

z osamosvojitvijo Armenije, ki je 

bila prva v sovjetskem imperiju, so svoje 

pravice zahtevali tudi v Gorskem Karabahu. 

Prišlo je do vojne med novima 

nacijama, v kateri je Armenija prodrla 

do Karabaha in zasedla celotno vmesno 

muslimansko ozemlje. Nastopilo je premirje 

in zdelo se je, da je samo vpraša-


23 

nje časa, kdaj bo novo stanje, povečano 

Armenijo, priznala mednarodna skupnost. 

Rusija je stala trdno za hrbtom 

Armencev in 30 let je živela enotna 

Armenija uradno v dveh državah: v Armeniji 

na 30.000 km2 in v mednarodno 

nepriznani Republiki Gorski Karabah 

na 12.000 km2. Potem pa se je Armenija, 

ki je bila zgodovinsko in kulturno 

vedno del evropske civilizacije, začela 

zbliževati z Evropsko unijo. Tega pa 

Rusija ni hotela. Ko je nato Azerbajdžan 

ponovno napadel Armenijo (2020), se 

Rusija, kljub vojaškemu zavezništvu s 

slednjo, ni kaj dosti aktivirala. Armenija 

je bila vojaško poražena, zatem pa je, 

tudi s pomočjo Rusije, prišlo do premirja. 

Armenija je morala vzhodnim sosedom 

prepustiti vsa okupirana področja 

razen par vasi v enklavah znotraj svojega 

ozemlja. Sam Gorski Karabah (4.400 

km2) pa je vendarle ostal samostojen in 

dobil je koridor pod ruskim nadzorom 

do Armenije. Mednarodne sile ga »de 

iure« sicer niso priznale kot del Armenije, 

»de facto« pa je dobil posredno mednarodno 

priznanje. 

Bogata knjižnica Matenadaran s starodavnimi 

rokopisi, armenskimi in mnogimi 

drugimi, tudi glagolskimi. 

Glavna prometnica skozi Armenijo, ki jo 

Turčija in Azerbajdžan gospodarsko stiskata 

tudi z zaprto državno mejo. 

Jezero Sevan so Sovjeti hoteli povsem izsušiti, a jim na srečo to ni v celoti 

uspelo zaradi neuklonljivosti narave in grozeče ekološke katastrofe, ki jih je 

prisilila k ustavitvi projekta. Starodavne cerkvice na otoku pa so zaradi nižanja 

gladine postale polotoške. Armenija je gorata in slabo poraščena dežela. 

Erevanski taksist Abraham v avtu z volanom 

na desni, saj je bil uvožen iz kake nekdanje 

britanske kolonije. Križ, obešen okoli vratu, je 

med Armenci izjemno pogost, v avtomobilih 

pa še bolj. Čeprav sem imel z njim neprijetno 

izkušnjo zaradi dvojne cene kosila, ki nam ga 

je »zrihtal«, pa mi je, ko je ugotovil, da vem, 

za kaj gre, ponudil denar nazaj. 

102 15. 6. 2023

24 


Potopis 

Armenci so kljub porazu tako dobili, 

za kar so se z orožjem borili tretjino stoletja: 

priznanje Gorskega Karabaha in koridor 

do te enklave. A to je pogled od zunaj. 

Armenci so vse skupaj vzeli kot popoln 

poraz. Z demonstracijami je prišlo do 

padca režima v Erevanu, a samo nezadovoljstvo 

v naciji je ostalo. »Kot da so v depresiji,« 

mi je povedal znanec, ki večkrat 

potuje tjakaj. Dežela, zaznamovana z zgodovinsko 

žalostjo zaradi genocida, se je še 

bolj pogreznila v melanholijo male preganjane 

skupnosti, ki ji tujci vedno jemljejo 

zemljo in ubijajo ljudi. Dojemanje sveta, 

v katerem se ti stalno godi zgodovinska 

krivica, je velikokrat prisotno tudi na Slovenskem, 

čeprav marsikdo od zunaj to 

vidi veliko bolj optimistično. 

Tako Armenci kot Slovenci bi se 

morali zavedati, da je na svetu v tem 

trenutku več kot 7.106 jezikov. Vsi ti 

bi teoretično, če upoštevamo pravico 

do samoodločbe narodov, morali imeti 

pravico do svoje države. A držav na 

svetu je samo 195. Velika večina narodov, 

6.911, nima svoje države, kot 

jo imajo Armenci in Slovenci. Čez sto 

let bo še bistveno slabše. Število vseh 

jezikov na svetu bo padlo na 600, napovedujejo 

znanstveniki. Je torej res 

upravičeno stalno zgodovinsko jokanje 

nad usodo svojega naroda? Je tarnanje 

nad zgodovinskimi krivicami 

realno v primerjavi s 6.911 drugimi 

narodi in ljudstvi na svetu? 

Armenščina, ki jo govori več kot 

pet milijonov ljudi po vsemu svetu, 

bo še dolgo ostala živ jezik. Predvsem 

zaradi treh milijonov državljanov 

Armenije, ki jih pokonci drži izjemen 

ponos na svojo kulturo. So eden 

najstarejših narodov na svetu, prva 

krščanska nacija, s samostojnim indoevropskim 

jezikom, starim več kot 

2.500 let, s samostojno krščansko 

cerkvijo in eno od najstarejših živih 

abeced na svetu. Njihov abecedarij je 

bil napisan daljnega leta 405, debelo 

tisočletje pred slovenskim. Številne 

zastave vsepovsod po državi so samo 

en pokazatelj tega ponosa. Ko Armenci 

pripovedujejo o svoji zgodovini, pa 

jim obrazi kar zažarijo. (KONEC.) 

Armenci se na »gasilskih fotografijah«, kot 

je ta po prvem svetem obhajilu, radi fotografirajo 

objeti. Družina in rodbina ostajata 

močni, še posebej med kristjani. 

Armenska abeceda ima 39 

črk. Moja prva beseda, ki 

sem jo uspel samostojno 

prebrati, je bila FOTO. S 

pomočjo logotipa za Kodak, 

seveda ... 

Armenski zastavi. Leva pripada Republiki Gorski Karabah, državici, ki so 

jo priznale samo Armenija in samooklicane države gruzijski Abhazija in 

Južna Osetija ter moldavska Pridnestrska republika. Danes je to dejansko 

del Armenije. 

Armenci so tudi 32 let po osamosvojitvi še 

vedno izjemno naklonjeni Rusiji. V šolah imajo 

ruščino kot tuji jezik, večina napisov pa je 

tudi v ruščini. Zaradi številnih ruskih turistov 

na tržnici poleg armenskih prtov in blaga 

prodajajo tudi babuške. 

102 15. 6. 2023

DRUŽINA IN DOBRI MEDSEBOJNI ODNOSI 

SO TEMELJ KAKOVOSTNEGA ŽIVLJENJA 

Razširite svoja obzorja – 

obiščite portal iskreni.net 

in preberite: 

• članke, 

• intervjuje, 

• odzive na aktualno dogajanje, 

• knjižne predloge, 

• nasvete strokovnjakov, 

• podkaste. 

PODPRITE NAŠE 

DELO IN POSTANITE 

NAŠ NAROČNIK, 

s tem pa pridobite tudi 

dostop do ekskluzivnih 

videov in člankov. 

NAROČITE SE 

AKCIJA 

Digitalna 

naročnina 

9,90 € 

za 3 mesece 

T: 064 135 136 E: info@iskreni.net 

Zavod Iskreni, Cesta v Log 11, 1351 Brezovica pri Ljubljani 

https://www.iskreni.net/trgovina/iskreni-narocnina

26 

SVOBODNO GOSPODARSTVO 

IVO BOSCAROL: 

PETER 

MERŠE 

Kot podjetnik lahko 

uspeš tudi v Sloveniji 

»Uspešne zgodbe ne morete delati sami. Če zaposlenim daš to, kar privoščiš sebi, 

lahko pričakuješ, da bodo prišli z idejami, bodo zvesti in bodo delali tudi, ko tebe ni,« 

pravi podjetnik Ivo Boscarol. 

eno najbolj konkurenčnih 

podjetij v Sloveniji, 

pa pogodbam o 

»Smo 

zaposlitvi nikoli nismo 

dodajali konkurenčne klavzule. Ker 

so zaposleni vedeli, da ne izčrpavam 

podjetja, tudi oni tega niso počeli,« je 

na dogodku Ad Fontes ob zaključku 

študijskega leta na Fakulteti za pravo 

in poslovne vede pri Katoliškem inštitutu 

povedal podjetnik Ivo Boscarol 

(67). Študentom je položil na srce, da 

»nikjer ni idealno in tudi v Sloveniji se 

da uspeti, če imaš vsaj eno desno roko. 

Z dvema levima je še kozarec težko prijeti.« 

Ugotavlja tudi, da »se v Sloveniji 

splača biti podjetnik, če denar ni na 

prvem mestu in če gradiš na dolgi rok«. 

SLAB ŠOLSKI SISTEM 

»Ste generacija, ki ji je šola dala najmanj 

uporabnega znanja za življenje od vseh 

generacij do zdaj,« je Ivo Boscarol povedal 

prisotnim študentom. To je sicer 

bolj kot krivda šolskega sistema posledica 

dejstva, da je znanje, ki ga danes 

pridobivamo, v glavnem neuporabno za 

izzive prihodnosti, znanja, ki ga bomo 

potrebovali v prihodnosti, pa še ni, zato 

»hodite po svetu z odprtimi očmi, saj je 

svet najboljši učitelj«. Prav zato je tudi 

prehajanje med strokami danes lažje 

in prav mogoče je, da ne boste delali na 

področju, za katerega študirate, je še 

dodal znani ajdovski podjetnik. 

Tudi sam je študiral ekonomijo, 

nato začel delati kot svobodni umetnik 

fotograf. Ker v Jugoslaviji ni bilo 

možno dobiti plakatov, kakršne je 

videl v Londonu, je iz Italije prinesel 

tehnologijo in začel s tiskarno. Bil je 

tudi prvi, ki je v Jugoslaviji začel izdelovati 

broške. 

Sprva kot hobi ga je povleklo tudi 

v letalstvo in začel je sestavljati »motorne 

zmaje«. Dele je »prešvercal« iz 

Italije in nato izdelek nadgradil. Sprva 

Z obilico truda in rinjenja z 

glavo skozi zid je Boscarolov 

Pipistrel postal prvi zasebni 

proizvajalec letal 

v jugovzhodni Evropi. 

za lastne potrebe, nato za prijatelje, 

potem pa so že pritegnili pozornost 

strank iz Italije. Hobi je tako počasi začel 

preraščati v posel, to pa je prineslo 

tudi birokracijo, licence in dovoljenja. 

Z obilico truda in rinjenja z glavo skozi 

zid je Boscarolov Pipistrel kmalu postal 

prvi zasebni proizvajalec letal v jugovzhodni 

Evropi. 

Boscarol (67) se 

je pošalil, da bi bil 

idealen predsednik 

stranke Levica: 

»Nimam nobenega 

zaposlenega na ›minimalcu‹, 

delim dobiček 

zaposlenim, razdelil 

sem jim tudi lastništvo 

podjetja, skratka vse, 

kar zagovarjajo …« 

Tomo Strle/CITRUS 

Še v času, ko je bilo gorivo poceni 

in hrup ni predstavljal problema, so 

se lotili razvoja na tem področju, zato 

so danes pred svetovno konkurenco, 

v samem vrhu razvoja letalstva, tudi 

na področjih električnih letal, kjer so 

mnogi velikani obupali. Da bi lahko nadaljevali 

v svetovni konkurenci, je pred 

štirimi leti podjetje prodal strateškemu 

partnerju in se prvič v življenju zaposlil, 

in sicer v svojem lastnem podjetju. 

BREZ MARKETINGA 

IN PRODAJE 

Kljub rasti podjetja – slednje, kot se rad 

pohvali, ni nikoli poslovalo z izgubo in je 

raslo tudi v najhujših kriznih letih – pa 

je do konca vztrajal pri svojih principih 

vodenja podjetja, ki niso ravno »menedžerski«, 

kot pravi sam. »Ukinil sem 

102 15. 6. 2023


27 

nadurno delo. Pri nas se dela od sedmih 

do treh, potem pa gredo zaposleni domov, 

k svojim družinam, da se naslednji 

dan na delo vrnejo spočiti in motivirani. 

To je največja investicija v kakovost. Pri 

3.000 prodanih letalih še nismo imeli 

primera nesreče, kjer bi bil vzrok krivda 

proizvajalca. Zaposleni sodelujejo pri 

upravljanju podjetja, vsi jemo v isti menzi, 

pol jih ima višjo plačo od mene, ker si 

jo zaslužijo. Zame je to bolj hobi.« 

Ob pomanjkanju delovne sile ugotavlja, 

da sam nima težav z iskanjem 

zaposlenih. Čeprav bi v tujini lahko 

delali za trikrat višjo plačo kot v Pipistrelu, 

ostajajo, ker »tukaj ustvarjajo 

zgodovino. Njihove ideje pridejo 

naprej. So slišani,« in doda, da plača ni 

edino vodilo pri zaposlenih. Včasih jih 

je pomembneje poslušati in jim dodeliti 

delo, ki jim je v izziv. 

Ukinil je tudi marketing in oddelek 

za prodajo. »Denar rajši vložim v razvoj 

in potem mediji pridejo k meni pogledat, 

kaj smo razvili. Naši promotorji pa 

so zadovoljni kupci.« 

Mladim je položil na srce, da se celo 

življenje učijo, saj znanja, ki ga bodo 

potrebovali, danes še ni, pričakovati 

pa je neizmeren razvoj in spremembe 

še za časa našega življenja. »Hodite po 

svetu z odprtimi očmi in ušesi. Svet je 

najboljši učitelj. ›Nažicajte‹ enosmerno 

letalsko karto v svet, da spoznate, 

kako je drugje, se naučite tega, česar 

se doma ne morete, in začnite ceniti 

to, kar imamo v Sloveniji. Potem se bo 

zagotovo našlo podjetje, ki vam bo plačalo 

povratno karto.« 

»Zaposleni sodelujejo pri upravljanju podjetja, vsi jemo 

v isti menzi, pol jih ima višjo plačo od mene, ker si jo 

zaslužijo. Zame je to bolj hobi.« 

PODJETNIŠTVO JE TEŽKO 

Mlade je povabil tudi na podjetniško 

pot, čeprav je to lahko težek izziv. Po 

izkušnji delovanja podjetja v treh državah, 

Sloveniji, Italiji in na Kitajskem, 

ugotavlja, da je podjetništvo povsod 

težko in da so povsod dobre in slabe 

plati poslovnega okolja. »Malo krajev 

je na svetu, kjer bi bili pogoji za podjetništvo 

boljši, ko vzameš v zakup čisto 

vse vidike,« in opozarja, da je pri primerjavah 

različnih okolij pomembno, 

da pogledamo vse vidike in ne mešamo 

hrušk in jabolk. »V Sloveniji je porodniška 

12 mesecev, v Italiji tri. V Italiji delaš 

osem ur, pri nas sedem in pol, ima 

pa Italija trinajsto plačo, Slovenija pa 

potne stroške in malico. Samo po enem 

vidiku je nemogoče primerjati.« 

Obenem pa opozori na problem, 

da je slovensko poslovno okolje premalo 

stabilno in premalo fleksibilno. 

Pri tem se pošali tudi na račun politike, 

s katero se, kot pravi, ne misli več 

ukvarjati: »Tudi v Sloveniji se da biti 

uspešen, če imaš vsaj eno desno roko. 

Z dvema levima je še kozarec težko 

prijeti.« Namesto politiki energijo namenja 

drugim projektom, čeprav se je 

v preteklosti naivno podal tudi v politične 

vode. V šali dodaja, da sliši, da 

bi bil sicer lahko idealen predsednik 

stranke Levica: »Nimam nobenega zaposlenega 

na ›minimalcu‹, delim dobiček 

zaposlenim, razdelil sem jim tudi 

lastništvo podjetja, skratka vse, kar 

zagovarjajo. Sem pa ugotovil, da bi se 

moral, če bi želel postati predsednik, 

najprej včlaniti, to pa ne gre, ker bi za 

to moral imeti dve levi.« 

Katoliški inštitut 

MED USPEHOM IN POHLEPOM 

Za podjetniški uspeh se je zahvalil tudi 

vsem prisotnim, saj je Pipistrel v svoji 

zgodovini prejel šest milijonov državnih 

subvencij, torej denarja iz žepov 

vseh nas. A je, ko je prišel čas za prodajo, 

Boscarol državi denar tudi večkratno 

vrnil s 25-milijonsko donacijo. »Ko 

pride priložnost za to, ne smeš pozabiti, 

da skupnosti tudi kaj vrneš. In zaposlenim. 

Vse nagrade sem delil z njimi.« 

Glede podjetništva pa pravi tudi: 

»Vsi stremimo za rastjo, a uspešen si 

lahko tudi brez hude rasti. Hitra rast 

je lahko dvorezen meč, saj predstavlja 

izziv tako širitev ekipe kot ohranjanje 

vrednot. Podjetnik si mora postaviti 

notranje cilje, do kod mu je to delo še 

užitek, saj je med uspehom in pohlepom 

zelo tanka črta. Da se obdržiš na 

pravi strani, moraš biti močan v sebi.« 

Kot popotnico Boscarol pravi, da 

se podjetništva vselej da naučiti in da 

je podjetnik lahko vsakdo, ki se rodi. 

»Najprej se moraš roditi. Potem pa imaš 

življenjsko pot v svojih rokah.« Vsem, 

ki se danes podajajo na pot življenja, 

pa sporoča: »Noben zid ni tako debel, 

da ga ne morete prebiti z glavo.« 

102 15. 6. 2023

28 

INTERVJU 

DANIEL CUKJATI, ŽUPAN 

Zaradi razvite Ljubljane 

je ob denar vsa zahodna Slovenija 

Čeprav sem župan šele peto leto, opažam, da se je odnos države do lokalne skupnosti 

spremenil z uvedbo nezdružljivosti poslanske in županske funkcije. – Osebno bi rajši malo zamaknil 

izgradnjo drugega tira, da se lahko drugih 150 državnih investicij konča v roku. 

– Ko sva z ženo pripotovala v Malezijo na njihov dan neodvisnosti, je vsa država stala. 

– Navdušenja in zavedanja, kaj za narod pomeni, da je samostojen, pri nas ni. 

PETER MERŠE 

KLEMEN LAJEVEC/DOMOVINA 

102 15. 6. 2023

INTERVJU 

29 

Kaj vam, kot županu, predstavlja 

največji izziv? 

Največji izziv je izpeljati želene projekte 

v korist občanov, izvedbo katerih 

nam ovirajo določeni režimi na tem 

območju. Konkretno, pri izgradnji severne 

obvoznice okoli Vrhnike krajši 

del prečka tudi Naturo 2000 in zdaj 

imamo izziv, kako to izpeljati, saj je 

prometna problematika na Vrhniki, 

kot verjetno ve vsakdo, ki se vozi tukaj 

mimo, zelo pereča. 

Tudi sicer je občina zelo obremenjena 

z varstvenimi režimi. Natura 

2000 pokriva preko 50 % površine občine. 

Potem pa so tukaj še različni kulturno-varstveni 

režimi, saj ima Vrhnika 

izjemno bogato zgodovino. Imamo 

tudi reko Ljubljanico, ki ima izjemen 

potencial, a je hkrati zaščitena z vsemi 

možnimi režimi, ki omejujejo razvoj 

tega potenciala. 

Kako krmarite med željo, 

da bi kaj razvili, in zaščito kulturne 

in naravne dediščine? 

Predvsem z obilico različnih sestankov 

z raznimi nosilci urejanja prostora, 

varstva narave in kulturne dediščine. 

Včasih se da, včasih pa tudi ne. 

Konkretno – trenutno gradimo nov 

most čez Ljubljanico. Ribiči, ki podajajo 

soglasje glede tega, so zahtevali 

gradnjo v določenem časovnem obdobju. 

Zavod za varstvo narave pa nam 

je dovolil gradnjo kadarkoli, razen v 

tistem obdobju ne, ki so ga določili ribiči. 

Dejansko ni bilo dneva v letu, ko 

bi lahko gradili. Zadevo smo rešili šele 

s kopico sestankov, ampak projekti se 

na tak način zamikajo. 

Zadnje leto beležimo visoko inflacijo 

in dvig določenih plač v javnem 

sektorju. Povprečnine temu 

niso sledile. Kaj to pomeni 

za delovanje občine? 

Povprečnina se je na žalost določila 

pred dvigom plač v javnem sektorju, 

zato ta dvig plač v izračunu povprečnine 

ni bil upoštevan. To pomeni, da 

občina nosi večje breme za plačilo teh 

plač, kar pomeni približno pol milijona 

evrov manj v proračunu za investicije. 

Toliko manj se bo zgradilo. 

Kje se konkretno najbolj pozna? 

Pri zamikanju investicij. Recimo izgradnji 

športne dvorane, kakšne ceste, 

kanalizacije. Pozna se na konkretnih 

zadevah, ki jih čutijo občani. 

V tujini večina županov 

funkcijo opravlja med 

12 in 16 let. Bolj prosperirajo 

občine, kjer se župani 

ne menjajo prehitro. 

Kako doživljate odnos med državo 

in lokalno samoupravo. 

Kje so dobre prakse in kje so 

največje težave? 

Čeprav sem župan šele peto leto, opažam, 

da se je odnos države do lokalne 

skupnosti spremenil s sprejetjem zakona, 

ki je onemogočil združljivost poslanske 

in županske funkcije. Takrat se 

je skrhala oz. pretrgala vez med lokalno 

skupnostjo in državnim zborom. 

Prej je bila približno tretjina poslancev 

tudi županov. Vsaka vlada, 

tako leva kot desna, je morala lokalno 

skupnost upoštevati pri sprejemanju 

državnega proračuna. Prav od slednjega 

pa so močno odvisne investicije 

v lokalno skupnost, kot so izgradnja 

upravnih enot, državnih cest, sodišč 

… Župani, tako levi kot desni, so prej 

imeli moč v parlamentu, danes pa je 

nimajo. Ta vez je pretrgana. 

Kje se najbolj pozna 

ta pretrgana vez? 

Pri sprejemanju proračuna so morali 

poslanci upoštevati glas županov, ki 

najbolj poznajo lokalne probleme in se 

zavedajo, kje so najbolj potrebne državne 

investicije v vodovode, kanalizacije, 

ceste in drugo infrastrukturo. To vedenje 

se je zdaj med poslanci izgubilo. In 

župani so tako levi kot desni, zato se je z 

njimi morala ukvarjati vsaka vlada. 

Bi odpravili nezdružljivost poslanske 

in županske funkcije? 

Če bi imel to možnost, vsekakor. Predvsem 

zaradi koristi lokalnih skupnosti, 

torej občin. Veliko županov, predvsem 

manjših občin, ki niso mestne, bi 

lahko opravljali obe funkciji, če bi bili 

seveda izvoljeni. 

Ne le, da je uzakonjena nezdružljivost 

županskih in poslanskih 

mandatov, nekatere stranke že 

zbirajo podpise za omejitev dolžine 

županskih mandatov na dva mandata. 

Kaj bi to pomenilo za župane? 

V tujini večina županov funkcijo opravlja 

med 12 in 16 let. Bolj prosperirajo 

občine, kjer se župani ne menjajo prehitro. 

Ko pride nov župan, se spremeni 

način dela celotne občinske uprave in 

to potegne marsikaj za sabo. Prvo leto 

ali dve se lovijo, preden je občina lahko 

v polnem zagonu. 

Poleg tega je županska funkcija 

voljena neposredno. Občani, za razliko 

od poslancev in premierja, točno 

vedo, koga volijo za župana. Če z njim 

niso zadovoljni, ga lahko zamenjajo po 

prvem mandatu. Če pa so z njim zelo 

zadovoljni, pa ne vidim razloga, zakaj 

kdo ne bi smel biti župan 20, 24 let, kot 

so nekateri. 

Župan ste od leta 2018, na oblasti 

je tretja vlada, odkar ste župan. 

Se poznajo razlike v tem, 

kdo je na oblasti v odnosu 

do lokalne samouprave? 

Jih opažam. Ne vem, zakaj prihaja do 

njih. V vsaki vladi so sicer določeni 

ministri, ki so odprti za lokalne probleme. 

Ključni pa so tudi regijski obiski 

vlade po občinah, saj se tako vzpostavijo 

osebni kontakti med vlado in lokalno 

skupnostjo. 

Za nas je ključno, da so ministri in 

sekretarji dosegljivi na telefon, ne, da 

moramo do njih priti prek sprejemnih 

pisarn in čakati na sprejem. To se potem 

odraža pri reševanju problemov 

lokalne skupnosti. To prakso obiskov 

je začela Janševa vlada in upamo, da 

se bo nadaljevala tudi v prihodnje, ne 

glede na to, katera vlada bo na oblasti. 

Kako kot operativec iz lokalne samouprave 

gledate na ključne teme, 

ki jim politika in mediji namenjajo 

največ pozornosti. So to teme, 

ki se dotikajo realnosti človeka 

na lokalnem nivoju? 

Mislim, da se niti ne zavedamo, da 

ima delovanje na državnem nivoju 

velik vpliv na življenje v lokalni skupnosti. 

Trenutno se gradi večja državna 

investicija: drugi tir med Divačo in 

Koprom. Pred tem je bila termoelektrarna 

Šoštanj, v prihodnje bo morda 

jedrska elektrarna. 

Zaradi izgradnje teh državnih prioritet 

v roku se zamikajo vse državne 

investicije v lokalne skupnosti za eno, 

dve, tri leta. Osebno bi rajši malo zamaknil 

izgradnjo drugega tira, da se 

lahko ostalih 150 državnih investicij 

konča v roku. 

102 15. 6. 2023

30 

INTERVJU 

To so neki majhni detajli, ki pa 

vplivajo na lokalno skupnost. Ali pa 

denimo dvig plač, ki ni usklajen s financiranjem 

lokalne skupnosti. Plače 

se v javnem sektorju sicer dvignejo, 

zmanjšajo pa se sredstva za investicije. 

Kar spet pomeni, da se bo športna 

dvorana gradila kakšno leto kasneje. 

Takšne odločitve še kako vplivajo na 

lokalno skupnost. 

Vendarle ima Vrhnika serijo projektov 

v teku, od športne dvorane 

do cest in kanalizacije. Kako 

uspete peljati vse te stvari kljub 

inflaciji in zmanjšanju sredstev? 

Veliko investicij je bilo načrtovanih že 

pred dvema letoma. Investicij, ki so že 

v teku, ne moreš ustaviti. Lahko pride 

do manjših zamikov, morda zakasniš 

kakšen razpis. Dejansko se bodo današnje 

razmere poznale čez dve ali tri leta, 

ko se bodo začete investicije zaključile, 

novih pa ne bo. 

Začnemo investirati leto ali dve po 

začetku gospodarske rasti in tudi upočasnimo 

jih z zamikom, kakšno leto ali 

dve po začetku recesije. Čez dve ali tri 

leta se bo šele res videlo, kakšen vpliv 

na investicije bodo imele današnje 

102 15. 6. 2023 

svetovne in slovenske razmere na lokalno 

skupnost. 

Torej danes še ne vidimo realnih 

posledic aktualnega dogajanja. 

Danes še ne vidimo, konec prihodnjega 

leta se bo pa že videlo. Današnje dogajanje 

vpliva na investicije v letih 2025 in 2026. 

Že danes se vam zamika izgradnja 

obvoznice okoli Vrhnike. Omenjate 

težave z Naturo 2000. Kako 

se občine s tem soočate v praksi? 

Promet je danes problem, ko ljudje 

vsakodnevno stojijo v kolonah. 

Župani smo prvo tnalo, na katerega se 

obračajo jezni občani. Skušamo obrazložiti 

kompleksnost problema, kar nekateri 

razumejo, spet drugi ne. Z dnevnimi 

stiki z direkcijo za ceste skušamo 

zagotoviti, da bi bil zamik nekaj mesečen, 

ne denimo za več let. 

Seveda pa vpliva, če imajo ministri 

in sekretarji oseben stik z lokalno 

skupnostjo in dejansko vidijo problem 

na terenu. Verjamem, da morajo rešiti 

veliko problemov. Brez osebnega stika 

se težko z vsemi seznanijo, da bi razumeli, 

zakaj je neka cesta ali kanalizacija 

tako pomembna za neko območje. 

Daniel Cukjati (44) je športni pedagog in 

oče devetih otrok. Dvakrat je bil izvoljen za 

župana občine Vrhnika, pred tem je vodil 

občinski zavod Ivana Cankarja. Sodeloval 

je tudi pri vzpostavljanju skavtov in več 

športnih društev na Vrhniki. Tako kot njegov 

oče, nekdanji predsednik parlamenta France 

Cukjati, je član SDS. 

Vrhnika spada v primestno območje 

okolice Ljubljane. Kateri so 

izzivi, ki so specifični prav za to 

primestno območje? 

Zaradi bližine Ljubljane in dnevnih migracij 

smo močno prometno obremenjeni. 

Zanimivi smo tudi za bivanje, saj 

smo blizu Ljubljane, a dovolj stran od 

mesta, da je bivalno okolje prijetno. To 

vpliva na priseljevanje, ki za sabo potegne 

visoke cene nepremičnin, tako stanovanj 

kot zemljišč. Dejansko se vsako 

zemljišče, ki pride na trg, nemudoma 

proda. To pa za sabo potegne tudi večje 

potrebe po vrtcih, šolah in drugi družbeni 

infrastrukturi. 

Največjo težavo, kar se tiče Ljubljane, 

pa vidim v tem, da smo zaradi 

razvitega glavnega mesta vse okoliške 

regije uvrščene med »razvita« območja 

Evropske unije in posledično upravičene 

do manjšega financiranja pri evropskih 

razpisih. To je problem celotne

INTERVJU 

31 

zahodne Slovenije. Čeprav spadamo 

med razvite, pa imajo naše občine pogosto 

manjšo pokritost s kanalizacijskim 

omrežjem kot kakšna občina na 

»nerazvitem« vzhodu Slovenije, ki je 

bolj upravičena do evropskih sredstev. 

Če bi Ljubljano priključili vzhodni regiji, 

pa bi ta postala razvita, zahodna pa 

nerazvita. Župani smo že skušali doseči, 

da bi Ljubljana postala samostojna enota, 

regija, pa zaradi Evrope to ni mogoče. Je 

že tako, da vsi hočemo biti razviti, ampak 

ko gre za razpise, je bolje biti nerazvit. 

Pa ima država posluh, da se del 

tega razvoja iz glavnega mesta 

prenese tudi na okolico? Da ne 

bomo imeli samo najlepšega centra 

mesta na svetu, ampak tudi izven? 

Ministrstvo za okolje in prostor je pod 

ministrom Vizjakom to reševalo tako, 

da so bili določeni projekti izgradnje vodovodnega 

ali kanalizacijskega omrežja 

financirani iz integralnega proračuna 

države. Na osnovi tega je naša občina 

dobila skoraj milijon evrov za izgradnjo 

kanalizacije po vaseh. 

Takšna praksa se nadaljuje in upam, 

da se bo tudi v prihodnje. Da bo država 

omogočala iz integralnega proračuna 

izgradnjo potrebne infrastrukture. 

Vrhnika se je pred šestimi leti soočila 

s hudo ekološko katastrofo, 

s požarom v Kemisu. Kot župan se 

od začetka županovanja borite za 

odhod Kemisa iz naselja, zdi pa se, 

da je ta boj bolj kot ne boj z mlini 

na veter. Kemis znova vsaj delno 

obratuje. Verjamete, da ga boste 

lahko izgnali iz občine? 

Kemis praktično vse od požara obratuje 

skoraj normalno. Kljub temu da ni imel 

obratovalnih in gradbenih dovoljenj, ga 

ni zaprla nobena od pristojnih inšpekcij. 

Občina se bori od samega začetka, 

ampak zaenkrat gre bolj za borbo z mlini 

na veter, ki pa še ni zaključena. 

Pred kratkim so dobili gradbeno dovoljenje, 

ki ga sicer izpodbijamo. Tudi 

višje sodišče je ugodilo občini, ki pravi, 

da Ministrstvo za okolje in prostor tukaj 

ni naredilo vsega, kar bi moralo. Zato je 

šla zadeva v ponovno odločanje. 

Ni naloga šole, da nazorsko 

usmerja naše otroke. 

To je dolžnost staršev. 

Koliko ima občina moči pri 

takšnih zgodbah? Kaj lahko 

sploh doseže? 

Izredno malo. Okoljevarstvena dovoljenja 

izdajajo državni organi. V tem 

primeru je bil sprejet tudi državni prostorski 

načrt. Ko je okoljevarstveno dovoljenje 

izdano, je pristojnost državnih 

inšpekcijskih služb, da izvajajo nadzor 

in dovolijo ali ustavijo obratovanje. Občina 

ne more narediti nič drugega, kot 

da opozarja in izpodbija morebitne odločbe 

sodišč in inšpekcijskih organov. 

Parlamentarna komisija pod 

vodstvom Mojce Šetinc Pašek 

se je ukvarjala z oglaševanjem 

občine Vrhnika v različnih medijih 

in vam očitala oglaševanje 

v nekaterih, ki so bližje opoziciji. 

Kako si razlagate takšno 

ravnanje komisije? 

Glede na to, da je samo zaslišanje potekalo 

nekaj dni pred županskimi volitvami, 

mislim, da je šlo za poskus diskreditacije 

določenih županov. Nisem 

se namreč oglaševal jaz, kot župan, ampak 

se je oglaševala občina, občinske 

prireditve, občinske znamenitosti. To 

je zanimivo za vse bralce, zato ne vidim 

problema, če se oglašuje v medijih, ki so 

bližje levi ali desni opciji. 

Vaš nastop pred to komisijo je požel 

kar nekaj zanimanja javnosti. 

Kako so se odzvali občani 

na to zaslišanje? 

Kdor je spremljal dogajanje, je lahko slišal, 

kaj želi doseči ta komisija in da je 

njeno izvajanje nesmiselno. Zanimivo je 

tudi to, da sem bil tja povabljen kot priča, 

zasliševali pa so me, kot bi bil osumljenec. 

Ste oče devetih otrok. Od kod želja 

po tako veliki družini? 

Izhajam iz družine, kjer smo bili štirje 

bratje. Že od otroštva tako poznam dinamiko 

malo večjih družin. Z ženo nisva 

vnaprej načrtovala, koliko otrok želiva 

imeti, je pa bil vsak otrok dobrodošel 

in vsakega se veselimo. Starejši otroci 

so kasneje tudi vedno bolj navijali, da bi 

imeli še kakšnega brata ali sestro. 

Kako otroci gledajo na to, da je 

njihov oče župan. Kako je to spremenilo 

dinamiko v družini? 

Takoj na začetku, ko smo se pogovarjali 

o tem, so mi dali jasno vedeti, da doma 

nisem jaz glavni, ampak da je mama. 

Sicer pa mislim, da bistvenega vpliva 

nanje nima. 

V javnost je prišel spor med vami 

in učiteljem enega vaših otrok, 

ki naj bi mu celo grozili. Ste mu 

grozili? Za kaj je šlo? 

Mislim, da se je glede tega iz muhe naredilo 

slona. To se je dogajalo pred volitvami 

in je zato bilo zanimivo za nekatere 

medije. Do spora, ki je sicer bil, 

je prišlo povsem po nepotrebnem. Šlo je 

za moje neodobravanje vmešavanja političnih 

zadev v proces učenja. To me je 

zmotilo in to sem učitelju tudi povedal. 

Je politični boj na plečih otrok 

cena, če se družinski človek poda 

v politiko in prevzame kakšno 

javno funkcijo? 

Na žalost se to dogaja, čeprav mislim, 

da to ni prav. Tudi sam sem imel podobno 

izkušnjo, ko se je moj oče podal 

v državno politiko. Takrat sem bil že v 

prvem letniku študija, tako da sem to 

obravnaval drugače, kot bi kot otrok v 

osnovni šoli. Meni je to takrat bolj predstavljalo 

neke vrste izziv. 

Šlo je za to, da je bil moj oče prvopodpisan 

pod referendum proti umetnim 

oploditvam samskih žensk, ena 

moja profesorica pa je bila aktivistka na 

drugi strani. To se je poznalo tudi pri 

mojem opravljanju izpita in nalog pri 

tem predmetu. Kot študent sem to vzel 

kot izziv, ne vem pa, kako bi to dojemal 

in reševal, če bi se to zgodilo v šestem 

ali sedmem razredu osnovne šole. 

Je slovenski šolski sistem politično 

in svetovnonazorsko nevtralen 

oz. omogoča po vašem mnenju 

uresničevanje ustavne pravice, 

da lahko starši vzgajajo otroke v 

skladu s svojim prepričanjem? 

Na žalost ocenjujem, da ni. Osebno se 

večkrat borim s tem. Sem se že srečeval 

z določenimi učitelji glede tega. 

Mislim, da ni naloga šole, da nazorsko 

usmerja naše otroke. To je dolžnost 

staršev. Šola lahko pri tem pomaga, 

predvsem pa je njena naloga, da otroke 

nauči brati, pisati in računati. Za vzgojo 

pa bomo poskrbeli starši in šola bi 

morala to spoštovati. 

Kot oče devetih otrok gotovo 

vidite tudi priložnosti, kako bi Slovenija 

lahko postala bolj družinam 

prijazna. Kako v praksi takšne ak- 

102 15. 6. 2023

32 

INTERVJU 

tivnosti na lokalnem nivoju peljete 

v to smer? 

Trudimo se, da bi bili družinam prijazna 

občina. Bili smo prvi in dolgo časa 

edini, pred nekaj leti pa so se nam pridružili 

še v Celju z organizacijo brezplačnega 

varstva za osnovnošolske otroke 

med poletnimi, krompirjevimi in zimskimi 

počitnicami. Otroci se tako lahko 

družijo in udeležujejo različnih športnih 

aktivnosti, delavnic in podobnega 

vsak dan počitnic povsem brezplačno. 

To sicer za sabo potegne nekaj finančnih 

sredstev, ampak mislim, da je to bogastvo 

občine in doprinos, ki ga dobijo 

otroci, upraviči vsak v to vložen evro. 

Veliko vlagamo tudi v družbene dejavnosti. 

Kulturo, šport, mladinske organizacije. 

Obnavljamo star rokodelski 

dom, ki bo namenjen mladinskim in 

nevladnim organizacijam. Dogovarjamo 

se za vzpostavitev medgeneracijskega 

mladinskega centra na Vrhniki, 

da bi čim več otrok tako vključili v 

skupnost, jih spravili od ekranov in iz 

sob na zrak, v družbo. 

Imamo tudi aktivno in dejavno 

društvo upokojencev in gasilce. Šepamo 

pa na mladinskem področju, predvsem 

v obdobju od osnovne šole do začetka 

fakultete. 

Bili ste soustanovitelj skavtov na 

Vrhniki. Kakšna je vaša izkušnja? 

Kaj mladim da neka takšna skupina, 

skupnost, kot so skavti? 

Ogromno. Za začetek so mi dali ženo, 

saj sva se prav tam spoznala. Poleg tega 

pa izkušnje, ki te bogatijo, naučijo sodelovanja, 

dela v skupini, požrtvovalnosti, 

prostovoljstva. Takšne aktivnosti so 

vedno dobrodošle in mislim, da je prav, 

da jih lokalna skupnost podpira. 

Občina Vrhnika je letos v goste 

sprejela dogodek Domovina praznuje. 

Kaj vam pomeni 

takšen dogodek? 

Praktično od osamosvojitve naprej dan 

državnosti na Vrhniki obeležimo s svojo 

prireditvijo, ki se odvija v parku samostojnosti. 

Ob 30. obletnici državnosti smo 

postavili tudi spomenik samostojnosti. 

Sicer pa na našo prireditev vedno privabimo 

kakšne pomembne goste. Lani je 

bil to denimo predsednik republike Borut 

Pahor, pred tem pa tudi predsednik 

osamosvojitvene vlade Lojze Peterle, pa 

France Cukjati, skratka, vidni predstavniki 

države ali pa tisti, ki so bili odgovorni 

ali aktivni v času osamosvojitve. 

Največjo težavo, kar se 

tiče Ljubljane, vidim 

v tem, da smo zaradi 

razvitega glavnega 

mesta vse okoliške 

regije uvrščene med 

»razvita« območja EU in 

posledično upravičene do 

manjšega financiranja 

pri evropskih razpisih. 

Največjo težavo, kar se tiče Ljubljane, pa vidim v tem, da smo zaradi razvitega glavnega mesta 

vse okoliške regije uvrščene med »razvita« območja Evropske unije in posledično upravičene 

do manjšega financiranja pri evropskih razpisih. To je problem celotne zahodne Slovenije. 

Takšna praznovanja so nam domača 

in jih pozdravljamo. Pomembno je, 

da se obeležuje naša samostojnost. 

Znamo Slovenci to navdušenje 

prenesti na naslednje generacije, 

ki tega niso doživele? 

Kako to narediti? 

Mislim, da bi znali, ampak tega ne počnemo. 

Mlajše generacije tega zato ne dojemajo 

kot tako pomembnega za Slovenijo 

in jemljejo to kot nekaj samoumevnega. 

Zanimivo izkušnjo imam s potovanja 

po svetu. Ko sva z ženo pripotovala 

v Malezijo na njihov dan neodvisnosti, 

je vsa država stala. Kuala Lumpur je 

stal, na vsakem avtomobilu so bile zastave, 

ljudje pa so rajali po mestu. Tega 

navdušenja in zavedanja, kaj za narod 

pomeni, da je samostojen, pri nas ni. 

Vrhnika je bila pomemben kraj v 

času osamosvojitvene vojne. Kako 

se danes to vidi? Kaj bi izpostavili 

kot ključno iz tistega časa? 

Mislim, da se Vrhničani premalo zavedamo, 

kako smo bili takrat na udaru. Vrhnika 

je gostila največjo tankovsko enoto, 

ki je vsebovala preko dvesto tankov in 

oklepnikov. Imela je tudi vojašnico in protizračno 

enoto. Bili smo eno redkih mest, 

ki je imelo več kot eno vojašnico. 

Vrhnika je takrat štela 6.000 prebivalcev, 

vojaškega osebja pa je bilo 1.300. 

Vojaško osebje je predstavljalo četrtino 

prebivalstva. Oficirski kader se je tudi 

naselil na Vrhniki in se prepletel s samim 

krajem. Tudi zato verjetno Vrhnika 

ni utrpela večje škode. 

Pojavile so se grožnje, da bi streljali 

na Vrhniko, ampak k sreči do tega ni 

prišlo. Vojaško osebje je tukaj živelo 

vrsto let. Tukaj so stkali prijateljstva, 

ustvarili družine. Težko je začeti vojaški 

konflikt na območju, kjer živiš. 

Poleg tega je bila pomemben dejavnik 

tudi dobro organizirana in zelo aktivna 

Teritorialna obramba. 

Danes pa imate kot edina občina 

častni znak svobode. 

Ta častni znak za zasluge nam je podelil 

že predsednik Janez Drnovšek. Šlo je za 

več dejavnikov, ki vključujejo tudi občini 

Borovnica in Log-Dragomer, ki sta 

bili tedaj del občine Vrhnika. V Borovnici 

je bila namreč še tretja vojašnica, 

največje skladišče orožja, ki ga je teritorialna 

obramba zasedla, da se je lahko 

oborožila in zoperstavila JLA. 

102 15. 6. 2023

EU SPOROČA: Sprejmite migrante 

ali plačajte 20.000 evrov po osebi 

21 držav članic Evropske unije (EU) je sprejelo sporazum, ki so ga označile za zgodovinskega in s katerim 

bodo prvič po dolgih letih spremenile način obravnave in premestitve prosilcev za azil na celini. Če bodo 

pogajanja z Evropskim parlamentom uspešna, bi pakt lahko usodno spremenil podobo migracij. 

UREDNIŠTVO 

EVROPA 

33 

Nihče sicer ni prepričan, kako 

bo potekala sama sprejeta 

politika. Sporazum za zdaj 

vzpostavlja ravnovesje med 

dvema širokima taboroma: obmejnimi 

državami, ki želijo več pomoči pri 

obravnavi prosilcev za azil, in notranjimi 

državami, ki trdijo, da vse preveč migrantov 

prihaja v EU in se po njej giblje 

brez dovoljenja. O sporazumu bo moral 

razpravljati še Evropski parlament, ki je 

tisti, ki ga bo na koncu sprejel. Če bo celoten 

sveženj sprejet do junija prihodnje 

leto, kot je predvideno, se bo začel 

izvajati dve leti pozneje, leta 2026. 

STALIŠČE SLOVENIJE 

Slovenija je izrazila nekatere zadržke, ki 

jih bo po mnenju ministra treba upoštevati 

v končnem dokumentu. Po mnenju 

ministra Boštjana Poklukarja (52) bi bila 

cena za opustitev pogajanj previsoka, 

zato Slovenija podpira okvir za pogajanja 

z Evropskim parlamentom. Poklukar je v 

okviru razprave o razmerah na schengenskem 

območju opozoril na nevzdržne 

razmere na slovensko-avstrijski 

meji, kjer Avstrija že osmo leto zapored 

izvaja nadzor na notranjih mejah. Gre 

za nesorazmeren in nezakonit ukrep, na 

kar Slovenija vztrajno opozarja. 

KAJ PRINAŠA DOGOVOR 

V skladu z dogovorom bodo morale države 

na meji uvesti strožji azilni postopek 

za tiste, za katere menijo, da jih verjetno 

ne bodo sprejeli. Prav tako bi imele 

več manevrskega prostora za vračanje 

zavrnjenih prosilcev. V drugih primerih 

pa bi imele države EU možnost, da 

sprejmejo določeno število migrantov 

na leto ali pa vplačujejo v skupni sklad 

EU. Države EU, ki ne želijo ali ne morejo 

sprejeti premeščenih migrantov, bi jim 

pomagale v obliki finančne podpore 

v višini 20.000 EUR na osebo. Zagovorniki 

sporazuma ga pozdravljajo kot 

Zdravko Primožič/FPA 

ustvarjalno srednjo pot, ki ponuja pomoč 

mejnim državam, ne da bi druge 

države dejansko prisilila, da sprejmejo 

prosilce za azil. Zagovorniki migracij pa 

se bojijo, da se bo z razširitvijo azilnega 

preverjanja na meji le povečalo število 

nehumanih centrov za pridržanje, v katerih 

bodo ljudje ostajali več mesecev. 

Zagovorniki migracij 

se bojijo, da se bo z razširitvijo 

azilnega preverjanja na 

meji le povečalo število 

nehumanih centrov 

za pridržanje, v katerih bodo 

ljudje ostajali več mesecev. 

Notranje države EU trdijo, 

da vse preveč migrantov prihaja v Unijo 

in se po njej giblje brez dovoljenja. 

NASPROTOVANJA 

Poljska, Madžarska, Malta, Slovaška 

in Bolgarija niso podprle reformnih 

načrtov. Uradna Budimpešta je obsodila 

sporazum, češ da Bruselj zlorablja 

svojo moč in načrtuje, da bo vsako državo 

v Evropi za vsako ceno spremenil 

v državo priseljevanja. Poljski premier 

Mateusz Morawiecki (54) je izjavil, 

da Varšava ne bo sodelovala pri načrtovani 

razdelitvi migrantov po Evropski 

uniji in da, dokler bo na oblasti njegova 

konservativna stranka Zakon in 

pravičnost (PiS), ne bodo dovolili, da bi 

jim vsiljevali kakršne koli migracijske 

kvote za begunce iz Afrike, z Bližnjega 

vzhoda, za Arabce, muslimane ali kogar 

koli drugega. Uradna Varšava sicer 

znova opozarja, da je odigrala svojo 

vlogo v največji begunski krizi po 2. 

svetovni vojni in sprejela več milijonov 

ukrajinskih beguncev. 

 

102 15. 6. 2023

34 

DRUŽBA 

TEO PETROVIČ 

PRESETNIK 

Očetje UMETNE 

INTELIGENCE svarijo: To bi 

lahko bil konec človeštva 

Znanstveniki, ki so pomagali ustvariti umetno inteligenco (UI), svarijo, da lahko 

ta v prihodnosti povzroči več različnih katastrof. Nekateri pa napovedujejo celo, 

da je ogroženo samo človeštvo. Katere so torej tiste grožnje, ki nas morajo resno skrbeti? 

Poraja pa se tudi vprašanje, kako dobro smo te grožnje predvideli. 

Na desetine znanstvenikov je 

podpisalo izjavo, ki je objavljena 

na spletni strani Centra 

za varnost umetne inteligence. 

»Zmanjšanje tveganja izumrtja 

zaradi umetne inteligence bi moralo 

biti svetovna prednostna naloga poleg 

drugih družbenih tveganj, kot so pandemije 

in jedrska vojna,« piše v izjavi. 

PREHITER NAPREDEK 

Pridružil se jim je tudi profesor Yoshua 

Bengio (59), eden od tako imenovanih 

»botrov« umetne inteligence, ki je za 

BBC povedal, da se je počutil »izgubljenega« 

nad svojim življenjskim delom. 

Kot je dejal, bi dal prednost varnosti 

pred uporabnostjo, če bi se zavedal hitrosti, 

s katero se bo UI razvijala. Profesor 

je zaskrbljen zaradi »slabih akterjev«, 

ki bi se lahko dokopali do umetne 

inteligence, še posebej, ker je ta postala 

bolj sofisticirana in zmogljiva. »Lahko 

je to vojska, lahko so teroristi, lahko je 

nekdo zelo jezen, psihotičen. In če je te 

sisteme umetne inteligence preprosto 

programirati, da od njih zahtevajo, da 

storijo nekaj zelo slabega, je to lahko 

zelo nevarno.« »Če so pametnejši od 

nas, potem te sisteme težko ustavimo 

ali preprečimo škodo,« je dodal. 

Njegov kolega dr. Geoffrey Hinton 

(75) je prav tako podpisal enaka 

opozorila ter se pred kratkim upokojil 

iz Googla z besedami, da obžaluje svoje 

delo. Tretji »boter«, profesor Yann Le- 

Cun (62), ki je skupaj s profesorjem Bengiom 

in dr. Hintonom prejel prestižno 

Turingovo nagrado za svoje pionirsko 

delo, je medtem dejal, da so apokaliptična 

opozorila pretirana. Tvitnil je, da je 

»najpogostejša reakcija raziskovalcev 

umetne inteligence na te prerokbe, da 

se primejo za glavo«. 

REALNE GROŽNJE 

Številni drugi strokovnjaki verjamejo, 

da so strahovi pred umetno inteligenco, 

ki bo izbrisala človeštvo, nerealni in 

odvračajo pozornost od vprašanj, kot je 

pristranskost v sistemih, ki so že problem. 

Arvind Narayanan, računalniški 

znanstvenik na Univerzi Princeton, je 

za BBC povedal, da so scenariji katastro- 

DEPOSITPHOTOS & 

Številni drugi strokovnjaki 

verjamejo, da so strahovi 

pred umetno inteligenco, 

ki bo izbrisala človeštvo, 

nerealni in odvračajo 

pozornost od vprašanj, 

kot je pristranskost v 

sistemih, ki so že problem. 

102 15. 6. 2023

DRUŽBA 

35 

Spletno mesto Center za varnost 

umetne inteligence sicer predpostavlja 

številne možne scenarije 

katastrofe: umetno inteligenco bi 

lahko uporabili kot orožje, orodja 

za odkrivanje drog bi lahko uporabili 

za izdelavo kemičnega orožja ... 

Napačne informacije, ki jih ustvarja 

umetna inteligenca, bi lahko 

destabilizirale družbo in »spodkopale 

kolektivno odločanje«. Moč 

umetne inteligence bi se lahko vse 

bolj koncentrirala v rokah vedno 

manjše skupine ljudi, kar bi omogočilo 

»režimom, da uveljavljajo ozke 

vrednote z vsesplošnim nadzorom 

in zatiralsko cenzuro«. Oslabljenost, 

kjer ljudje postanejo odvisni 

od umetne inteligence, »podobno 

scenariju, prikazanemu v filmu 

Wall-E,« prav tako ni izključena. 

fe, podobni znanstvenofantastičnim, 

nerealni: »Trenutna UI ni niti približno 

dovolj sposobna, da bi se ta tveganja 

uresničila. Posledično odvračajo pozornost 

od kratkoročne škode umetne 

inteligence«. Višjo raziskovalno sodelavko 

Oxfordovega inštituta za etiko in 

umetno inteligenco Elizabeth Renieris 

pa, kot je dejala za BBC, bolj skrbijo 

tveganja, ki so bližje sedanjosti. »Napredek 

v umetni inteligenci bo povečal 

obseg avtomatiziranega odločanja, ki 

je pristransko, diskriminatorno, izključujoče 

ali drugače nepravično, hkrati 

pa nedoumljivo in neizpodbitno,« je 

dejala. Povzročil bi eksponentno povečanje 

obsega in širjenja dezinformacij, 

s čimer bi razbil realnost in spodkopal 

javno zaupanje ter spodbudil nadaljnjo 

neenakost, zlasti za tiste, ki ostajajo na 

napačni strani digitalnega razkoraka. 

Mnoga orodja umetne inteligence v 

bistvu brezplačno uporabljajo celotno 

dosedanjo človeško izkušnjo, je dejala 

Renieris. Mnoga so usposobljena na 

vsebinah, besedilih, umetnosti in glasbi, 

ki jih je ustvaril človek, ki jih lahko 

nato posnemajo – njihovi ustvarjalci pa 

so »izjemno bogastvo in moč dejansko 

prenesli iz javne sfere na majhno peščico 

zasebnih subjektov«. Dr. Sasha 

Luccioni, raziskovalka za umetno inteligenco 

pri podjetju Huggingface, pa 

meni, da bi se morala družba osredotočiti 

na vprašanja, kot so pristranskost 

umetne inteligence in širjenje dezinformacij 

prek pogovornih botov, 

kjer po njenih besedah nastaja »zelo 

konkretna škoda«. 

Pravi zlobnež v franšizi Terminator ni robot morilec, ki ga igra Arnold Schwarzenegger, ampak Skynet, 

umetna inteligenca, zasnovana za obrambo in zaščito človeštva. 

SVARILA DOMIŠLJIJE 

Znanstvena fantastika je bila vedno 

sredstvo za ugibanje o tem, kaj 

prinaša prihodnost. Občasno nekatere 

stvari tudi pravilno napove. Če 

uporabimo seznam potencialnih 

groženj Centra za varnost umetne 

inteligence kot primere, nam lahko 

hollywoodske uspešnice kaj povedo 

o katastrofi UI? Center pravi, da je 

»oslabitev«, ko človeštvo »postane 

popolnoma odvisno od strojev, podobno 

scenariju, prikazanemu v filmu 

WALL-E«. Ljudje v tistem filmu 

so bili srečne živali, ki niso delale in 

so komaj samostojno stale. Roboti so 

namesto njih poskrbeli za vse. Pravi 

zlobnež v franšizi Terminator ni 

robot morilec, ki ga igra Arnold 

Schwarzenegger (75), ampak Skynet, 

umetna inteligenca, zasnovana za 

obrambo in zaščito človeštva. Nekega 

dne je prerasla svoj program in se 

odločila, da je človeštvo največja grožnja 

njej sami. Seveda smo zelo daleč 

od Skyneta. Toda nekateri menijo, 

da bomo sčasoma zgradili splošno 

umetno inteligenco (angl. artificial 

general intelligence, AGI), ki bi lahko 

naredila vse, kar ljudje zmorejo, le bolje 

– in se morda celo samozavedala. 

TERMINATOR 3: RISE OF THE MACHINES 2003 

V filmu Stanleyja Kubricka 2001: 

Vesoljska odiseja se srečamo s HAL- 

9000, superračunalnikom, ki nadzoruje 

večino funkcij ladje Discovery 

in astronavtom lajša življenje 

– dokler se ne pokvari. Za razliko od 

Skyneta, ki se zaveda samega sebe, 

bi lahko trdili, da HAL dela, kar mu 

je bilo naročeno – ohranja misijo, le 

ne tako, kot se od njega pričakuje, 

kar se konča s smrtjo večine posadke. 

V sodobnem jeziku umetne inteligence 

so sistemi, ki se slabo obnašajo, 

»napačno poravnani«. Zdi 

se, da se njihovi cilji ne ujemajo s 

človeškimi. Včasih je to zato, ker 

navodila niso bila dovolj jasna, včasih 

pa zato, ker je UI dovolj pametna, 

da najde bližnjico. Na primer, 

če je naloga umetne inteligence, da 

»poskrbi, da se vaš odgovor in ta besedilni 

dokument ujemata«, se lahko 

odloči, da je najboljša pot spremeniti 

besedilni dokument v lažji 

odgovor. To ni tisto, kar je človek 

nameraval, vendar bi bilo tehnično 

pravilno. Čeprav je 2001: Vesoljska 

odiseja daleč od resničnosti, odraža 

zelo resnično težavo s trenutnimi 

sistemi umetne inteligence. 

102 15. 6. 2023

36 

DRUŽBA 

TEO PETROVIČ 

PRESETNIK 

Komentar 

Ustvarjanje »superčloveka« 

S ČIPOM V MOŽGANIH 

Podjetje Elona Muska, Neuralink, ki proizvaja možganske čipe, je sporočilo, 

da je ameriška uprava za hrano in zdravila (FDA) odobrila prvo klinično 

preskušanje čipov na ljudeh. 

Čipi so že bili testirani na opicah, 

sicer pa so zasnovani za interpretacijo 

signalov, proizvedenih 

v možganih, in posredovanje informacij 

napravam prek Bluetootha. 

Neuralink je odobritev označil za 

»pomemben prvi korak, ki bo nekega 

dne omogočil, da bo naša tehnologija 

pomagala mnogim ljudem«. 

Podjetje Neuralink poskuša ustvariti 

nov način, ki bi računalnikom 

omogočal neposredno komunikacijo s 

človeškimi možgani. Upajo, da bi se Neuralink 

tako lahko spopadel s kompleksnimi 

nevrološkimi stanji, za katera 

se je do zdaj izkazalo, da jih medicinska 

intervencija ne more rešiti. Ta segajo 

od paralize in slepote do depresije in 

shizofrenije. Prav tako naj bi nekaterim 

invalidnim osebam pomagal pri uporabi 

računalnikov in mobilne tehnologije. 

Postopek temelji na vsaditvi majhnega 

hermetično zaprtega čipa neposredno 

v pacientove možgane. Čip je povezan 

s 1024 drobnimi elektrodami, ki niso 

debelejše od človeškega lasu, napaja pa 

ga baterija, ki jo je mogoče brezžično 

polniti. Ustvaril bi vmesnik z zunanjim 

računalnikom, kar bi mu omogočalo 

pošiljanje in sprejemanje signalov. 

Čeprav osvoji večino naslovnic, Elon 

Musk (51) ni edini, ki poskuša doseči 

napredek na področju, ki je uradno 

znano kot raziskava vmesnika možgani-stroj 

ali možgani-računalnik. 

Medtem ko je večina podjetij, ki 

želijo komercializirati možganske 

vsadke, osredotočena na osebe z zdravstvenimi 

potrebami, pa ima Neuralink 

večje ambicije: ustvariti napravo, 

ki ne le obnovi človeško delovanje, 

ampak ga izboljša in končno pomaga 

doseči simbiotični odnos med ljudmi 

in umetno inteligenco. 

PREVELIKO HITENJE 

Prejšnji poizkus Neuralinka za pridobitev 

odobritve FDA je bila zavrnjen iz 

varnostnih razlogov, je poročala tiskovna 

agencija Reuters, ki je navajala več 

trenutnih in nekdanjih zaposlenih. 

Zaposleni v Neuralinku so namreč 

lani za Reuters povedali, da je 

podjetje hitelo in zamočilo operacije 

na opicah, prašičih in ovcah, kar je 

povzročilo smrti več živali, kot je bilo 

potrebno, saj da je Musk pritiskal na 

osebje, da bi prejeli odobritev FDA. 

V enem primeru leta 2021 je podjetje 

25 od 60 prašičev vsadilo naprave 

Opica igra igro »pong« tako, da jo upravlja direktno z možgani – preko vsadka Neuralink, ki 

prevaja njeno možgansko aktivnost v računalniške ukaze. Po cevki za nagrado za uspešno igranje 

dobiva bananin napitek. Komunikacija z vsadkom je možna preko mobilnega telefona. 

PROFIMEDIA 

102 15. 6. 2023

DRUŽBA 37 

PROFIMEDIA 

Demonstracija robota za 

vstavljanje čipa v možgane. 

napačne velikosti. Vsi prašiči so bili 

nato pokončani – napaka, ki bi se ji po 

mnenju zaposlenih zlahka izognili z 

več pripravami. 

Agencija Reuters je takrat poročala, 

da je FDA opozorila na številne varnostne 

pomisleke glede Neuralinka, ki 

jih je treba obravnavati, preden odobri 

poskuse na ljudeh. Nekatera vprašanja 

so vključevala litijevo baterijo naprave, 

možnost selitve žic vsadka v možgane 

in izziv varne ekstrakcije naprave 

brez poškodb možganskega tkiva. 

KAJ POMENI DOVOLJENJE 

Ni še jasno, kdaj bi se lahko začela 

klinična preskušanja nove tehnologije. 

Register pacientov na spletni strani 

Neuralinka kaže, da so do sodelovanja 

upravičeni samo pacienti z določenimi 

Neuralink ima ambicijo 

ustvariti napravo, ki bo 

pomagala doseči simbiotični 

odnos med ljudmi in umetno 

inteligenco. 

stanji – vključno s paralizo, slepoto, 

gluhostjo ali nezmožnostjo govora. 

Klinično preskušanje naprave na 

ljudeh tudi ni jamstvo za regulativni 

ali komercialni uspeh. Neuralink in 

drugi se bodo morali soočiti z intenzivnim 

nadzorom FDA, da so njihove 

naprave varne in zanesljive, poleg tega 

pa se bodo soočili z etičnimi in varnostnimi 

vprašanji, ki jih sproža tehnologija, 

ki bi lahko zagotovila kognitivno 

prednost tistim z vsadkom. 

Dejstvo, da je FDA odobrila začetek 

testiranja na ljudeh, pomeni, da 

je podjetje premagalo nekatere izzive. 

Razumljivo je tudi, da še ni podatkov o 

morebitni škodi. To se bo spremenilo s 

testiranjem na ljudeh in bo ključno za 

razvoj podobnih izdelkov. 

ETIČNE DILEME 

Posledice te tehnologije so osupljive. 

Ravno pred dnevi so zdravniki v Švici 

ustvarili »digitalni most« med možgani 

in hrbtenjačo moškega, ki je bil 

desetletje paraliziran po nesreči z motorjem. 

Moški zdaj že normalno hodi. 

Že testiranje na živalih, ki ga je izvajal 

Neuralink, je sprožalo zaskrbljujoča 

moralna vprašanja. Enako velja za zamisel 

o ustvarjanju »transljudi«, ki morda 

nimajo nobenih slabosti, ki bi jih bilo 

treba popraviti, ampak samo želijo imeti 

večje mentalne sposobnosti. Kdo dobi te 

izboljšave? Kdo jih plača? In ali ustvarjamo 

novo mojstrsko raso, ki bo vladala 

»navadnim« ljudem? Ali bo nevronski 

čip Neuralink zvesto poročal o vsaki naši 

budni misli v osrednjo zbirko podatkov, 

kjer je mogoče dekodirati vse naše ideje 

in preference in jih deliti z oglaševalci? 

Takšna in podobna pomembna vprašanja 

si zastavljajo pri CleanTechnica. 

Tehnologija rojeva novo področje 

moralnega raziskovanja: nevroetiko. 

Tukaj razprave postanejo bolj znanstvenofantastične. 

»Kakšne so na primer posledice kršitev 

zasebnosti, ko se zadevni podatki 

nanašajo na misli ljudi? Kako lahko zagotovimo, 

da pomanjkanje dostopa ne 

bo povečalo družbene neenakosti? Kaj 

se zgodi, ko lahko te informacije neposredno 

vnesemo v možgane?« je za 

DW dejal Giacomo Valle, nevronski inženir 

z Univerze v Chicagu v ZDA. 

Navsezadnje je vloga znanstvene 

fantastike, da nas pripravi na to, kar se 

lahko zgodi v prihodnosti. Opozorila 

o nadzoru in tehnološkem nadzoru so 

bila prisotna v romanih zgodnjega 20. 

stoletja, kot sta Krasni novi svet in 1984. 

Ali smo jim prisluhnili? 

102 15. 6. 2023

38 


JANI 

LOVŠIN 

Nemška podjetja v Sloveniji 

SO NEZADOVOLJNA 

z Golobovo vlado 

Slovensko-nemška gospodarska zbornica je analizirala gospodarsko in naložbeno 

klimo v državi. Za razliko od lani si nemška podjetja ne želijo več vlagati v Sloveniji, več 

kot polovica tujih investitorjev pa nikakor ni zadovoljna z delovanjem slovenske vlade. 

Predsednica zbornice Dagmar 

von Bohnstein je glede tehnične 

recesije, v katero je zdrsnila 

Nemčija v prvem četrtletju, za 

Domovino povedala, da je dolgotrajna 

recesija malo verjetna, saj je nemško 

gospodarstvo vzdržljivo. Nemška 

centralna banka predvideva v drugem 

četrtletju ponovno rast. Regija Srednje 

in Vzhodne Evrope je ena najpomembnejših 

tujih trgov za nemško 

gospodarstvo in naložbena destinacija 

za številna nemška podjetja, zato nemške 

zunanje trgovinske zbornice vsako 

leto izvedejo anketo o gospodarskih in 

naložbenih razmerah v teh državah. 

INTERESA MANJ 

Nemčija ostaja najpomembnejša gospodarska 

partnerica Slovenije. Blagovna 

menjava med državama je leta 

2022 znašala skoraj 15 milijard evrov, 

kar je za približno milijardo in pol več 

kot leto prej. Kljub temu se je Slovenija 

v raziskavi odrezala slabše kot lani. 

»Le 75 odstotkov nemških podjetij v 

Sloveniji je odgovorilo, da bi ponovno 

investiralo na tem območju. Leto prej je 

ta delež znašal 85 odstotkov,« je dejala 

na novinarski konferenci predsednica 

Slovensko-nemške gospodarske zbornice 

Dagmar von Bohnstein. Po besedah 

Katje Stadler, direktorice DESLO – 

AHK, je potencialne investitorje vedno 

težje prepričati, da izberejo Slovenijo. 

Raje se odločijo za Hrvaško, Madžarsko 

in Češko. »Podjetja želijo ponavadi hitro, 

v letu in pol do dveh let, vzpostaviti 

proizvodnjo, kar je pri nas neizvedljivo. 

Z investitorji se obrnemo na državne 

ustanove, kjer je začetni interes za prve 

sestanke, a potem ne pride do praktičnega 

spremljanja investitorjev in učinkovite 

pomoči.« Ob tem dodaja, da podjetja 

sama iščejo zemljišča. Ko pride do 

pogajanj o nakupu, pa cene velikokrat 

poskočijo in so tudi dvakrat višje kot v 

drugih državah. 

Magna je bila velika in 

obetavna tuja investicija, 

ki se je hitro končala 

z zaprtjem obrata. 

Jerneja Lobnik Ornik/DOMOVINA 

102 15. 6. 2023


39 

EKONOMSKA POLITIKA 

Ob visokih cenah surovin in energije so 

nemška podjetja nezadovoljna tudi s počasnostjo 

izvedbe reform, nefleksibilno 

delovno zakonodajo, obdavčitvijo srednjih 

dohodkov in pomanjkanjem kvalificiranih 

delavcev – zlasti na tehničnem 

področju. Ena najbolj perečih težav je 

(ne)predvidljivost ekonomske politike: 

med državami Srednje in Vzhodne 

Evrope se je Slovenija uvrstila na zadnje 

mesto. Izstopajoča je tudi ocena delovanja 

vlade: samo 12 odstotkov vprašanih 

je delo slovenske vlade ocenilo kot dobro, 

23 odstotkov kot zadovoljivo, 56 odstotkov 

pa kot slabo. Vse pa vendarle ni 

črnogledo. Kot so zapisali pri zbornici, 

je Slovenija poslovna lokacija s sončno 

in senčno platjo. Med 15 državami s tega 

območja ostajamo najbolj privlačna lokacija. 

Za zelo neprivlačno je Slovenijo 

ocenilo slabih 24 odstotkov podjetij, kar 

je najmanj v tej regiji. Prednosti Slovenije 

so denimo tudi kvalificiranost delojemalcev, 

kakovost lokalnih dobaviteljev, 

lega države in infrastruktura. 

Bor Slana/STA 


Smo pač v času »svobode«. In v maniri Titove 

diktature je treba »Švabe« pregnati - beda 

levega fašizma. 

P. Kos 

Res škoda, da nismo poslovno okolje (vključno 

s plačami) kot npr. Vietnam... 

Jonsky 

Ni čudno, da nam tujci ne zaupajo. Verjetno 

so pozabili, da je sedaj čas za ples in veselje. 

Jozo 

Slovenska podjetja so zagotovo še bolj 

nezadovoljna z Golobovo vlado kot nemška, 

le na glas si tega ne upajo povedati, ker se 

bojijo represalij. 

Andrej Muren 

»Samo 12 odstotkov vprašanih je delo 

slovenske vlade ocenilo kot dobro.« Naj kdo 

pove nemškim gospodarstvenikom, da je 

njihovo pravilno mnenje že anketirala Komediana, 

ki kaže ravno obratno kot zgornje 

številke... 

Marko 

Pa česa ne razumete? Če ne bi Golob reševal 

recesije v Nemčiji, bi jo ta še slabše odnesla! 

Štajerska 2021 

DOLGOTRAJNA RECESIJA 

Kot smo na Domovini že pisali, je 

Nemčija v prvem četrtletju letošnjega 

leta zdrsnila v tehnično recesijo, kar 

pomeni, da se je gospodarstvo skrčilo 

dve četrtletji zapored: v zadnjem 

četrtletju leta 2022 za 0,5 odstotka, 

v prvem četrtletju tega leta pa za 0,3 

odstotka. Dagmar von Bohnstein, 

predsednica Slovensko-nemške 

gospodarske zbornice, je za Domovino 

povedala, da je razlogov za upadanje 

gospodarske proizvodnje več: 

»Najpomembnejši razlog je upad zasebne 

potrošnje. Zvišanje cen energije 

in življenjskih potrebščin v zadnjih 

mesecih je povzročilo, da potrošniki 

kupujejo manj. Poleg tega rastejo 

obrestne mere, ki zavirajo povpraševanje.« 

Kljub temu da je nemški 

industriji v prvem četrtletju uspelo 

povečati dodano vrednost za dva 

odstotka, to ni bilo dovolj, da bi nadomestili 

upad. Padec povpraševanja 

iz tujine občutijo tudi izvozno močna 

nemška podjetja, pojasnjuje Dagmar 

von Bohnstein. Ob tem pa opozarja 

na spomladansko raziskavo, v kateri 

je sodelovalo 25.000 nemških podjetij. 

Rezultati kažejo, da ocenjuje svoj 

položaj kot slab samo 15 odstotkov 

podjetij. Problem vidijo predvsem v 

visokih cenah energije in surovin; 

vedno bolj zaskrbljujoči so naraščajoči 

stroški dela in pomanjkanje 

kvalificiranih delavcev, zato podjetja 

nerada vlagajo. 

Eno od težav predstavljajo tudi 

zvišane obrestne mere, kar podjetjem 

otežuje financiranje. Navkljub 

vsemu so pričakovanja previdno 

pozitivna. Dolgotrajna recesija je 

malo verjetna, saj je nemško gospodarstvo 

vzdržljivo, zaključuje 

Dagmar von Bohnstein in navede 

še podatek, da nemška centralna 

banka v drugem četrtletju leta 

2023 že predvideva ponovno rast. 

102 15. 6. 2023

40 


Proračunski primanjkljaj kaže, 

da vlada NE ZNA NAČRTOVATI 

Kolumna 

Vlada že od jeseni dobiva opozorila z različnih strani, da stanje slovenskih financ ni rožnato. 

Fiskalni svet opozarja, da bi proračunsko načrtovanje moralo nakazati srednjeročno pot javnih financ. 

V 

javnost so prišli finančni 

podatki, da je primanjkljaj v 

prvih petih mesecih letošnjega 

leta znašal 226 milijonov 

evrov, kar je za 200 milijonov več kot 

v enakem obdobju lani. Razloge gre 

iskati v nižjih prihodkih in višjih odhodkih, 

kar je slabo za stanje slovenskih 

javnih financ. 

Vse skupaj izgleda še bolj presenetljivo, 

če pogledamo skozi prizmo novinarske 

konference ob prvi obletnici 

UREDNIŠTVO 

vlade, na kateri je predsednik vlade 

govoril o rekordnih dobičkih podjetij 

in se pri tem hvalil z lanskim letom, ko 

polovico leta njegova opcija sploh ni 

bila na oblasti. Vprašanje je, kako lahko 

vlada znižuje primanjkljaj, kot se 

je hvalil minister za delo Luka Mesec 

pred časom, če pa številke kažejo drugače. 

V nadaljevanju navajamo nekaj 

primerov, ki kažejo na to, kako slabo 

se vladajoča politika loteva slovenskih 

javnih financ. Fiskalni svet je v junijski 

mesečni informaciji predstavil, da 

je imel državni proračun v prvih petih 

mesecih primanjkljaj v višini 226 milijonov 

evrov. Od tega so odhodki za 

blažitev epidemije znašali 101 milijon 

evrov, ukrepi za blažitev draginje pa 

362 milijonov evrov. Najpomembnejši 

pa je podatek, da so bila gibanja v državnem 

proračunu v prvih petih mesecih 

leta slabša kot v enakem obdobju 

lani. Skupni primanjkljaj je bil tako 

višji za 209 milijonov evrov. 

Fotomontaža CITRUS 

Fiskalni svet vlado že več mesecev opozarja 

na nerealistčne plane. 

102 15. 6. 2023


41 

FISKALNI SVET 

Višji primanjkljaj je po besedah Fiskalnega 

sveta zlasti posledica nižje rasti 

prihodkov kot v enakem obdobju lani. 

Skupni prihodki so bili v prvih petih 

mesecih letos medletno nižji za dva odstotka, 

predvsem zaradi nižjih prihodkov 

od davka na dohodek pravnih oseb, 

EU sredstev in nedavčnih prihodkov ob 

znatnem učinku lanskih visokih osnov. 

Rast prihodkov od DDV se je začela 

umirjati že v drugi polovici lanskega leta 

in se v zadnjih mesecih stabilizirala na 

nižjih ravneh. Edini prihodki, ki beležijo 

rast, so prihodki od trošarin, saj je vlada 

v zadnjih mesecih večkrat dvignila trošarine 

na energente in tobačne izdelke. 

Prihodki od davka na dohodek pravnih 

oseb so letos medletno občutno nižji 

(–15,9 odstotka). Predvsem to, da je davek 

od dohodka pravnih oseb upadel, je 

slaba novica za državo, saj pomeni, da se 

gospodarstvo v zadnjih mesecih ohlaja. 

Medletna rast odhodkov je bila v 

največji meri posledica višjih odhodkov 

za stroške dela (10,5 odstotka) kot 

posledica lani jeseni sklenjenega dogovora 

o dvigu plač. Njihova rast se je 

maja še okrepila zaradi dogovorjenega 

drugega dela višjih izplačil. K rasti 

Matej Lahovnik 

@LahovnikMatej 

Diesel je na Hrvaškem cenejši 

za 0,2 evra. Pri polnem 

rezervoarju je to 11 evrov 

prihranka. 

Edini prihodki, ki beležijo rast, so prihodki 

od trošarin, saj je vlada v zadnjih mesecih 

večkrat dvignila trošarine na energente in 

tobačne izdelke. 

odhodkov so prispevali še višji transferji 

v sklad socialnega zavarovanja, 

odhodki za investicije, višji odhodki 

za transferje posameznikom in gospodinjstvom, 

v zadnjih treh mesecih pa 

se je vidno okrepila tudi medletna rast 

izdatkov za blago in storitve. 

PRORAČUNSKA NEVARNOST 

Vlada že od jeseni dobiva opozorila z 

različnih strani, da stanje slovenskih 

financ ni rožnato. Že večkrat je Fiskalni 

svet opozarjal vlado, da načrtuje nerealistično 

in da troši preveč. Nazadnje je 

to ponovil predsednik Fiskalnega sveta 

Davorin Kračun (72) tudi na novembrski 

seji: »Proračunsko načrtovanje je proces, 

povezan z mnogimi negotovostmi, ki pa 

bi moral kljub temu verodostojno nakazati 

srednjeročno pot javnih financ in s 

tem povezana tveganja. Proračun za leto 

2023 bi moral za zasledovanje tega cilja 

biti zasnovan na realističnih osnovah iz 

leta 2022.« Opozorila, da so zakoni, ki 

jih predstavlja koalicija, nevarni za proračun, 

prihajajo tudi s strani opozicije. 

Na novinarski konferenci je poslanec 

NSi Jernej Vrtovec (38) predstavil zahtevo 

za sklic nujne seje Komisije za nadzor 

javnih financ, ker se ne strinjajo s spremembami 

zdravstvenega sistema, predvsem 

na področju financ. 

»Način, na katerega se je vlada lotila 

sprememb zdravstvenega sistema, 

vodi v ekspresno razgradnjo javnega 

zdravstva in v celoti nenadzorovano, 

divjo privatizacijo. V NSi zahtevamo 

sklic nujne seje Komisije, da nam vlada 

končno predstavi finančne izračune 

za uvedbo obveznega zdravstvenega 

prispevka,« je dejal Jernej Vrtovec. NSi 

moti predvsem to, da nihče ni predstavil 

nikakršnih izračunov in finančnih 

projekcij, kaj uvedba obveznega zdravstvenega 

prispevka v resnici pomeni 

za proračun in javne finance. Državni 

proračun bo tako po Vrtovčevih besedah 

postal samopostrežna blagajna 

za minus, ki ga bo ustvarjal državni 

monopolist ZZZS, kar v kontekstu proračuna 

pomeni še višji primanjkljaj za 

slovenske javne finance. 

DOLGOTRAJNA OSKRBA 

Enak modus operandi je vlada zavzela 

tudi pri novem predlogu zakona o dolgotrajni 

oskrbi. Ministrstvo za solidarno 

prihodnost, ki ga vodi Simon Maljevac 

(42) iz Levice, je v javno obravnavo 

poslalo predlog sprememb zakona o 

dolgotrajni oskrbi, a se je problemu financiranja 

izognilo. Po podatkih, ki jih 

je izbrskal portal N1, naj bi ministrstvo 

zagotovilo denar iz državnega proračuna, 

iz socialnih prispevkov in iz 

nove dajatve na neto dohodke. Predlog 

ni natančneje obrazložen, zato tudi ni 

znanega še nič o novi dajatvi na neto 

dohodke. Predvsem pa na neustrezno 

davčno politiko in posledično polnjenje 

oziroma praznjenje proračuna in klavrno 

načrtovanje sedanje vlade kaže primer 

Mihe Šaberla, ki je za oddajo Dejstva 

na portalu 24ur.com dejal, da je v tujini 

ostal zaradi nižje obdavčitve dohodkov. 

Šaberl je namreč vodja nabavne kategorije 

za embalažo v Novartisu. Lahko 

bi delal v Sloveniji, a delo raje opravlja 

v Pragi. »Enako službo, ki sem jo opravljal, 

bi lahko opravljal tudi v Sloveniji, 

brez problema, sem tudi dobil ponudbo 

za enako pozicijo v Sloveniji,« pravi, 

a na Češkem ga je zadržala precej nižja 

obdavčitev prihodkov. Za enak bruto v 

Sloveniji bi dobil kar 27,5 odstotka nižjo 

neto plačo. »Glede na to, da je tudi višja 

obdavčitev, bi rekel, da je kupna moč v 

Pragi večja,« zaključuje Šaberl. 


Ni pa vlada osamljena v svoji nesposobnosti. 

Enak primer je varuh človekovih pravic. 

Ljubljana 

Če vlada ne bi dvignila minimalca, bi bil 

primanjkljaj dvakrat večji. Vse pade na grbo 

gospodarstva in delovno aktivnih. 

Stane Taskov 

Kadar Golob nekaj pove, je najprej vsem jasno, 

da vsaj polovica tega ni res. Včasih smo 

temu rekli laž. Zdaj so laž osvobodili in se to 

imenuje interpretacija tekoče problematike. 

Včasih tudi z ledom. 

Očitno je pa bil minister Mesec informiran o 

pravih številkah, zato je na kongresu Levice 

pogrizel komaj zrasle nohte. 

Če bo Golob tako pogosto komentiral po 

svobodnjaško gospodarske »uspehe«, 

bo Mesec začel gristi prste. Njegovi nohti 

Golobovih izračunov ne dohajajo. 

Markec 

Glede gospodarskih zadev je pa tako, da res 

ne zna načrtovati stroškov. 

zna pa trošiti na veliko. 

Kraševka 

O kakšnem primanjkljaju pišete? Ali še niste 

razumeli, da gre dejansko za večstomilijonske 

prihranke, ki jih je golobistična vlada 

ustvarila v državni blagajni? 

Madison 

102 15. 6. 2023

42 

SVET 

Komentar 

ANDREJ 

ČERNE 

UMRL JE BERLUSCONI, 

ki je RTV Koper prevzel 

brez ustavnega sodišča 

Preminuli italijanski politik, podjetnik in medijski mogotec, Silvio Berlusconi, ima posebno 

in malo znano vez s slovensko medijsko sceno: Leta 1988 je sklenil pogodbo o sodelovanju 

s TV Koper Capodistria, ki je trajala dve leti. Ta je prenašala športne dogodke, ki jih v Italiji 

zasebni mediji niso smeli oddajati v živo, saj je italijanska politika ščitila državno radiotelevizijo. 

Berlusconi je v času sodelovanja tudi tržil oglasni prostor koprske televizije. 

Silvio Berlusconi, ki je umrl 12. 

junija v starosti 86 let, je v 70-ih 

letih prejšnjega stoletja obogatel 

z gradbeništvom. Nasprotniki 

mu očitajo, da je svoje gradbene 

projekte financiral z denarjem mafije. 

Morda je naključje, ali pa tudi ne, da je 

bilo leta 1983 prav vodstvo banke Rasini, 

ki je financirala Berlusconijeve 

gradbene projekte, obtoženo pranja 

denarja za mafijo. Berlusconi v ta postopek 

sicer ni bil vpleten. 

102 15. 6. 2023 

SVET TELEVIZIJE 

Leta 1980 je Berlusconi sklenil pogodbo 

z enim izmed najbolj znanih voditeljev 

v Italiji, ki je zato zapustil RAI: Mikom 

Bongiornom. Skupaj s tem voditeljem 

je leta 1980 na tiskovni konferenci 

predstavil projekt prve zasebne televizije. 

Ker zakonodaja v Italiji ni dovoljevala, 

da en TV program pokriva več kot 

150.000 prebivalcev, se je Berlusconi 

dogovoril z več lokalnimi TV postajami, 

da so vse istočasno oddajale isti 

program. Tako se je začel vzpon medijskega 

imperija, ki je do leta 1990 deloval 

tako, da so s tovornjaki razvažali kasete 

do oddajnikov in oddajali več dni vnaprej 

posnet TV program. Primorci vedo 

povedati, da si lahko gledal isti film na 

več različnih kanalih istega TV programa 

tudi z večminutnim zamikom, saj 

»istočasno oddajanje« ni bilo dovoljeno. 

Berlusconijevi trije kanali so bili torej 

edina resna konkurenca državni RAI, ki 

je imela ravno tako tri TV kanale. Po pi-

SVET 

43 

Nekdanji šef italijanskih 

komunistov D’Alema je 

izjavil, da si najbolj želi videti 

Berlusconija prositi miloščino 

po ulicah Rima. 

sanju italijanskih medijev je imela RAI 

tako močan monopol, da so direktorji 

trženja celo izbirali, čigave reklame 

bodo vrteli in čigave ne. In Berlusconi je 

to izkoristil. 

VSTOP V POLITIKO 

Berlusconijeva podjetja so bila v začetku 

90-ih let prejšnjega stoletja izredno 

zadolžena. Likvidnost za odplačevanje 

kreditov si je Berlusconi zagotavljal s 

pomočjo trgovske verige Standa, tako 

da je zavlačeval s plačevanjem dobaviteljem, 

denar kupcev pa dobil z naslova 

dnevnih nakupov. Že najmanjši pretres 

bi lahko Berlusconijev imperij pahnil v 

rdeče številke. Ko se je odločal za vstop 

v politiko, je bil del njegove ožje ekipe 

proti. Berlusconi je znotraj svoje družbe 

odločitev zagovarjal z obrazložitvijo, 

da bi italijanska levica uničila medijsko 

skupino, če zmaga na volitvah. Nekdanji 

predsednik italijanskih komunistov 

Massimo D’Alema (74) je javno 

izjavil, da si najbolj želi videti Berlusconija 

prositi miloščino po ulicah glavnega 

mesta Italije. A Berlusconi je leta 

1994 zmagal, sestavil vlado in se zapisal 

v zgodovino kot edini mandatar, ki je 

zaključil petletni mandat. 

KAZENSKI POSTOPKI 

Lahko bi rekli, da je bil Berlusconi, tako 

kot sta Zoran Jankovič (70) in Franc 

Kangler (57), stalni gost na sodiščih. 

Italijansko tožilstvo je proti njemu 

sprožilo 36 kazenskih postopkov, od 

katerih sta celo dva še v teku. V enem 

je bil leta 2013 obsojen, in sicer zaradi 

utaje davkov. Berlusconijev imperij je 

namreč ameriške filme kupoval preko 

posredniških podjetij in tako naj bi pri 

2.200 milijonih evrov prihodka (2,5 

milijarde) plačal 7,3 milijonov premalo 

davka. Ta obsodba je tudi zapečatila 

njegovo politično kariero, saj mu 

je bila med drugim izrečena prepoved 

opravljanja javnih funkcij. 

ITALIJANSKI SPOMIN 

Berlusconi je bil znan po tem, da 

je povedal, kar je mislil. Nemalokrat 

se je zato italijanska javnost 

iz njega norčevala in se mu smejala. 

Praktično ni bilo italijanske 

humoristične oddaje, kjer nekdo 

ne bi oponašal Berlusconija, ki je 

imel zelo značilen način govora. 

Pred javnostjo svoje naklonjenosti 

do lepih deklet ni skrival in kar 

nekaj njegovih afer je posledica 

njegovega takšnega ali drugačnega 

tekanja za krili. Vsi italijanski 

mediji se strinjajo, da je Berlusconi 

spremenil podobo Italije. Mnenja 

o tem, ali na bolje ali na slabše, so 

deljena. Njegovi mediji so vsekakor 

preoblikovali italijanski medijski 

svet in pomenili resno konkurenco 

italijanski RAI, ki je morala zaradi 

Berlusconija spremeniti svoj odnos 

do zaposlenih in gledalcev. 

V Italiji je bil razglašen dan žalovanja, 

pogreb pa je načrtovan z državniškimi 

častmi. Bil je namreč štirikrat 

italijanski premier. 

 

T 

Berlusconi je 

edini italijanski 

premier, ki je 

dokončal svoj 

petletni mandat. 

102 15. 6. 2023

44 

DRUŽBA 

VID SOSIČ 

Instagram kot raj 

ZA PEDOFILE 

Komentar 

Časnik The Wall Street Journal je razkril, da je algoritem družbenega omrežja 

Instagram dajal prednost pedofilskim vsebinam, ko so ga slednji uporabljali in ga tudi 

zlorabljali za širjenje tovrstnih vsebin. Samo januarja so zaradi tveganja kršitve varnosti 

otrok na Instagramu zaprli skoraj pol milijona računov. 

490.000 

Instagram računov so zaprli 

samo v januarju 

Meta, Instagramovo krovno 

podjetje, je v odzivu 

izrazila ogorčenje, da je 

do tega lahko prihajalo na 

njihovi platformi. »Izkoriščanje otrok 

je grozljiv zločin … Nenehno raziskujemo 

načine, kako se aktivno braniti 

pred takšnim vedenjem,« so povedali. 

Po njihovih besedah naj bi na tem že 

delali in so v zadnjih dveh letih uspeli 

odstraniti 27 pedofilskih omrežij ter 

izvedli številne druge ukrepe, ki pedofilom 

onemogočajo povezovanje in 

iskanje tovrstnega gradiva. »Pedofili 

že dolgo uporabljajo internet, vendar 

v nasprotju s forumi in storitvami za 

prenos datotek, ki so namenjene ljudem, 

ki jih zanima nezakonita vsebina, 

Instagram ne le gosti te dejavnosti 

– njegovi algoritmi jih celo spodbujajo,« 

je poročal The Wall Street Journal. 

Instagram po poročanju povezuje 

pedofile in jih usmerja k prodajalcem 

vsebin prek priporočilnih sistemov, ki 

so odlični pri povezovanju tistih, ki si 

delijo nišne interese. 

SHUTTERSTOCK 

Samo en obisk pornografske strani sproži algoritme, 

da nam Meta začne večkrat ponujati 

povezave do podobnih strani. 

OTROŠKA PORNOGRAFIJA 

Raziskovalci iz Internetnega observatorija 

Standford in Reševalnega laboratorija 

UMass, ki so s časnikom sodelovali 

pri raziskavi, so lahko hitro našli 

obsežne skupnosti, ki podpirajo spolno 

izkoriščanje, navaja poročilo. Ko so 

ustvarili testne uporabnike in se prijavili 

v en račun, so takoj prejeli »predlagana 

za vas« priporočila potencialnih 

prodajalcev in kupcev otroške pornografije, 

pa tudi račune, ki so se povezovali 

s spletnimi mesti z vsebino, ki ne 

sodi na platformo. Po zgolj sledenju več 

priporočilom so testne račune preplavili 

s spolno eksplicitno vsebino. Sklepajoč 

iz razkritij je Instagram postal 

osrednje družbeno omrežje odjemalcev 

otroške pornografije in je kot tak 

na velikem udaru. Proti zlorabam naj 

bi sicer ukrepali že pred časom. Samo 

102 15. 6. 2023

DRUŽBA 

45 

SHUTTERSTOCK 

VARNEJŠA OMREŽJA 

Pozornost so posvetili tudi nekaterim 

drugim družbenim omrežjem. 

Po poročanju časopisa Wall Street 

Journal so stanfordski raziskovalci 

na Twitterju našli 128 računov, ki 

prodajajo otroško pornografijo, kar 

je manj kot tretjina števila računov 

na Instagramu, vendar ima Twitter 

veliko manj uporabnikov. Takšna 

vsebina na TikToku ni bila videti kot 

viralna. Po navedbah poročila Snapchat 

ne spodbuja dejavno takšnih 

omrežij, saj se uporablja predvsem 

za takojšnje pisno sporočanje. 

Ali so gospodarske koristi 

več vredne od škode, 

ki jo utrpijo otroci? 

v januarju so zaradi tveganja kršitve 

varnosti otrok zaprli skoraj pol milijona 

(490.000) računov. Kljub temu mirijo, 

da je slik s pedofilsko vsebino manj, saj 

naj bi šlo za eno na 10.000 slik. 

KRIVDA OSTAJA 

Vendar pa s tem Metini nameni še niso 

povsem oprani krivde. Določene vsebine 

so vse do pritiska z novinarske strani, 

ki je na to opozorila, še pred kratkim 

vsakomur omogočale, da dostopa 

do vsebin – kljub temu da je program 

vsebino prepoznal kot nedovoljeno 

vsebino. Uporabnik je bil namreč pred 

nadaljevanjem na stran opozorjen, da 

vstopa v stik s fotografijami, ki bi lahko 

uprizarjale spolno zlorabo otrok, oseba 

pa je nato imela možnost klika na 

»poglej vseeno«. Za nameček so algoritmi 

večkrat ignorirali poskuse prijave 

pedofilskih vsebin s strani uporabnikov, 

testiranje pa je tudi razkrilo, da je 

že en obisk strani s pedofilsko vsebino 

privedel do predlogov podobnih strani. 

Tiskovni predstavnik Mete je dejal, da 

podjetje uvaja sistem za preprečevanje 

takšnih napotitev, vendar je direktor 

Reševalnega laboratorija UMass, 

digitalni forenzik z univerze v ameriškem 

Massachusetts, Brian Levine 

(45) dejal, da je čas za ukrepanje zdaj: 

»Potegnite ročno zavoro. Ali so gospodarske 

koristi več vredne od škode, 

ki jo utrpijo otroci?« 

 

102 15. 6. 2023

46 AKTUALNO ŠPORT 

TOMAŽ KAVČIČ 

Komentar 

Savdski milijoni mamijo 

nogometne zvezdnike, 

ne glede na odnos do LGBT 

Kaj se dogaja z nogometom, se sprašujejo nogometni romantiki, ker zvezdniki 

množično odhajajo na delo v Savdsko Arabijo. To je dokaz, kako resno želi spremeniti 

nogomet največja država na Arabskem polotoku, medtem ko je marsikdo od 

nogometašev pripravljen pogledati stran od problemov te zalivske države. 

Javni investicijski sklad Savdske 

Arabije, ki je bil vpleten tudi v nakup 

angleškega kluba Newcastle 

United, naj bi namreč za razvoj 

nogometa namenil neverjetnih 20 milijard 

dolarjev. Ta denar bo krepil ugled 

lige, njeno konkurenčnost in poskrbel 

za prihode igralcev najvišjega svetovnega 

razreda. Samo za plače naj bi prispeval 

okroglo milijardo dolarjev, zato 

tudi ne presenečajo zdaj že vsakodnevne 

govorice, da klubi iz Savdske Arabije 

ponujajo vrtoglave zneske največjim 

nogometnim zvezdam sveta. Mnogi 

so se vdali. Med najbolj aktualnimi po 

sedaj že na pol pozabljenim Cristianom 

Ronaldom (38), ki v savdski ligi igra že 

pol sezone, sta tudi nekdanja zvezdnika 

Reala Karim Benzema (35) in Chelsea 

N’Golo Kante (34). Prvi bo prejemal 

200 milijonov evrov letne plače, drugi 

pa pol manj. Na seznamu možnih prišlekov 

pa so Brazilec Roberto Firmino 

(33), hrvaški vezist Luka Modrić (37), 

nekdanji kapetan francoske reprezentance 

Hugo Lloris (35), legendi Barcelone 

Sergio Busquets (35) in Jordi Alba 

(34), legenda Reala iz Madrida Sergio 

Ramos (37) ter svetovni prvak Angel Di 

Maria (35). Edini od bolj izpostavljenih, 

ki se je za zdaj ponudbi odpovedal, je 

Lionel Messi (36), za katerega so Savdijci 

pripravljali prav poseben paket, ki bi 

bil v dveh letih vreden kar 1,2 milijardi 

dolarjev. A Messi se je odločil za sončni 

Miami, kjer so mu prav tako pripravili 

zajetno ponudbo, hkrati pa je ravnal po 

željah družine, ki se v svoji hiši na Floridi 

odlično počuti. 

DENAR IN HIPOKRIZIJA 

To, da nogomet poganja denar, vemo 

že dolgo. Že pred časom so zvezdniki 

odhajali zadnja nogometna leta igrat 

v ZDA, nato so prišle mamljivo visoke 

ponudbe iz kitajske nogometne lige, kamor 

so zelenci uspeli zvabiti marsikaterega 

nogometaša, ki je prej igral v odmevnih 

klubih. Po zaprtem kitajskem 

mošnjičku so se pojavili Arabci, ki so 

kupovali predvsem klube v evropskih 

PROFIMEDIA 

Savdska Arabija se 

je z goro naftnega 

denarja odločila, da bo 

promovirala svojo ligo 

in vanjo pripeljala vse 

mogoče zvezdnike. 

102 15. 6. 2023

ŠPORT 

47 

DEPOSITPHOTOS 

Kraljevina Saudska Arabija je 

zaradi nafte izjemno bogata država. 

ligah. Savdska Arabija pa se je z goro 

naftnega denarja odločila, da bo promovirala 

svojo ligo in vanjo pripeljala 

vse mogoče zvezdnike. 

Poleg tega, kako pomemben je v nogometu 

denar, vemo tudi, da je večina 

nogometašev za take stvari zelo dovzetnih. 

A niso dovzetni le za denar, temveč 

tudi za to, kar jim kdo v klubu naroči, 

priporoči, za kar jih agent navduši ali 

navijači opozarjajo … In tako je ob plesu 

milijonov marsikdo pozabil na lojalnost 

temu ali onemu klubu, tej ali on obljubi, 

se raje dobil s šejki in se pustil premamiti 

bogati ponudbi na stara nogometna 

leta. Enako nogometaši počnejo, ko 

njihovo prepoznavnost in slavo uporabijo 

v neki promocijski akciji, reklamah, 

marketinški kampanji … Vse so večkrat 

tudi zelo ideološko obarvane. 

Ko smo že pri LGBT kampanjah, v 

katere nogometaše hote ali nehote vlačijo 

… Nihče tokrat ni zagnal vika in 

krika, ker nogometaši odhajajo v državo, 

kjer se kršijo vse vrste pravic LGBT 

skupnosti in kjer velja šeriatsko pravo, 

ki kriminalizira vsakršno spolno 

občevanje med osebami istega spola. 

Da o pravicah gejev, lezbijk in transseksualcev 

sploh ne govorimo. 

DVOLIČNI SPONZORJI 

Adidas je osebni sponzor Karima Benzemaja 

in prodaja nogometne čevlje 

ter drese z njegovim imenom. Zdaj 

jih bo prodajal tudi v Savdski Arabiji. 

Najbrž si na Adidasu manejo roke, 

ker bodo po novem tudi Savdijci lahko 

kupovali njegove nogometne čevlje in 

so zato hitro pozabili na svojo sedaj že 

razvpito mavrično kampanjo v podporo 

LGBT »Naj bo ljubezen tvoja zapuščina«, 

ki jo tako odmevno tržijo po 

celotnem zahodnem svetu. 

Nike in Shell, svetovna giganta, sta 

celo glavna sponzorja savdske nogometne 

reprezentance. Da, pripravljena 

sta sponzorirati prav tisto nogometno 

reprezentanco, ki prihaja iz države, 

kjer LGBT aktiviste zapirajo. V Evropi 

in ZDA pa izvajata marketinške akcije v 

podporo LGBT in svojemu zavzemanju 

za njihov aktivizem. Zakaj bi imel povsod 

iste vrednote, če pa jih lahko prilagajaš 

trgu, na katerem si obetaš mastne 

zaslužke... Na enem posiljuješ z LGBT 

aktivizmom in izločaš vse, ki se temu ne 

klanjajo, na drugem pa se obrneš stran 

in z nasmehom stiskaš roko šejku, ki 

to isto mavrično zastavo tepta v prah. 

Pa naj še kdo reče, da so nogometaši 

največji grešni kozli te arabske zgodbe! 


Poveličevanje LGBT osmoljencev je najboljša 

kampanja za zmanjševanje rodnosti. 

Mefisto 

»Ko preganjanje LGBTQ oseb ni več ovira.« 

Sem še vedno na stopnji, ko je ideologija 

LGBT negativna zadeva. Mavrična zastava na 

dresih nogometašev je znak kulture smrti. 

Alojz Z 

Nič novega pod soncem. Ali ni že berberski 

kralj Jogurta rekel, da zlati osel preskoči še 

tako visok zid? 

Friderik 

»Ko si v Rimu, delaj kot Rimljani.« Globalne 

firme, ki želijo delati posel in ustvarjati 

dobiček, se po navadi prilagodijo lokalnim 

posebnostim. Nogometaši se bodo tudi. Če bi 

bilo pri nas nedeljnikov desetkrat več, tj. milijon 

namesto sto tisoč, bi v katalogih trgovcev 

pisalo »vesela velika noč«, Golob pa bi morda 

delal na kakšni občini. Žal se je sol spridila. 

Sekta LGBT bo prej ali slej poniknila. 

Thor 

Muslimani so nam lahko za zgled, kar se tiče 

samozavesti in pokončnosti. 

Katoličani kot vedno upogibamo glavo in se 

pustimo tlačiti. 

Blazzz 

102 15. 6. 2023

48 

JOŽE MLAKAR, 

CASNIK.SI 

V 

naprednem svetu v Evropi in 

Ameriki se je razvila trgovina 

s smrtjo, ki je pridobila celo 

vrednoto človekove pravice; 

to sta abortus in evtanazija. Oboje 

pospremljeno s solzavim sočutjem, 

sicer pa sta to dva temelja ideologije 

progresivnosti. V obeh primerih gre 

za odvzem življenja, naravnost povedano 

za uboj. Ihtavost in fanatizem 

zagovornikov teh »pravic« zbujata 

splošno pozornost javnosti in razprave 

za in proti. Vrednost življenj v obeh 

primerih je enaka nič oziroma toliko, 

kolikor staneta obe storitvi; splav nezaželenega 

otroka in evtanazija naše 

babice ali dedka. Ker so mnoge klinike, 

ki opravljajo abortus ali evtanazijo, 

v zasebnih rokah, gre za tipično 

zaslužkarstvo, ki ga ni mogoče prikriti 

s sentimentalnimi izgovori o stiskah 

nosečih žensk ali o trpljenju starih in 

bolnih ljudi. 

102 15. 6. 2023 

Kupčije S SMRTJO 

Komentar 

V štirih desetletjih sem kot učitelj in ravnatelj doživel osem samomorov dijakov, 

v desetih letih po upokojitvi pa še tri. Smrt poišče mlade tudi v t. i. strelskih pohodih, 

ko mladoletniki pobijajo svoje vrstnike in učitelje. To se ne dogaja samo v Ameriki; 

nedavno sta bila v Beogradu v dveh dneh dva poboja z velikim številom mrtvih 

in ranjenih. Sprašujem se, kaj se dogaja. 

HIPOKRATOVA PRISEGA 

Tako odkrito barantanje s smrtjo je 

povsem izničilo nedotakljivost človekovega 

življenja, ki je zapisana v 17. členu 

Ustave Republike Slovenije s pripisom: 

»V Sloveniji ni smrtne kazni.« Slaba šala 

ali norčevanje? Hotena smrt obremenjuje 

tudi zdravnikovo vest, saj ga obvezuje 

Hipokratova prisega, da »ne bom 

nikoli nikomur – tudi ko bi me prosil – 

zapisal smrtne droge ali ga z nasvetom 

napeljeval na tako misel; prav tako ne 

bom nobeni ženski dal pripomočka za 

uničenje telesnega ploda«. O tem mladi 

zdravniki morda ne vedo nič, saj naj bi 

bila 2500 let stara Hipokratova prisega 

zastarela. Nadomestila jo je Ženevska 

deklaracija iz leta 1948, v kateri imamo 

še zapis »absolutno bom spoštoval človeško 

življenje od spočetja naprej«. Od 

takrat se je Ženevska deklaracija spremenila 

že petkrat, zdaj zapisa »od spočetja 

naprej« ni več. 

Človeku utrniti življenje na začetku 

in koncu življenja je tako lahkotno 

kot ugasniti luč. V vsesplošni permisivnosti 

si ženski ne upamo reči, naj 

pred vsako ljubezensko pustolovščino 

premisli, kašne posledice jo lahko 

doletijo. Isto velja za moškega. Ali se 

znebimo nedobrodošlega otroka samo 

zato, da prihranimo nekaj časa samo 

zase; da nam ne bo treba vsakodnevno 

skrbeti, kdo bo peljal otroka v vrtec? 

Ali zato, ker ne premoremo dovolj volje, 

da se upremo nepremišljeni spolni 

avanturi? Sliši se grdo in cinično, ampak 

dejstvo je, da splavljeno človeško 

bitje vržemo med odpadke. Toliko o 

nedotakljivosti človeškega življenja! 

Sicer pa smrt sodi med zanimivejše 

Smrt je nepogrešljivo sredstvo 

za prenašanje dolgčasa in 

brezdelja. Skoraj na vseh 

komercialnih televizijskih 

kanalih dnevno predvajajo 

kriminalke, ki se začnejo s truplom, 

najpogosteje z ženskim. 

dnevne novice. Nekoč je neki novinar 

dejal, da je najboljša vest tista, ki poroča 

o letalski nesreči. 

SMRT SE PRODAJA 

Smrt je nepogrešljivo sredstvo za prenašanje 

dolgčasa in brezdelja. Skoraj 

na vseh komercialnih televizijskih kanalih 

dnevno predvajajo kriminalke, 

ki se začnejo s truplom, najpogosteje 

z ženskim. Po drugi strani pa moramo 

pri nesrečah, ubojih in samomorih pokazati 

določeno stopnjo prizadetosti, 

ki je pogosto lažna, saj ne doseže in ne 

prizadene naših čustev, lahko pa nare-

Evtanazija, umor, samomor 

in abortus imajo veliko 

skupnega. 

di veliko škode. Spomnim se samomora 

na šoli na začetku svoje učiteljske poti. 

Seveda smo bili vsi prizadeti in zdelo 

se nam je, da moramo to prizadetost 

ohranjati in jo kazati vsem okoli sebe. 

Ko smo tudi še naslednji dan skrušeno 

sedeli v zbornici, je vstopil eden od naših 

kolegov in povzdignil glas: »Kaj je 

zdaj to? Bomo ves čas skrušeno čemeli 

tukaj? Kar je bilo, je bilo. Življenje teče 

naprej!« Ko smo imeli kasneje enak primer, 

se nam je zdelo, da bi morali o tem 

obširneje spregovoriti dijakom. Naslednji 

dan naj bi v vsakem razredu posvetili 

eno uro razgovoru o tem dogodku. 

Po krajši razpravi pa smo ugotovili, da 

to nima nobenega smisla. Preveč govorjenja 

ima lahko hude posledice. Lahko 

sproži neprimeren odziv pri dijakih in 

koga od njih napelje k enakemu dejanju. 

Če govoriš o smrti, smrt pride. 

Takega premisleka pri javnih občilih 

ni. Podobno kot poročajo o letalskih 

nesrečah, razpravljajo in razglabljajo 

tudi o samomorih in umorih. In 

to ponavljajo še nekaj naslednjih dni, 

kar lahko pri mladih vzbudi posebno 

pozornost in celo mikavnost. V sebi 

nosimo zlo, podedovano od izvirnega 

greha, ki ga praviloma odganjamo in 

tlačimo nazaj, nekam v podzavest, a 

zlo izkoristi vsako priliko, vsako slabo 

razpoloženje, razdraženost, razočaranje 

ali obup, se prikrade nazaj in začne 

drezati in prigovarjati: »Ubij se, ubij se!« 

ali »Ubij, ubij!« Ponavlja, da življenje 

nima smisla. Spodbuja nezadovoljstvo 

in maščevalnost: »Vam bom že pokazal!« 

Evtanazija, umor, samomor in 

abortus imajo veliko skupnega. Vsem 

je skupno hoteno in nasilno končanje 

življenja. Zato je upravičeno vprašanje, 

kdo in zakaj nenehno spodbuja abortus 

in evtanazijo kot človekovo pravico – in 

potegne za seboj še samomor. 

PROFIMEDIA 

49 

USMILJENJE IN SOČUTJE 

Zagovorniki uzakonitve in priznanja 

pravice do usmrtitve nerojenega otroka 

ali ostarelega in bolnega človeka 

se sklicujejo na usmiljenje in sočutje. 

Toda sklicevanje na usmiljenje in sočutje 

je zlagano in hipokritsko. Pravo 

sočutje in pravo usmiljene je mogoče 

le od svojcev, sorodnikov, prijateljev 

in sosedov. Če je naše človekoljubje 

splošno in iskreno, se bomo obrnili 

na Misijonsko središče in sprejeli 

botrstvo za otroke po svetu, kjer vlada 

skrajna revščina in ni treba nikomur 

pomagati, da bi lažje umrl. Naša družba, 

naša civilizacija je dovolj bogata in 

celo razsipna in bi lahko na primeren 

način pomagala ljudem v resnični stiski. 

Ko in če dijakom in učencem ob 

primernem času spregovorimo o samomoru, 

jim odkrito povejmo, kakšno 

zlo in krivico s tem storimo staršem 

in drugim svojcem. Zato bi morali v 

naš šolski program vnesti vzgojo za 

čustveno odpornost in odgovornost. 

Tak poduk bi bil bolj zdravilen kot 

neskončno razglabljanje o socialnih 

in psiholoških razlogih za samomor. 

Starši in učitelji moramo otroke učiti, 

kako živeti, saj o tem ne vedo nič. Živeti 

je veščina, kot je igrati šah. Tako 

kakor vlečemo poteze pri šahu, bi morali 

tudi živeti preudarno in s premislekom 

narediti vsak korak. Žal tako 

starši kot učitelji te vzgojne veščine 

ne obvladamo, saj tudi sami nismo 

dovolj preudarni in premišljeni. Ali 

se ne bi pustili o tem poučiti, da nam, 

ko je že prepozno, ne bi bilo treba obiskovati 

psihologov in psihiatrov? 


Socializem gre z roko v roki s kulturo smrti. 

Tako je bilo od nekdaj. Sedaj se vse poskuša 

nekaj zamaskirati z evtanazijo, a v resnici gre 

za odstranitev motečih ljudi. 

Andrej Muren 

V resnici je kultura smrti v ozadju propadanja 

zahodne civilizacije. Dekadenca je v svojem 

bistvu morbidna: smrti se zapiše nezaželjene 

otroke, prizadete odrasle in obnemogle starce. 

Ljubezen »brez meja«, izenačevanje ljudi 

in živali in kulturni marksizem s floskulami 

o solidarnosti in enakopravnosti žensk gre 

z roko v roki s smrtjo. Z usmrtitvami, ki so v 

resnici navaden uboj. 

Tone Horvat 

102 15. 6. 2023

50 

BEREMO, GLEDAMO, POSLUŠAMO ... 

Priporočila 

LUKA LISJAK 

GABRIJELČIČ 

MARTIN SUŠNIK: 

REALIZEM, KI OSVOBAJA. 

ESEJI O SVOBODI IN VZGOJI 

Velika sreča za slovensko misel je, da je filozof 

Milan Komar, ki je svoja zrela, najplodnejša 

leta preživel v argentinskem eksilu, dobil nadarjenega 

učenca v Martinu Sušniku. Sušnik 

je tako po vsebini kot slogu in temperamentu 

nadaljevalec Komarjeve misli. Naslanja se na 

tradicijo krščanskega realizma in personalizma 

ter s samozavestno, umirjeno kritičnostjo 

motri prevladujoče trende sodobne zahodne 

filozofije. Sušnikova knjižica Realizem, ki osvobaja 

je njegova prva monografija, izdaja v 

slovenščini. Tako kot dela njegovega učitelja, 

Milana Komarja, je napisana v privlačnem, 

berljivem esejističnem slogu, ki z jasno, prodorno 

in razumljivo argumentacijo podaja 

globoke modrosti. Sušnik učinkovito zavrača 

idejo, po kateri je relativizem pogoj za pluralizem 

in demokracijo. Iz njegovega pisanja 

izžareva prizadevanje po resničnem dialogu 

in vedrina, ki izhaja iz jasnosti in prožnosti 

misli. Knjiga, ki s svojo umirjeno lucidnostjo 

služi kot izvrstna protiutež kričečim pamfletom 

sodobnih kulturnih bojev. 

Založba Družina 

– zbirka Sidro, 

2023, 184 strani, 

29,90 evrov. 

Založba Mladika, 

Trst, 2023, 336 

strani, 21 evrov. 

MILAN GREGORIČ: 

LJUDJE MOJEGA ČASA 2 

Vztrajni in nadvse plodoviti publicist in kulturnik 

Milan Gregorič je napisal še eno knjigo, polno 

nadvse zanimivih biografij. Ljudi, ki jih je na svoji 

dolgi poti glasnega družbenega kritika srečal, je 

opisal v zgodbah ali z intervjuji. Ne gre samo za 

Istrane, pa tudi ne samo za Primorce na slovenski 

strani meje in ne za ljudi, ki so si svetovnonazorsko 

blizu. To so najrazličnejše osebnosti: od partizana 

do duhovnika. Skupaj tvorijo pristno družbo dobrih 

ljudi, ne glede na politični tabor, kar je danes 

zaradi politične razklanosti še toliko pomembnejše. 

Gregorič je vedno sodeloval, pa tudi prijateljeval, z 

najrazličnejšimi ljudmi, samo s kakimi policisti v civilu 

ne: udbašu, ki ga je silil k sodelovanju, se ni uprl 

samo z besedo, amapk tudi fizično. Čeprav je potem 

pristal na seznamu Udba.net, med tistimi poštenjaki, 

ki se jim je Udba na tak gnusen način maščevala 

že po zlomu komunizma. Mnoge ugledne ljudi, 

Gregoričeve prijatelje in sodobnike, sedaj najdemo 

v knjigi, ki je kot nekakšen literarni panteon. Dragoceni 

so opisi ljudi, o katerih v leksikonih in knjigah 

ne najdemo veliko, čeprav bi si to še kako zaslužili. 

Naštejmo nekaj imen: Englelbert Besednjak, Svetko 

Gregorič, Stanko Sivec, Ciril Pelicon, Igor Gregorič, 

Alojz Rebula, Franjo Frančič, Silvester Fatur, Lojza 

Zavnik, Loredana Gec, Marta Kolarič Kohn ... 

TINO MAMIĆ 

102 15. 6. 2023

ANDRAŽ 

ARKO 

DUHOVNOST 

Obtožbe o NEZAKONSKOSTI 

Že v prvem stoletju so se med nasprotniki kristjanov pojavljale obtožbe, da naj bi bil 

Jezus nezakonski otrok. Najprej so takšne obtožbe prihajale s strani Judov, kasneje 

pa tudi od poganov, s katerimi so polemizirali tudi cerkveni očetje – prvi teologi. 

51 

Po judovskem običaju 

sta Jožef in 

Marija najprej sklenila 

zakon, leto dni 

zatem pa naj bi se Marija 

preselila k Jožefu. Iz kronologije 

v Matejevem in 

Lukovem evangeliju lahko 

razberemo, da je bil Jezus 

spočet med prvim in 

drugim korakom poroke, 

kar je bil za nasprotnike 

krščanstva dokaz, da je 

nezakonski otrok. V vse 

večjih napetosti med judovstvom 

in krščanstvom 

po letu 70 so Judje sčasoma 

skovali neokusno 

razlago o Jezusovem nezakonskem 

rojstvu. 

»DOKAZI« IZ NOVE 

ZAVEZE 

Dva novozavezna odlomka 

naj bi potrjevala judovske 

obtožbe o nezakonskosti, 

in sicer Mr 6,3 in Jn 8,41. Ko 

v Markovem evangeliju Jezus 

pride v rojstni Nazaret, 

se mnogi sprašujejo: »Ali ni 

to tisti tesar, sin Marije …?« 

Judje pri sinu vedno navedejo 

ime očeta, in ne matere; 

če pa je navedena mati, 

pomeni, da je vdova ali da je 

otrok nezakonski, oče pa neznan. V Knjigi 

sodnikov (11,1) beremo: »Jefte je bil ... 

sin vlačuge.«. Tako naj bi po besedah judovskih 

nasprotnikov Markova opredelitev 

»sin Marije« bila dokaz, da je Jezus 

nezakonski. Toda razlaga tega je dokaj 

preprosta: v kontekstu Markove pripovedi 

je očitno, da je bil Jožef že mrtev, 

Marija (edina od staršev, ki je bila še živa) 

pa je bila vsem vaščanom dobro znana. 

Markova identifikacija »Marijin sin« 

ni uradna ali rodovniška, ampak zgolj 

kontekstualna, kot npr. ko Luka (7,11-17) 

pojasni, da je Jezus v Nainu obudil »edinega 

sina matere, ki je bila vdova.« 

V Janezovem evangeliju (8,31-59) srečamo 

razpravo med Jezusom in Judi o 

njihovem izvoru iz »očeta« Abrahama. 

Valentin Metzinger: Smrt sv. Jožefa. Cerkev Marijinega oznanjenja v Nazarjah. 

Jezus pa jim s sarkazmom nakaže, da je 

njihov oče hudič, saj opravljajo njegova 

dela. Zato Judje protestirajo: »Mi se 

nismo rodili iz prešuštva; enega očeta 

imamo: Boga.« Implicitno rečeno: Mi se 

nismo rodili iz prešuštva, ti pa si se rodil 

iz prešuštva. Glede na ironičen ton celotnega 

odlomka je jasno, da je obtožba o 

nezakonskoti na zelo trhlih nogah. 

POGANSKI »DOKAZI« 

Eden največjih cerkvenih očetov Origen 

(+254) v spisu Proti Celzu zavrača grškega 

filozofa Celza in brani krščanstvo. 

Celzove »dokaze«, pri katerih se je opiral 

na judovske vire, bi lahko rekonstruirali 

v zgodbo: rojstvo iz Device si je izmislil 

Jezus sam, saj je bila njegova mati revna 

podeželanka, ki se je preživljala s 

predenjem. Mož tesar jo je 

nagnal, ko je bila obsojena 

zaradi prešuštva z vojakom 

po imenu Pantera. Tavajoča 

po svetu je skrivaj rodila Jezusa. 

Ta se je kasneje zaradi 

revščine zaposlil v Egiptu, 

kjer se je izuril v magičnih 

sposobnostih, s katerimi se 

je napihoval in si prisvojil 

naziv Boga. 

Ta napad na Jezusovo 

poreklo je bil očitno zelo 

razširjen, saj judovski spisi 

iz 2. stoletja imenujejo Jezusa 

»Panterov sin«, da je 

bil sin prostitutke, o čemer 

je okoli leta 197 pisal tudi 

krščanski apologet Tertulijan. 

V rabinski literaturi 

se je do leta 500 že močno 

uveljavilo prepričanje 

o Jezusovi nezakonskosti, 

kar se je slednjič razvilo v 

skrajno žaljivo srednjeveško 

legendo Toledot Ješu, v 

kateri je neki Jožef Pandera 

posilil Miriam, ženo Johanana, 

ki je rodila Ješuja. 

JOŽEF – 

ZAKONITI OČE 

V primerih, ko je težko 

ugotoviti, kdo je biološko 

spočel otroka, Mojzesova postava raje 

določa očetovstvo na podlagi moževega 

priznanja. Mišna Baba Batra navaja 

načelo: »Če moški reče: ›To je moj sin,‹ 

mu je treba verjeti.« Evangelist Matej 

poroča, da je Jožef najprej javno prevzel 

odgovornost za Marijo in spočetega 

otroka, ki mu je dal ime Jezus in ga s 

tem priznal za svojega. Jožef je z uveljavljanjem 

očetovske pravice do poimenovanja 

otroka priznal Jezusa in tako 

postal njegov zakoniti oče. 

800 let jaslic 

102 15. 6. 2023

52 

UČENJE IN ŠOLA 

DARJA 

OVSENIK 

Otroci so VREDNI 

IN SPOSOBNI VEČ, 

kot povedo šolske ocene 

Komentar 

»Same petice. Ti si pa res priden!« Ali otrokov uspeh v šoli res pove, kako uspešen je? 

Pisatelj in ekolog Nara Petrovič pravi, da je veliko načinov, kako v dijakih spodbuditi 

željo in motivacijo za veselje do učenja. 

Na eni od britanskih šol je 

učiteljica svojim 11-letnim 

učencem po opravljenem 

nacionalnem preverjanju 

znanja poslala pismo, v katerem jim 

je na zelo preprost način povedala, 

da ocene ne pokažejo nujno tega, kar 

jih dela »posebne in edinstvene«. Podobnih 

misli je tudi pisatelj in ekolog 

Nara Petrovič, ki meni, da uspeh v šoli 

ni ključen za izpolnjenost posameznika 

v življenju. 

OCENE NE POVEJO VSEGA 

V pismu učiteljica učencem piše, da je 

ponosna nanje, ker so v tednu dni nacionalnih 

preizkusov izkazali veliko 

zavzetosti in pokazali največ, kar zmorejo. 

V naslednjem odstavku pa dodaja, 

da jo skrbi, da ti testi ne pokažejo vedno 

tistega, kar vsakega med njimi »dela posebnega 

in edinstvenega«. 

To jim razloži s tem, da ljudje, ki 

sestavljajo in ocenjujejo teste, ne poznajo 

vsakega izmed njih. Sploh pa ne 

tako, kot jih poznajo njihovi učitelji in 

še posebej njihove družine. Tu se začne 

najlepši del pisma: 

»Ne vedo, da mnogi izmed vas govorite 

dva jezika. Ne vedo, da znate 

igrati inštrument, plesati ali naslikati 

sliko. Ne vedo, da vaši prijatelji lahko 

računajo na vas, ko vas potrebujejo, 

ali da vaš smeh lahko razvedri še tako 

temačen dan. Ne vedo, da pišete poezijo 

in pesmi, se ukvarjate s športom, 

razmišljate o prihodnosti in da včasih 

po šoli poskrbite za vaše mlajše brate 

ali sestre. Ne vedo, da ste potovali na 

zares lep konec sveta in da znate povedati 

odlično zgodbo ali da res radi 

preživljate čas s posebnimi sorodniki 

in prijatelji. Ne vedo, da ste vredni zaupanja, 

prijazni ali pozorni in da vsak 

dan poskušate biti najboljši … Ocene, 

ki jih boste dobili, bodo povedale nekaj, 

ne pa vsega.« 

Na koncu zaključi, naj uživajo v 

svojih ocenah in naj bodo nanje ponosni, 

a naj si zapomnijo, da »je veliko 

načinov, kako biti pameten«. 

Eden od staršev na omenjeni britanski 

šoli je pismo objavil na svojem Facebook 

profilu, od tam pa se je bliskovito razširilo 

naprej in odmevalo tudi po Twitterju 

in britanskih časopisih. Na Twitterju je 

šola zapisala: »Uau. O tem pismu objavljajo 

povsod po svetu! Vse, kar smo naredili, 

je to, da smo svojim šestošolcem povedali, 

kako neverjetni so!« 

Ravnateljica je ob tem seveda naletela 

tudi na kritike, češ da pismo 

SHUTTERSTOCK 

spodbuja k miselnosti, da se učencem 

ni treba truditi za ocene. Sama je to 

zanikala: »Učencem nikoli ne sporočamo, 

da akademski dosežki niso 

pomembni – kar delamo, pa je, da praznujemo, 

ko jih na naslednjo stopnjo 

njihove šolske kariere pošiljamo kot 

zares neodvisne, samozavestne in artikulirane 

učence.« 

MEHIŠKI EKSPERIMENT 

Podobno na znanje, ki ga učenci in dijaki 

pridobivajo v slovenskih šolah, gleda 

tudi alternativec Nara Petrovič. Na pogovoru, 

ki ga je na temo učenja pripravi- 

102 15. 6. 2023

UČENJE IN ŠOLA 

53 

Ob poplavi informacij, ki jih 

lahko dobimo na spletu, je 

vedno manj smiselno napor 

v šoli vlagati le v pomnjenje. 

Prihaja čas za spremembe 

klasičnih oblik poučevanja. 

la Mestna knjižnica Kranj, je izpostavil, 

da je načinov, kako v dijakih spodbuditi 

željo in motivacijo za veselje do učenja, 

veliko. Sam jih spoznava skozi potovanja 

in obiske tujine, kjer so drugačne prakse 

poučevanja in učenja stalnica. 

Navedel je zanimiv primer skupinskega 

učenja, ki ga je razvil neki učitelj 

v Mehiki. Ta je učence ocenjeval skupinsko 

– teste so reševali skupaj, tako 

da je vsak prispeval tisto, kar je znal, na 

koncu pa so vsi dobili isto oceno. Marsikdo 

bi se nad takim načinom lahko 

zgražal in ga pospremil z dvomi o uspešnosti 

za tiste učence, ki se ne učijo 

radi. Vendar so rezultati teh učencev 

na nacionalnih testih, ki so jih reševali 

sami, pokazali zelo dobre rezultate. 

S primerom je želel pokazati, da 

je ob poplavi informacij, ki jih lahko 

dobimo na spletu, vedno manj smiselno 

napor v šoli vlagati le v pomnjenje. 

Današnji šolski sistem se po njegovem 

mnenju temu še ni prilagodil, njegove 

izkušnje, ki jih je nabral v tujini, pa 

kažejo, da prihaja čas za spremembe 

klasičnih oblik poučevanja. »Mladi, 

ki v določenih predmetih najdejo veselje, 

nazadnje dosegajo presežke. 

Toda do šole imajo še vedno večinoma 

odklonilen odnos, saj se morajo učiti 

tudi tiste predmete, ki jim absolutno 

ne ležijo. Ne nujno zato, ker v njih ne 

bi mogli biti dobri!« 

Dijake je nagovoril tudi s svojo osebno 

izkušnjo, ko kot dijak sicer ni imel 

nobenih učnih težav razen pri slovenščini, 

ki jo je »sovražil«. Bral je sicer zelo 

rad, slovnica pa mu ni in ni šla. Po srednji 

šoli pa so ga povabili, da bi postal 

prevajalec iz angleščine. »Toda kako naj 

prevajam, če mi je slovenščina španska 

vas?!« Takrat se je zgolj iz potrebe sam 

lotil učenja slovnice in se je je tudi zelo 

hitro naučil. Predvsem pa je spoznal, 

Šola otroku da veliko, a otrok je vreden veliko 

več, kot o njem povedo šolske ocene. 

da je zelo logična in enostavna. Bilo mu 

je žal, da jo je v šoli zavračal, ker bi si z 

malo truda lahko prihranil kar nekaj 

duševnih muk. Da se je je sam dobro 

naučil, dokazuje tudi dejstvo, da je kasneje 

celo jezikovno pregledoval besedila 

in pisal korekture. Pozval je dijake, 

da je tudi od njih samih odvisno, kako 

bodo pristopili k učenju. Lahko jim je 

vse »brezveze« ali pa ne: »Izberi si, da 

bo zanimivo, pa bo zanimivo!« 

KAKO JE BILO V ŠOLI 

Starši pogosto vprašajo otroke, ko pridejo 

iz šole: »Kako je bilo v šoli?« In 

pričakujete neko »poročilo« o tem, ali 

so bili kaj vprašani, so pisali test, so dobili 

kakšno oceno ipd. S tem starši šolo 

nehote smatramo le kot ustanovo, ki 

otroka glede na učni uspeh uvrsti med 

uspešne ali neuspešne. 

Pa ocene v šoli res povedo, kako 

uspešen in sposoben je v resnici vaš 

otrok? Ni življenje mnogo več od ocen? 

Kot družba, ki temelji na znanju, pozabljamo, 

da šola sicer da veliko, da pa 

so naši otroci vredni in zmožni mnogo 

več, kot povedo ocene na papirju. 

Jim starši kdaj povedo, da so uspešni v 

vsem tistem, kar jim gre dobro od rok 

in to radi počnejo? 

Podobno kot v pismu britanske šole 

je tudi Petrovič mnenja, da je »izpolnjenost 

v življenju manj odvisna od 

učnega uspeha v šoli kot od socialnih 

veščin in duševne zrelosti, ki jih ni mogoče 

pridobiti drugače kot s prakso in 

učnimi procesi, ki jih prinašajo sodobne 

šolske pobude«. 

PISMO OTROKU 

Morda lahko podobno pismo, kot so 

ga prejeli britanski učenci, napišemo 

tudi svojemu otroku. Morda mu bo 

prav to dobra popotnica za življenje, 

ki ga bo spremljala še dolgo, Otroci so 

občutljiva bitja in pozitivna spodbuda 

mnogokrat seje presenetljive in spodbudne 

sadove, spodbuda, da se trudi 

tudi tam, kjer ni ocen. S tem pa postaja 

(še) bolj zavzet za učenje na vseh 

področjih življenja, ne le v šoli. Ob tem 

bomo morda tudi sami marsikaj odkrili 

o svojemu otroku. Kii ga imamo vsak 

dan ob sebi, pa ga prav zato morda ne 

vidimo v vsem njegovem »sijaju«. 

Otroci so zelo občutljiva bitja in pozitivna 

spodbuda mnogokrat seje presenetljive 

sadove. Moč pohvale je (tudi 

znanstveno dokazano) velika: majhna 

pohvala pogosto žanje velik uspeh! 

102 15. 6. 2023

54 

ZDRAVJE 

Lance & Cromwell 

Plaža nekoč ... 

MAJA VOVK 

Problem 

DEBELOSTI pri otrocih 

Že več let smo priča posebni epidemiji, ki divja tako med odraslimi kot med otroki. 

To je epidemija debelosti. Da je temu res tako, se lahko prepričamo ob ogledu 

naključnih fotografij iz osemdesetih let, kjer bi kopalce na plaži danes označili 

za suhe. Današnje fotografije prikazujejo povsem drugačno sliko. 

Stanje je še posebej zaskrbljujoče, saj je predebelih tudi že veliko otrok. 

Debelost je resen problem, saj 

pogosto vodi v zdravstvene težave, 

ne gre pa zanemariti niti 

psihološkega vidika, saj imajo 

debeli otroci pogosto nizko samopodobo 

in so tudi s strani sovrstnikov deležni 

posmehovanja, žalitev in izolacije iz 

družbe. Vse to pa vodi v nezadovoljstvo 

s samim seboj in s svojim življenjem, v 

občutek nesprejetosti in osamljenosti. 

Debelost v otroštvu je tako tudi slaba 

popotnica za življenje. 

102 15. 6. 2023 

VZROKI 

Da se lahko lotimo reševanja problema, 

je treba najprej ugotoviti, kje leži 

vzrok. Ta se skriva v nezdravem življenjskem 

slogu, kamor sodijo: premajhna 

telesna aktivnost; uživanje 

nezdrave hrane, ki vsebuje veliko kalorij, 

a le malo hranil; pitje pijač, ki vsebujejo 

ogromno sladkorja; količinsko 

preveliki obroki; tolaženje s hrano ob 

stiskah, pod stresom ali ob dolgčasu; 

premalo spanja, zaradi česar jemo preveč 

in smo premalo aktivni. 

Včasih se vzrok debelosti skriva 

tudi kje drugje, recimo v hormonskem 

neravnovesju, na kar lahko pomislite, 

če otrok sicer zdravo živi, a ima vseeno 

težave s težo. Večinoma pa je debelost 

posledica neravnovesja med zaužito in 

porabljeno energijo in je tako tesno povezana 

z nepravilno prehrano ter nezadostno 

telesno aktivnostjo. 

POSLEDICE 

Debelost ni problem le iz estetskega vidika, 

pač pa je veliko bolj zdravstvena 

težava. Najpogosteje pri otrocih vodi v 

povišan krvni tlak ali sladkorno bolezen. 

Če k temu dodamo še slabši učni 

uspeh, nizko samopodobo in občutek 

nevrednosti, sram, krivdo, negotovost 

ter osamljenost, vidimo, da imamo 

opravka z zelo resnim problemom. 

REŠITVE 

Debel otrok ima problem. Vendar debelost 

ni le njegova težava, zato tudi ne 

moremo pričakovati, da jo bo rešil sam. 

Starši smo tisti, ki lahko največ naredimo. 

Tako pri preprečevanju debelosti 

kot pri morebitnemu hujšanju, če 

je že prišlo do težav s težo. Pri tem lahko 

starši največ naredimo z zgledom: 

Omejite čas posedanja za televizorjem 

ali telefonom. Raje pojdite ven. Po 

opravkih v bližini pojdite peš ali s kolesom, 

namesto da se peljete. Poskrbite za

Nasvet 

ZDRAVJE 

55 

Večinoma je debelost 

posledica neravnovesja 

med zaužito 

in porabljeno energijo. 

Morda se sliši malo čudno, vendar je 

res. Ni vsak otrok s preveč kilogrami 

že predebel. V obdobju odraščanja se 

namreč rado zgodi, da so otroci bolj 

buckasti. Ker se telo ne razvija pri vseh 

enako in tudi ne enakomerno, se pogosto 

zgodi, da otrok najprej pridobi 

na teži in se šele nato potegne v viši- 

no. In tako iz debelušnega otročička 

zraste vitek lepotec ali lepotica. Zato, 

če otrok postane debelušen ob vstopu 

v puberteto oz. v puberteti, ne delajte 

panike po nepotrebnem. Poskrbite pa, 

da bo še naprej gojil zdrave navade. Če 

ste v dvomih, pa se za nasvet obrnite 

na otrokovega zdravnika. 

 

skupno telesno aktivnost: 

kolesarjenje, igranje 

košarke, nogometa, 

izlet v hribe, veslanje … 

Za pitje ponudite vodo 

ali naravne sokove. 

Jejte hrano, ki vas bo 

nahranila, in ne samo 

nasitila (veliko sadja in 

zelenjave, polnovredne 

hrane). Za prigrizke 

pripravite oreščke 

in sadje. Jejte počasi 

in le, ko ste lačni. Ne 

tolažite se s hrano. 

Hrane ne uporabljajte 

za nagrado in tudi 

ne za kazen. Iz omar 

odstranite nezdravo 

hrano, da otrok ne bo 

izpostavljen vabljivim 

skušnjavam. Poskrbite 

za zadosti spanja. 

Kar namreč otrok 

osvoji v otroštvu, to po 

navadi prenese tudi v 

odraslost. Bodite otrokom 

zgled. Če vidijo, 

da ste aktivni in se 

ob tem še zabavate, je 

... in danes. 

večja verjetnost, da vam bodo sledili in 

ostali aktivni tudi v prihodnje. Izbirajte 

aktivnosti, ki se jih lahko udeležite 

kot družina: sprehajanje, tek, kolesarjenje, 

plavanje, smučanje. Pri tem 

bodite pozorni na otrokove potrebe. 

Morda se otrok ne bo počutil dobro v 

kopalkah, kjer je njegovo telo preveč 

izpostavljeno. Zato je pomembno, da 

izberete aktivnosti, kjer bo užival in 

mu ne bo nerodno ali pretežko. 

HUJŠANJE 

Za mnoge otroke in mladostnike izbira 

raznih shujševalnih diet ni pametna 

odločitev. Njihova telesa rastejo in se 

razvijajo, zato obstaja nevarnost, da 

bi jih z dieto prikrajšali za pomembna 

hranila, ki jih njihovo telo potrebuje. 

Če je dieta res potrebna, naj poteka pod 

nadzorom strokovnjaka. 

Prehranske navade si otrok pridobiva 

v družini. Otroku moramo privzgojiti 

pravilen odnos do hrane. Jesti moramo 

vse, raznovrstno. Nekateri ljudje obrokov 

sploh ne jedo, potem pa se na skrivaj 

bašejo s slaščicami ali sendviči. 

V nekaterih družinah npr. sploh ne jedo 

zelenjave, ne kuhajo minešter. Bašejo se 

s picami, hamburgerji, bureki, kebabi, 

pijejo sladkane pijače. Dejstvo je, da je s 

kuhanjem veliko dela, predvsem z zelenjavo. 

Samo predstavljajte si, koliko časa 

ti vzame, če hočeš očistiti veliko skledo 

radiča za veliko družino, ki si ga nabral 

vsega umazanega na vrtu. 

Ali pa npr. špinačo: treba jo je požeti, jo 

sčistiti, oprati, skuhati, skosljati in šele 

nato jo podušiti. Dosti bolj preprosto je 

pogreti kupljeno pico. 


SHUTTERSTOCK 

In potem je tukaj še gibanje, hoja. Otroke 

se danes vozi prav povsod. Mi smo 

povsod hodili peš. Nič nam ni bilo težko 

prepešačiti poti v šolo, h verouku, v trgovino, 

po opravkih. 

In potem je tukaj še genetika. Nekateri 

ljudje so suhci že po naravi, drugi 

podedujejo gene, da so majhni, čokati, 

zamaščeni. 

Preobilna hrana, premalo gibanja, 

genetika in morda še kakšna bolezen in 

zdravila in debelost je hitro tu. 

Samo Barcaffe 

Ali ni zanimivo, da pri tej poplavi zdravil še 

vedno niso izumili tablete, ki bi zmanjšala 

apetit? A to le mimogrede. Res je, debelost 

je postala epidemična in še huje bo. 

Franc Novak 

102 15. 6. 2023

56 

ISKRENI - INTERVJU 

Za otroka so NAJVEČJE BREME 

starši, ki ne živijo izpolnjeno 

Jakobova pot te nagovarja, spreminja, prisiljen si biti sam s sabo. Včasih je tudi zelo naporno, toda spoznavaš, 

odkrivaš samega sebe … – V današnji družbi je čisto preveč navlake. Minimalističen pogled, usmerjen 

proč od potrošniške miselnosti, k čemur stremimo tudi kot družina, je zato prav osvobajajoč. – Zadnja leta 

sem se zavestno predala vlogi materinstva, ker si želim biti prisotna ob otrocih, sploh prva tri leta njihovega 

življenja. Je pa to gotovo le ena izmed mojih vlog, nisem samo mama. 

ANDREJA BARAT 

OSEBNI ARHIV 

102 15. 6. 2023


57 

Kot mladoporočenca sta se odločila, 

da se podata na romarsko pot 

Camino. Kako je prišlo do te ideje? 

Luka: Camino je bil v bistvu Anina ideja, 

jaz na začetku še nisem bil najbolj zainteresiran 

za to stvar. Vsak dan, tri tedne 

samo hoja – to se sliši dolgočasno. Sem 

pa potem že prvi dan ugotovil, da je to 

čisto nekaj drugega, kot sem si predstavljal. 

Pot te nagovarja, spreminja, prisiljen 

si biti sam s sabo. Včasih je tudi zelo 

naporno, toda spoznavaš, odkrivaš samega 

sebe … Vsak na svoj način sva bila 

nagovorjena in še zdaj se mi zdi, da velikokrat 

črpava iz tega. Prepričan sem, da 

bi bilo najino življenje drugačno brez takratne 

poti. Vsekakor sva zelo hvaležna 

za to izkušnjo. Ko si prisiljen iti iz svoje 

cone udobja in shajati z minimalnimi 

življenjskimi potrebščinami, kot romar 

preizkusiti samega sebe … V takem duhu 

se potem vedno nekaj lepega rodi. Sem 

prepričan, da tudi ta knjiga. 

Ana: Zame je bil to klic, čisto pravi klic. 

Nahajala sem se v obdobju velikega 

iskanja same sebe. Moj športno-pustolovski 

duh pa je v Caminu videl priložnost, 

da se spet najdem in prečistim 

določene svoje izbire. Hrepenenje oziroma 

stiska je bila tako velika, da sem 

uspela pregovoriti tudi moža. 

Malo pred odhodom se vama je 

pridružil tudi nov družinski član. 

Kako sta to sprejela? 

Ana: To sta bili v bistvu dve veliki želji 

že dobro leto – Camino in zanositev. Ker 

pa pač življenje vedno preseneča, sta se 

uresničili istočasno. Idejo o tem, da bom 

v kratkem zanosila, sem namreč vmes 

že opustila, zato sva tudi brez zadržkov 

rezervirala letalske karte in dopust planirala, 

kot da bova sama. Nato pa se je 

ravno v času, ko sva že vse rezervirala, 

V ospredju je bil ponos 

na to žensko, 

ki hodi zraven mene 

in si upa, ki je 

premagala marsikaj. 

Ponos, da sva to izvedla. 

zgodil še plusek. Najprej je bil kar šok. 

Kaj pa zdaj, a zdaj bo pa vse padlo v vodo? 

Potem pa, po posvetu z ginekologinjo (ko 

sem ji bolj v hecu povedala, kakšne plane 

sem imela za poletje) oz. ko sem iz njenih 

ust zaslišala, da sta hoja in svež zrak v 

nosečnosti zelo zaželena, sva rekla: »Pa 

res, saj lahko pot vedno prilagodiva. Pa 

poizkusiva. Letalo imava, za vse ostalo 

pa bova sproti videla, kako in kaj.« 

Kako ste fizično prenašali pot? 

Hormoni, slabosti …? 

Ana: To je bil v bistvu moj tretji mesec 

nosečnosti. Pot in nosečnost sem dobro 

prenašala. Nosečnosti nikakor nisem dojemala 

kot oviro, ampak sem jo dojemala 

kot izziv. Nekaj utrujenosti in slabosti je 

bilo, ni pa bilo česa hujšega. Pravzaprav 

se mi zdaj, ko gledam nazaj, zdi, da sta mi 

bili najbrž ravno hoja in svež zrak pri slabosti 

na koncu v največjo pomoč. 

Je bil Camino za vaju romanje 

ali bolj nek izziv? 

Luka: Takrat nisem veliko razmišljal o 

tem, zakaj grem, ampak sem se prepustil 

in to je name tudi dobro vplivalo. Ta 

vidik, da izpustiš in zgolj prejemaš – to 

je bistvo romanja. Ali je to reševanje 

nekih lastnih stvari, ki te mučijo, ali 

pa iskanje odnosa z Bogom, to je stvar 

posameznika. Srečevala sva namreč 

najrazličnejše ljudi z raznoraznimi romarskimi 

nameni, izhodišči in mogoče 

je to iskanje odnosa z Bogom nekoliko 

stereotipno gledanje. Tisti nagovor, ki 

si ga prejel, osebno spoznanje, odgovor 

in pomiritev pa neseš naprej in ti potem 

pomaga bolje živeti. 

Ana: To, kar naju je naučil Camino in 

tudi nosečnost, je, da je vedno treba hoditi 

naprej. Dal nama je tudi zaupanje 

v to, da se, kljub temu da ne gre vse po 

načrtih, na koncu vse konča tako, kot 

se mora. Naučila sva se prepuščati v zaupanju 

in to se mi zdi, da je ključno in 

nauk celotnega romanja. 

Kako je ta pot vplivala na vajin 

odnos? 24 ur na dan skupaj, 

v drugačnih okoliščinah, 

nimaš se kam umakniti … 

Ana: Na najin odnos je pot dobro vplivala, 

nisva imela nekih večjih »tihih« 

dni. Seveda so manjši konflikti prišli 

zaradi kakšnih pripetljajev, kakšnega 

pogovora, ki sva ga imela, zaradi utrujenosti 

… Sicer pa sva precej hodila tudi 

v tišini, skupaj, a vsak zase, vedno sva 

iskala nek stik, ampak tudi ta vidik »biti 

sam s sabo« je bil na tem romanju za 

naju oba precej pomemben. 

Ana (34) in Luka (34) Uršič sta se kot mladoporočenca 

podala na znamenito romarsko Jakobovo 

pot (Camino de Santiago). Pred odhodom 

sta ugotovila, da na to romanje ne bosta odšla 

sama, ampak da se jima bo pridružil na novo 

spočet otrok. Po posvetu z ginekologinjo sta se 

odločila, da vseeno gresta in romanje prilagodita 

Aninemu novemu stanju ter majhnemu bitjecu 

pod njenim srcem. Sad poti je tudi pred kratkim 

izdana knjiga Nosečkin Camino. Luka je doktor 

znanosti s področja elektotehnike. Ana je po 

izobrazbi pravnica. Imata tri otroke: Julijo (6), 

Oliverja (4) in Friderika (11 mesecev). Dom sta si 

ustvarila v zamejski vasici na Goriškem. 

102 15. 6. 2023

58 


Tudi vi, Luka, ste se znašli v novi 

vlogi, ker ste na pot odšli kot oče. 

Kako ste vi doživljali to? Vedno je 

bolj v ospredju, kako se ženska počuti, 

vendar pa ima tudi oče svojo 

zgodbo, svoje doživljanje … 

Luka: Vsekakor gre v prvi fazi za skrb, da 

bo ženi dobro. Da sem recimo čisto fizično, 

ko je na primer primanjkovalo vode, 

skušal njej nuditi tisto, kar sva imela … 

Po drugi strani se dobro spomnim, da 

sem ji bil mnogokrat v oporo, ko je prišel 

trenutek strahu, dvoma ali nemoči – takrat 

sem bil tam zanjo, miren in potrpežljiv 

– in sva šla naprej, skupaj. Drugače pa 

je bil v ospredju ponos na to žensko, ki 

hodi zraven mene in si upa, ki je premagala 

marsikaj. Ponos, da sva to izvedla. 

Kot moški sem v njeni nosečnosti spoznal, 

da je ženska velika in sposobna, da 

včasih potrebuje oporo, zavetje odnosa 

in trenutek miru; in to je bilo bistvo hoje 

skupaj, ob noseči ženi, vsaj zame. Na 

koncu sem ji bil hvaležen za to izkušnjo, 

ker sam se ne bi spravil na to pot. 

Bosta še kdaj šla na Camino? 

Ana: Jaz takoj ponovim. 

Luka: Najbrž, vsekakor pa morava 

najprej počakati, da otroci zrastejo … 

Sad tega romanja je bila tudi vaša 

knjiga Nosečkin Camino. 

Je pa trajalo kar nekaj let, preden 

ste jo napisali. V njej zelo iskreno 

opišete svoja doživljanja, istočasno 

pa je napisana kot priročnik 

za žensko, ki je prvič noseča. 

Ste imeli že takrat, ko ste šli, 

v glavi idejo, da napišete knjigo, 

ali se je to pozneje rodilo? 

Ana: Zamisel za knjigo je padla povsem 

spontano, nekje na sredi najine poti, 

ko sem hodila noseča po poti. Zdaj, ko 

gledam nazaj, mi je jasno, da je bil to 

glas Svetega Duha: »Ana, napiši knjigo 

z naslovom Nosečkin Camino.« Tisti 

trenutek, avgusta leta 2016, sem imela 

praktično vse: naslov in idejo o vsebini 

knjige. Potem je to stalo do leta 2018, ko 

sem zanosila drugič in zbrala pogum, 

da sem začela idejo prelivati na papir. 

Šele takrat sem izbrala tudi stil knjige, 

ki pa je svojo končno obliko dobil 

šele povsem na koncu. Od spočetja do 

rojstva knjige je namreč minilo kar 6 let 

in 9 mesecev, pri čemer sem prvo polovico 

napisala leta 2018, drugo polovico 

pa leta 2022, ko sem zanosila tretjič. 

Vmes sem z dvema majhnima otrokoma 

doma namreč že obupala in idejo 

102 15. 6. 2023 

označila za misijo nemogoče, pa tudi sicer 

bi to knjigo ne-noseča težko pisala. 

Lansko leto pa se je nato vse poklopilo 

oz. je šlo le za vprašanje »ali zdaj ali nikoli.« 

In sem rekla: »Zdaj!« 

Ste trikrat mama. V Nosečkinem 

Caminu vidimo predvsem občutke 

v vaši prvi nosečnosti. Kako se je 

vaše materinstvo in dojemanje 

nosečnosti razvijalo do danes, 

skozi drugega, tretjega otroka? 

Ana: Prva nosečnost je bila pri meni precej 

dramatična, naslednji dve pa bistveno 

manj. Če bi opisovala drugo in tretjo nosečnost 

,bi bila zgodba precej bolj suhoparna 

in dolgočasna. Sem pa vedno vsako 

nosečnost dojemala zase, ni to »copy 

paste«, vsaka je svoj svet. Tudi odnos do 

nosečnosti je vedno drugačen, vsekakor 

pa bolj umirjen, saj veš, kaj približno pričakovati 

in kako tečejo stvari. 

Je ta knjiga pot vašega samouresničevanja? 

Ana: Ja, tudi. Zadnja leta sem se sicer zavestno 

v polnosti predala vlogi materinstva, 

ker si želim biti prisotna ob otrocih, 

sploh prva tri leta njihovega življenja. Je 

pa to gotovo le ena izmed mojih vlog, nisem 

samo mama. Zelo me nagovarja misel, 

da so za otroka največje breme starši, 

ki ne živijo izpolnjeno. Knjigo Nosečkin 

Camino bi zato lahko označila za del te 

moje druge plati, ki sem jo v tem obdobju 

peljala vzporedno, v smislu ustvarjanja 

še nečesa drugega kot ženska, ki ima 

svoje strasti in hobije. 

V knjigi ste dobro opisali neke 

potrošniške modne muhe in 

pričakovanja, ki so povezana 

z nosečnostjo in tudi kasneje z 

materinstvom, partnerskim odnosom 

… Si ženske po nepotrebnem 

otežujemo stvari? 

Ana: Vsekakor. Za to, da si mama (in 

žena), ne potrebuješ veliko, dovolj je, 

da si prisotna tukaj in zdaj in je to to. V 

današnji družbi je čisto preveč navlake. 

Minimalističen pogled, usmerjen 

proč od potrošniške miselnosti, k čemur 

stremimo tudi kot družina, je zato 

prav osvobajajoč. 

Kakšno je vajino vodilo pri vzgoji 

otrok? Enega, z minimalističnim 

pristopom, sta že omenila. 

Ana: Trudiva se vzgajati na 

sočuten način. 

Luka: Skušava vzgajati z nekim razumevanjem. 

Da se prepozna, kaj se trenutno 

pri otroku dogaja, da se omogoči otroku, 

da razvija svoje talente, da mu dovoliš, 

da je to, kar je, da mu pri tem pomagaš. 

Večkrat slišimo, da je treba otroka usmerjati. 

To ni tako preprosto, saj lahko nevede 

usmerjamo glede na lastne želje in 

prioritete ter s tem otroka povozimo. Raje 

bi rekel, da mu je treba pomagati oziroma 

mu nuditi atmosfero, v kateri se lahko 

razvije, treba je biti z njim. Ni lahko, ne 

uspe vedno, ampak to je najino vodilo. 

Kako ohranjata dober zakon 

ob vseh otrocih in obveznostih? 

Ana: Trenutno imamo pri hiši dojenčka, 

tako da se čas za naju zreducira bolj 

kot ne na večerne ure. Vsak večer si 

skušava vzeti čas samo za naju, za pogovor, 

nežnosti, molitev, vsaj malo. 

Luka: Ta večerna ura nama najbolj pomaga. 

Je pa treba povezanost ohranjati 

in negovati tudi čez dan (SMS-i, male 

pozornosti, kava v miru …). Nikakor ni 

sama po sebi umevna, to je vsakodnevna 

odločitev, da si ti tam za drugega. 

Vsak odnos je odločitev, ni nobene čarovnije, 

če se ne odločiš, če je vse malo 

fluidno, potem počasi nekam odplavaš 

in vedno težje prideš nazaj. Treba je veliko 

vložiti, ampak tudi veliko dobiš.

Kolumna 

MANICA MAROLT 

SHUTTERSTOCK 

VZGOJA 

S tujimi otroki je lahko, s 

svojimi pogosto zelo težko 

Na avtobusni postaji se srečajo prodajalka, zdravnica in učiteljica. 

Po začetni izmenjavi puhlic najprej zbere pogum prodajalka in malo potarna, 

da ima v službi na praksi dijakinjo, ki ves čas išče njeno bližino. Pravi, da ji ni odveč 

dekletova bližina in želja po pozornosti, je pa zanjo boleča, saj ima doma tri otroke. 

S svojima zgodbama se odpreta tudi drugi dve. 

59 

Prodajalka otrokom ne more privoščiti 

najnovejšega telefona, 

jim pa namenja svoj čas, se z njimi 

pogovarja, igra, pomaga pri 

delu za šolo. Njeni otroci tega ne cenijo. 

Ves čas se nekaj pritožujejo, hočejo drugače, 

še več … Sprašuje se, kaj dela narobe. 

Zdravnica ji z zanimanjem prisluhne, 

nato pa zaupa, da je njene otroke 

zelo strah zdravnikov. V svoji ambulanti 

se večkrat srečuje s takšnimi pacienti 

in skoraj vedno ji uspe, da jih vsaj malo 

potolaži in umiri njihov strah. Za svoje 

otroke pa nikakor ne najde pravega recepta. 

Ko izvedo, da morajo na pregled, 

cepetajo, se upirajo, kričijo, tudi v ordinaciji. 

Rada bi izvedela, kaj dela narobe. 

Učiteljica tiho spremlja pogovor neznanih 

žena. Čeprav jo ta tema že dolgo 

žuli, si sprva ne upa spregovoriti. Boji 

se, kaj si bodo neznanke mislile o njej. 

Končno zbere pogum in glasno prizna, 

da je tudi njej težko. Njena otroka v šoli 

sicer zelo pohvalijo, ne samo učno, temveč 

predvsem vzgojno, doma pa je vse 

drugače. Ko sta skupaj, se ves čas prepirata, 

kričita, divjata po stanovanju. 

Doda, da jima posveča svoj čas, ju uči 

spoštljivosti in pomena sodelovanja, 

zato ne ve, kaj dela narobe. 

ZGODBE 

Na postajo prihiti preprosta kmečka 

žena. Čeprav ni bila zraven od začetka, 

točno ve, o čem teče pogovor in brez 

zadržkov podeli svojo izkušnjo. Boli jo 

nenehen prepir s starejšo hčerjo, ki noče 

pomagati pri gospodinjskih opravilih. 

Na delo jo navaja že od malega, jo pri tem 

vodi in nudi pomoč, kadar jo potrebuje. 

Pravi, da je sama v mladih letih večkrat 

odhajala na počitniška letovanja, kjer je 

pomagala v kuhinji in vedno dobila pohvalo, 

kako zelo dobro zna z mladimi. 

Res ne razume, kako s svojo hčerko ne 

zmore najti skupnega jezika. Pogovor 

prekine prihod avtobusa. Žene vstopijo, 

se usedejo vsaka na svoj konec in zatopljene 

vsaka v svoje misli nadaljujejo 

svojo pot življenja. 

Ali jim je sedaj, ko so ugotovile, da 

niso edine v svojem boju, lažje, se sprašuje 

učiteljica, ki je na postaji ves čas stala 

ob strani in tiho spremljala njihov pogovor. 

Ni si upala stopiti mednje, saj je prevečkrat 

slišala besede: »Blagor njej, ker so 

njeni otroci tako drugačni, bolj pridni in ji 

je zagotovo lažje.« Ni si jim upala priznati, 

da navkljub vsem prebranim knjigam in 

izkušnjam zaradi dolgoletnega poučevanja 

pri svojih otrocih večkrat odpove. Ni 

si upala podeliti, kako zelo trpi, ko ima 

znanje, pa se njeni otroci upirajo in nočejo 

delati za šolo. Danes zato prvič čuti olajšanje. 

Ne, ni edina mama, ki ji pri vzgoji 

ne gre. Ne, ni edina mama, ki misli, kako 

je drugim lažje. Ne, ni edina mama, ki se 

za svoje otroke trudi, pa doživi poraz. Ne, 

ni edina mama, ki ne zmore pri sebi videti 

tega, da se trudi po svojih močeh in da 

je toliko, kot se trudi, v danem trenutku 

dovolj. Ne, ni edina mama, ki žaluje za 

preteklimi priložnostmi, ko bi lahko ravnala 

drugače. Ne, ni edina mama, ki ve, 

kako težko je vztrajati in se boriti takrat, 

ko se otrok upira. In ni edina mama, ki se 

Njeni izzivi so taki, 

kot jih potrebujejo 

tako ona kot tudi 

njeni otroci: 

da opravijo vsak 

svojo nalogo, s katero 

so bili poslani na ta svet 

in doživijo izpolnitev. 

je pripravljena vsak dan sproti učiti, kako 

ravnati drugače in bolje. 

IZZIVE POTREBUJEMO 

Zagotovo pa je mama, ki se bori z drugačnimi 

izzivi, kot so se borile njene mama, 

babica ali tašča. In se zagotovo razlikujejo 

od tistih, s katerimi se borijo sestra, soseda, 

svakinja, sodelavka, prijateljica … Njeni 

izzivi so namreč točno takšni, kot jih 

potrebujejo tako ona kot tudi njeni otroci: 

da opravijo vsak svojo nalogo, s katero so 

bili poslani na ta svet in doživijo izpolnitev. 

Zato se ne more in ne sme primerjati z 

drugimi, temveč mora živeti v veri, da ji je 

za vse vzgojne izzive in preizkušnje zagotovo 

podarjenih dovolj sposobnosti. In da 

zaupanja, da bo zmogla (tudi in predvsem 

takrat, ko vzgoja ne gre v želeno smer), ne 

sme izgubiti nikoli. 

Avtobus se približuje naslednji postaji. 

Učiteljica vstane in se še enkrat 

ozre na svoje nove znanke. V mislih 

jim zaželi moči in poguma, da bi se tudi 

same zavedale, kako dragocene in posebne 

so za svoje otroke. Bogatejša za 

nova spoznanja z lahkim srcem stopa 

proti domu: v objem otrok in novim izzivom 

naproti. 

 

102 15. 6. 2023

60 SLADKO-SLANE BRBONČICE 

NADEVANE 

gobe portobello 

SELMA BIZJAK 

www.sladkoslanebrboncice.si 

ZA 1 OSEBO 

PREPROSTO 

25 MINUT 

SESTAVINE 

• 3 klobuki gob portobello 

• 3 rezine kraškega pršuta 

• 120 g ribane mocarele 

• 3 jušne žlice 

paradižnikove omake 

• 2 strta stroka česna 

• sol 

• oljčno olje 

• mešanica začimb 

(bazilika, origano, timijan) 

1. Pečico segrejemo na 

200 stopinj Celzija, enakomerno 

gretje spodaj/zgoraj. 

2. Gobam portobello odstranimo 

bete, klobuke temeljito 

operemo in osušimo na 

papirnati brisački. Ognjevaren 

pekač obložimo s papirjem za 

peko. Nanj postavimo narobe 

obrnjene klobuke gob, jih rahlo 

solimo, posujemo s strtim 

česnom, pokapljamo z oljčnim 

oljem in posujemo z mešanico 

začimb. Postavimo v pečico 

na srednje vodilo in pečemo 

15 minut. Medtem pripravimo 

paradižnikovo omako, rezine 

kraškega pršuta, ribano mozzarello, 

mešanico začimb. 

Po 15 minutah pečenja, gobe 

vzamemo iz pečice in jih najprej 

premažemo s paradižnikovo 

omako, dodamo rezino kraškega 

pršuta, ribano mocarelo 

in mešanico začimb. 

3. Postavimo nazaj v pečico 

in pečemo še 5 minut, 

da se sir stopi in nastane hrustljava 

skorjica. Pečene takoj 

predenemo na servirni krožnik, 

posujemo s sveže sesekljanim 

peteršiljem in nekaj kapljicami 

oljčnega olja. 

BOG ŽEGNAJ! 

102 15. 6. 2023

Koledar dogodkov JUNIJ 

DOGODKI 

61 

17 

Forum za dialog 

in mir na Balkanu 

SOB 

18 

NED 

Sobota ob 10h, 17h in 21h, 

nedelja ob 10h 

Koper 

Medreligijsko srečanje 

Sobota: Forum za dialog in mir na Balkanu 

ob 10h v dvorani sv. Frančiška Asiškega v Kopru; 

Mladi za mir, kulturno dogajanje, ob 17h 

v koprski Taverni; orgelski koncert s solisti 

ob 21h v koprski stolnici. 

Nedelja: maša ob 10h v koprski stolnici. 

15 

Koncert 

Stična benda v Vipavi 

17 

Poletna 

muzejska noč 

ČET 

20.00 

SOB 

18.00–24.00 

Škofijska gimnazija Vipava, 

Goriška cesta 29, Vipava 

Slovenski muzeji in galerije 

Brezplačni vstop v mnoge slovenske muzeje in galerije 

Koncert 

Družabna prireditev 

18 

NED 

Intervju: 

prof. dr. Mitja Ferenc 

21.05–22.00 

TV SLO 1 

program 

TV oddaja 

19 

PON 

Spominski večer ob 100. 

obletnici rojstva slovenskega 

pesnika Ivana Hribovška 

Ob 19h maša, ob 20h spominski večer 

Farna cerkev sv. Petra in Graščina, 

Radovljica 

Kulturna prireditev 

20 

Otvoritev 

71. Festivala Ljubljana 

21 

59. Jurjevanje 

v Beli krajini 

TOR 

20.45 

SRE 

10.30–23.00 

Kongresni trg, 

Ljubljana 

Koncert 

Črnomelj 

Družabna prireditev 

Želite povabiti na svoj dogodek? Pišite nam na dogodki@domovina.je 

WWW.DOMOVINA.JE/DOGODKI 

102 15. 6. 2023

62 

RAZVEDRILO 

MAGIČNI KRIŽKRAŽ 

Dvakrat poševno: 

1 zadnje Verdijevo delo, komična opera iz leta 1839 

(iz črk FFFAATSL) 

2 želatinasta snov iz morskih alg za gojenje bakterij 

(beseda je iz dveh enakih polovic) 

3 vespi podobno vozilo italijanskega porekla 

(iz črk BELTRAMA) 

4 mesto v Bački v bližini Novega Sada (iz črk BBRRNOSA) 

5 francosko mesto ob reki Adour, v bližini Lurda 

in španske meje (iz črk BRESTA) 

6 starostna skupina (iz angleščine); iz črk SRAGE 

7 vila iz rimske mitologije; tudi krajša oblika imena Fatima 

8 ime književnikov Levstika in Erjavca (jp) 

DOPOLNJEVANKA 

SKRITA MODROST 

KOZAK ŠKRIC POLJE VDOR 

ŽAR VNEMA KAPAR TATU PRIVID 

JEŽ JODAT VRČ NIVO LIJAK 

V vsaki gornji besedi prečrtajte eno črko, 

ostale pa po vrsti prepišite na spodnje črtice. 

Tu boste prebrali lepo modrost. 

Obenem pa se primite za denarnico. (jp) 

_ _ 

_ _ _ _ _ _ _ _ _ _ 

_ 

_ _ _ _ _ _ _ _ 

_ _ _ _ _ _ _ , 

_ _ _ _ _ _ _ _ _ 

_ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ ! 

Dopolnjevanki in sudoku je sestavil Jože Petelin. 

102 15. 6. 2023

KRIŽANKA 

63 

SHUTTERSTOCK 

SESTAVIL 

ANDREJ 

PRAZNIK 

USTALJEN 

NAČIN 

RAVNANJA 

GIBANJE 

VOZIL 

OBMOČJE 

ZA BIVA- 

NJE INDI- 

JANCEV 

ANTON 

FOERS- 

TER 

ZADNJA 

OKONČINA 

PRI ŽABI 

NASELJE 

SZ. OD 

ORMOŽA 

ALFRED 

NOBEL 

PRIPEV 

OSSIP 

ZADKINE 

LIČENJE 

OBRAZA 

ANA 

JELOVŠEK 

GOROVJE 

NA KRIMU 

7 

SNOV V 

JEKLENKI 

DOMOVINA 

CERKOV- 

NIK 

GROBO 

MLETA ZA- 

ČINJENA 

SLANINA 

BARTO- 

LOV 

ROMAN 

IZDELO- 

VALEC 

KOŠEV 

GORA 

SV. OD 

TRIGLAVA 

IVAN 

ZAJEC 

MOŠKI 

POTOMEC 

NAROD V 

S. EVROPI 

IGRALKA 

ŽELEZNIK 

DOBA 

OBROK ZA 

ODPLAČI- 

LO DOLGA 

9 

IGRALEC 

DELON 

LES 

ŠTORA 

4 

NIKI 

LAUDA 

KLIN 

NA JARMU 

5 

LJUB- 

LJANSKI 

NADŠKOF 

PISATELJ 

VUGA 

SVETO- 

PISEMSKI 

KRAJ 

ŽENSKA, 

KI PRENA- 

ŠA SPO- 

ROČILA 

ANTON 

TRSTE- 

NJAK 

DOMOVINA IRHOVINA 

PODJET- 

NIK BOS- 

CAROL 

DEL 

POSODE, 

ROČ 

OBLAČILO 

ZA SPOD- 

NJI DEL 

TELESA 

ZLATO NA 

TELESU 

VAS S. OD 

BREŽIC 

PLATNENO 

1 

BIVALIŠČE 

GORA V 

KARAVAN. 

11 

DOLBENJE 

POVRŠJA 

TURISTIČ- 

NI TABOR 

DOMAČA 

ŽIVAL 

OČAK IZ 

S. ZAVEZE 

GOSTIŠČE 

V GORAH 

6 BREZ- 

PRAVNA 

MNOŽICA 

MOŽ, KI SE 

OKLEPA 

DOBREGA 

POLOŽAJA 

2 

ZVRST 

GLASBE 

IZMEČEK 

VULKANA 

AVGUST 

ČERNIGOJ 

PRAVO- 

SLAVNA 

SVETA 

PODOBA 

10 

HRVAŠKO 

NASELJE 

SZ. OD 

OSILNICE 

DEL LJUB- 

LJANE 

ČRNO-BE- 

LA PTICA 

IGOR 

TORKAR 

REKA 

V SIBIRIJI 

3 

IZDELO- 

VALEC 

ROLET 

ZAKRITJE 

NEBES- 

NEGA 

TELESA 

NAVJE 

ZORAN 

ČUTURA 

12 

KVARJE- 

NJE 

GLAVNO GESLO 

1 2 3 4 

8 5 6 7 8 

9 10 11 12 

REŠITVE: 

Rešitev magičnega križkraža: 

FALSTAFF, AGARAGAR, LAMBRETA, SRBOBRAN, TARBES, AGERS, FATA, FRAN 

Rešitev dopolnjevanke SKRITA MODROST: 

KO ZAŠKRIPLJE V DRŽAVNEM APARATU, PRIVIJEJO DAVČNI VIJAK! 

Rešitev križanke (vodoravno): 

praksa, refren, OZ, AJ, mejkap, era, NL, Latvijci, zakristan, Alain, Alojzij Šuštar, Saša, 

nakit, mrk, Emavs, šotor, nav, kurirka, erozija, AT, Noe, stolčkar, kamp, rave, Ivo, lava, 

IT, ročaj, ikona, hlače, Čabar. Glavno geslo: Savinja in Hum. 

102 15. 6. 2023

64 

SLIKOVITO 

Satira 

Michael Sowa, Moški, miza, riba. 

MOŠKI, MIZA, RIBA – Michael Sowa 

GREGOR ČUŠIN 

WIKIART 

102 15. 6. 2023 

Sedel je za mizo in jo gledal. 

Tudi ona ga je gledala. S 

široko odprtimi očmi. Lahko bi 

rekli, da je bolščala. Vanj. 

Tišina pa je kar trajala in bil je v 

zadregi. Ni maral tišine. V tišini se 

je lahko celo pripetilo, da je zaslišal 

vest. In tega ni maral. Res ni maral, 

če se mu je oglašala vest. Kadar se 

mu je oglašala. Kajti vest pač zmeraj 

pove tako, kot je. Ne tako, kot zgleda, 

ampak tako, kot je. Po resnici. Z resnico 

pa je imel zadnje čase težave. In z 

realnostjo. Z dojemanjem realnosti. In 

s sprejemanjem resnice. 

Ona pa je molčala brez kakšnih 

posebnih težav. Saj je bila riba. 

»Ne boš nič rekla?« ji je rekel. 

In ona ni nič rekla. 

»Daj, reci že kaj,« ji je prigovarjal. 

Ona pa, kljub prigovarjanju, ni rekla 

ničesar. Samo ležala je tam na mizi 

s široko odprtimi očmi in ga gledala. 

Lahko bi rekli, da je bolščala. Vanj. 

Ni dolgo, kar je bil pri frizerju. Svoji 

vesti je privoščil novo frizuro. Ne, 

ni je strigel, privoščil ji je novo trajno. 

In kodrčke. Ni je ne bril ne depiliral. 

Odkar je vedel zase, ji ni odstranil 

niti dlačice. Imel je res kosmato vest. 

Pa vendar je, kadar je bila tišina le 

predolga in pregloboka, še vedno 

slišal njen šibki glas. In tišina je zdaj 

kar trajala in trajala in glasovi, ki so 

prihajali iz globin tišine, so bili vse 

bolj razločni. Še malo, pa bo razumel, 

kaj mu vest hoče povedati. Tega pa si 

res ni želel. Kajti vest govori o resnici. 

In po resnici. On pa je imel težave z 

resnico. In z vsem, kar se je rimalo 

nanjo. Torej tudi z desnico. In levico. 

In s krvavico. Ne s krvjo. Kri je čisto 

mirno prenašal. In prelival. Imel pa 

je težavo s tisto malo mesa v njej. In 

težave je seveda imel z mesnico, ki 

se je rimala na resnico. In s potico, 

ki ga je poleg vsega spominjala še na 

božič in veliko noč. In na Melanijo 

Trump. Strokovnjaki in analitiki so 

že napovedovali, da ni daleč dan, ko 

bo začel imeti težave z Zdravljico. 

Zaenkrat nas pred tem, so govorili, 

rešuje dejstvo, da ni prav dosti načitan 

in da pesmi, ki je posodila svoj rep 

himni, še nikoli ni bral od začetka ali 

pa sploh še ni dojel njenega naslova. 

Kajti z dojemanjem je imel zadnje čase 

velike težave. Predvsem z dojemanjem 

realnosti. In – kot že rečeno – resnice. 

Zato so mu velike težave delale tudi 

novice. Vsaj nekatere. Predvsem tiste, 

ki so prihajale z desnice. Čeprav je bilo 

tudi z levice vse manj dobrih novic. In

poročil. In vesti. Z vestjo 

pa – in ne le z vestmi – pa 

je tudi imel težave. In tišina 

… ga je ubijala. Zato 

je govoril. Kar naprej in 

naprej. In počez. In nazaj. 

Sploh ni bilo važno, kaj 

je govoril. Samo da je 

pregnal tišino. Zato je 

govoril tudi traparije. Kar 

naprej in naprej. In počez. 

In nazaj. Nazadnje je 

govoril samo še traparije. 

Zato ni čudno, da se je 

hotel pogovarjati z ribo. 

Ona pa ne z njim. Le 

ležala je tam na mizi. S 

široko odprtimi očmi. In 

ga gledala. Bolščala. Vanj. 

Davi jo je potegnil iz 

vode. Silno se je razveselil 

ulova. Izpolnila mu bo 

(vsaj) tri želje in vse njegove 

težave bodo rešene. 

Prijatelji in neprijatelji z 

levice in desnice so mu 

sicer skušali dopovedati, 

da to, kar je ujel, pač ni 

zlata ribica, celo iz mesnice 

so prihajala strokovna 

mnenja, da res ne gre za v 

nobenem oziru posebno 

ribo, in le v njemu najbolj 

naklonjenih medijih so 

objavili kratko novico, da je ujel nekaj 

čudnega in menda čudežnega, pa še 

tam so se zaščitili s pripisom, da so za 

vest izvedeli iz dobro obveščenih virov 

blizu vladi, vendar je bil gluh za vse 

nasvete, predvsem pa je imel, kot že 

rečeno, zadnje čase hude težave z dojemanjem. 

Predvsem realnosti in resnice. 

In z novicami je imel težave. In z vestjo. 

In zdaj še z zlato ribico, ki to sicer ni 

bila, a on tega ni ne dojel ne verjel. 

In ki je molčala. Zgolj ležala je 

na mizi. S široko odprtimi očmi. In 

ga gledala. Lahko bi celo rekli, da je 

bolščala. Vanj. 

Bil je obupan. 

»Bevskni že kaj!« je čez čas zavpil. 

»Čivkni že enkrat!« 

In tedaj so tudi najbolj zvesti navijači 

sprevideli, da je konec z njim. Da 

je mrtev, kot se reče. 

Kot je mrtva riba, ki je ležala na 

mizi pred njim in ga gledala. In je 

počasi že začela zaudarjati. 

Kajti, kot pravi pregovor: »Riba 

smrdi pri glavi!« In tudi ptica se rima 

na resnica. 

 

Milko Cukrarnar: KROŽNA VOŽNJA 

Pred cukrarno, domom za ubožne, 

bedne, revne, skratka siromašne, 

sredi revščine izjemne, strašne, 

poligon nastal je vožnje krožne. 

Da po njem junaki se podijo, 

zgodbo so lansirali ubožci, 

tam da biciklistični dvonožci 

družno se za boljši svet borijo. 

Se pritiska vneto na pedala, 

vsak si prizadeva za zasluge, 

vneto loščijo pedala sluge, 

da bi se zaslužnost jim priznala. 

Poligon je za napredovanje, 

bolj ko kdo je na biciklu viden, 

bolj ko je potuhnjen in perfiden, 

boljše čaka ga nagrajevanje. 

Gnetejo zato se biciklisti 

in udinjajo se na kolesih, 

da živeli bi kakor v nebesih, 

ve se, oni sami, vedno isti. 

Briga za napredek kolesarje, 

v mislih krožno vožnjo le imajo, 

ta način edinole poznajo, 

ta prinaša mastne jim denarje. 

POLITIČNA POEZIJA 

Krožna vožnja se ovekoveči 

na stotínah slik, ki se jih kaže, 

češ, poglejte, slika pač ne laže, 

najmočnejši mi smo in največji. 

Si pozorno slike ogleduje 

tisti, ki najmanjši je med njimi, 

vidno zaskrbljen je, čeprav klimi 

ravno ta pritlehnež sam botruje. 

Je obraz njegov ob slikah kisel, 

kajti on iz kroga dalje vidi, 

krožna vožnja, ve, ljudi izpridi, 

taka ga zato preveva misel. 

V krogu se vrtijo, ni mu kraja, 

se ubožcem čisto je zvrtelo 

od te vožnje, v glavah jim zavrelo, 

velik se problem pri tem poraja. 

Bolj ko biciklizem se šopiri, 

večja je nevarnost, da jih vožnja 

zaslepljena in divjaško krožna 

na oviri prvi vse iztiri. 

65 

FACEBOOK: @PROTESTNALJUDSKASKUPSCINA 

Več politične poezije je na strani www.verzifikator.si 

102 15. 6. 2023

66 

TAZADNJA 

Humor 

Instagram @zadnjaplat 

Mož postal zvezda piknika, 

za katerega je vse pripravila 

njegova žena 

Mestno redarstvo poslalo 

položnice vsem, ki so bili v četrtek 

parkirani na obvoznici 

Božo Simonič @Bodem43 

Kak bojo zaj Arabci bunker špilali, če majo samo 

pesek tam ... 

vipavska.eu @VipavskaEU 

Bolna je dežela, v kateri je parkirišče pred bolnišnico 

plačljivo, ono pred veleblagovnico pa brezplačno. 

Bob Eckstein @BobEckstein 

»Odločil sem se, da bom izdal v samozaložbi.« 

SINNY BOY @SINNYBOY2 

Torej, po novem bomo imeli namesto očeta 

in matere Starša 1 in Starša 2. 

Kako pa se bo reklo mačehi in očimu? 

In kako bratu in sestri?? 

Pa teti, stricu...??? 

Mr Conformista @cnfrmstA 

Lepo je videti, da smo po svetu bolj priljubljeni od 

Belorusije. Velik dosežek. 

102 15. 6. 2023

Podprite neodvisno 

novinarstvo,: 

naročite se na 

Domovino 

Všeč mi je to, da ni tem, 

ki bi se jih uredništvo 

Domovine izogibalo. 

• Preverjene informacije za tiste, ki želite vedeti, 

kaj se v resnici dogaja doma in po svetu. 

• Ekipa, ki ne menja retorike ob menjavi vlade, ampak 

ostaja zvesta svojemu poslanstvu: informiranju bralcev. 

• Ekskluzivni članki, intervjuji in oddaje za naročnike. 

• Tedenski pregled in komentarji aktualnega dogajanja. 

Rado Pezdir 

Pridružite 

se širokemu 

krogu bralcev, 

ki cenijo: 

• naš neodvisen način poročanja, 

• enaka merila za vse, 

• predstavitev navdihujočih zgodb 

posameznikov in skupin, 

• spoštljivo izmenjavo mnenj, 

159 € 

187,20 € 

• naš trud, da predstavimo dejstva, 

ustvarjanje mnenja pa prepustimo vam. 

DA, računajte name, naročam tednik Domovina. 

(ustrezno označite) 

12-mesečna naročnina (52 številk; namesto 187,20 € samo 159 €) 

želim plačilo na 4 obroke po 39,75 € 

6-mesečna naročnina (26 številk; namesto 93,60 € samo 86,50 €) 

Ime in priimek * : 

Ime podjetja (poslovni naročnik): 

Ulica in hišna št. * : 

Poštna št. in kraj * : 

Telefon * : 

E-mail * : 

Podpis * : 

Poštnino za tednik plača Domovina. 

S podpisom potrjujem, da se strinjam s splošnimi pogoji naročanja. 

S podpisom potrjujem, da sem seznanjen z navedenimi splošnimi pogoji naročanja, ki so objavljeni 

na spletnem naslovu https://www.domovina.je/splosni-pogoji-narocanja/. 

Domovina, d.o.o. 

Cesta v Log 11, 

1351 Brezovica pri Ljubljani 

E: narocnine@domovina.je 

T: 059 020 001 

NAROČITE 

PREK SPLETA

VSTOP 

PROST 

Slovesnost ob dnevu državnosti 

Nedelja, 25. junij 2023, ob 20.00, ŠPORTNI PARK VRHNIKA 

Z NAMI BODO: 

Kvatropirci, Nuša Derenda, 

Jazzva, Ansambel Aufbiks, Slovenski 

godalni ansambel, Matjaž Robavs, 

Tone Kuntner in drugi ... 

Slavnostni govornik: Borut Pahor 

Po slovesnosti sledi druženje 

ob glasbi Kvatropircev. 

Na prireditveni prostor pridite vsaj pol ure pred začetkom, 

da v miru najdete parkirni prostor in si zagotovite sedišče. 

Lahko pa se nam pridružite že ob 17.30 pri maši 

za domovino v cerkvi Svete Trojice (Vrhnika).

Domovina 102: Invazija sončnih elektrarn (Predogled)

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?