Janez Trdina

BAJKE IN POVESTI O GORJANCIH
38
BESeDA
ãvrstega sina, kakor sem ga rodila s tabo. Matere trpe z otroki
po deset, nekatere ‰e po dvajset let in vãasi tudi celo Ïivljenje.
Moj Volkodlak pa mi ne dela ne skrbi ne truda. Speãe me ne
budi nikoli z jokom in vpitjem; hrano si dobiva sam in od
Boga je prejel gorko oblaãilo, ki se nikoli ne raztrga. Menda
sem bila oslepela, da veã ko tri leta nisem spoznala velike
sreãe, s katero si me nadaril.”
Volku so bile te besede jako pov‰eãi. Rekel je Lenãki: „Ne
zameri, da sem ti doslej branil zapustiti brlog. Ker te imam
tako presrãno rad, sem se bal, da mi ne bi pobegnila. Zdaj
vidim, da si se me privadila, pa ti ne poreãem nikoli veã Ïale
besede, ãe se bo‰ hotela kaj izprehoditi. Jeãa se ti odpira; pojdi,
kamor ti drago; samo ne pozabi, da si moja Ïena in da je
tvoja spalnica in tvoj dom moj prijazni in topli brlog!”
Tako je Lenãka volka prekanila. ·e tisto uro je ‰la na izprehod.
Pritekla je na svoj dom in velela bratu: „Vzemi pu‰ko in
pojdi z mano!” Brat vzame pu‰ko in jo spremi. Lenãka mu
pokaÏe brlog in veli: „Volku poznam navado pa vem, da se je
ulegel spat. Lahko ti ga bo ustreliti, ali te lepo prosim, ne streljaj
mi v Volkodlaka, mojega sina in mojo Ïalost! Naj Ïivi, dokler
bo boÏja volja! Neãem, da bi mi oãital svet njegovo smrt
in da bi pogubila zaradi njega svojo du‰o.”
Brat stopi v brlog in volka ustreli. Volkodlak ostane Ïiv in
pobegne. Iz go‰ãave pa je bistro pazil in dobro videl, kako
sladko se je smejala mati. Lahko je pogodil, kdo je najel in
pripeljal oãetovega morilca. Dvignil je proti materi pest in ji
prisegel ma‰ãevanje. Lenãka se pa ni brigala za Volkodlakovo
jezo. Vesela je ‰la z bratom domov in se jela pripravljati za
moÏitev.
Snubilo jo je veliko fantov, pri‰el je snubit tudi imenitni