Kliping_4_1_2024

Primorske novice 04.01.2024
Četrtek
Država: Slovenija
Kazalo
Stran: 2
Površina: 88 cm 2 1 / 1
V ljudi bi morali
vlagati, ne v opeke
'■T Al Mitja
|
Marussig
Površina: 88 cm 2 je leta 2020 takratni minister za
delo,
Ko
družino in socialne zadeve Janez
Cigler Kralj prvič širokopotezno
in velikodušno razpisal nove koncesije za
skupno več kot 2200 postelj v domovih
upokojencev po državi, so številni zavzeto
prikimavali in hvalili potezo vlade, ki da
skrbi za najstarejšo in ranljivo skupino
državljanov. Med vnetim ploskanjem pa se
je nekako preslišalo opozorila, in tudi teh
ni bilo tako malo, da je skrb resda hva-
47
levredna, da pa
je usmerjena povsem v
napačno smer - v zasebne zidove in postelje
namesto v odpravljanje kadrovskih,
finančnih in le deloma prostorskih težav v
domovih za
starejše.
In kje smo danes? Od obljub o 14 novih
domovih upokojencev in širitvi kapacitet v
desetih obstoječih velika večina za zdaj
ostaja bolj ali manj črka na papirju. Dva
domova se gradita oziroma naj bi bila
pripravljena v doglednem času, v nekaterih
so dodali po par deset postelj, v
števi/nih primerih pa niti “ ceglov ” še niso
postavili, kaj šele, da bi stanovalci že ležali
na tistih
obljubljenih posteljah. Dom upokojencev
v Vrtojbi, kjer je štajerska družba
Dom upravljanje dokončala “hišo duhov”,
je edini, ki so ga,
kljub zamudam in podaljševanjem
rokov, pred pol leta sploh
odprli. Kar je, sodeč po ostalih, že pravi
uspeh. Tudi v primerjavi s Pivko, kjer dom
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!
že stoji, saj so koncesijo dobili
leti, a vrata za zdaj ostajajo zaprta.
pred petimi
Če so se
pred leti komu še cedile sline po
koncesijah za domove upokojencev, bi moralo
metanje denarja v zidove, ki si ga je
širokopotezno privoščilo prejšnje vodstvo
ministrstva, odpreti oči tudi najbolj lahkovernim.
Graditi nove zasebne domove ne
da bi se pred tem lotili najbolj akutnih
težav v socialni oskrbi, je metanje peska v
oči z veliko lopato. Hitrih zaslužkov z
gradnjo očitno ni (več), cene oskrbe postajajo
za marsikaterega potencialnega
uporabnika težava, predvsem pa se domovi
soočajo z vse resnejšimi kadrovskimi
stiskami.
Že dolgo je jasno, da vlaganje v stavbe ne
bo imelo haska brez vlaganja v zaposlene
in pogoje dela. Preobremenjenost, slabe
plače, normativi, podcenjenost so
razlogi,
da iz socialnega varstva, od nege do servisnih
storitev, odhajajo. In da postajajo ta
delovna mesta vse manj zanimiva tudi za
delavke iz nekdanje Jugoslavije, ki je bila
do nedavnega še kadrovski bazen. Enako je
pri pomoči na domu, ki naj bi jo tudi krepili,
in drugih storitvah.
Dokler tega problema država ne bo odpravila,
katerakoli vlada jo (bo) že vodi(la),
bo lahko zmetala na desetine milijonov,
sprejemala
strategije in uvajala storitve,
vprašanje je le: za koga?
Vlaganje v stavbe nima
haska brez vlaganja v
pogoje dela, zaradi
katerih zdaj zaposleni
bežijo iz socialnega
varstva. Za koga bodo
novi zidovi in storitve, če
tega država ne reši?